te!lXX1V_	/\lfC|n	I ICT^^'
■■ HB^B Sl lEp	UmS«!	jj^H	^B	Ljubljana,
celoletno 180 din (žalno- ■■ I^K WrTr Ji	BBtžB)	H	^Bk	H| ^Gregorčičeva ulica 23. TOL
zemstvo: 210	'/fleta	B| H|	Bf	^HB	HI	H	^^^H H ^^^B IB 25-52. U pr a v a: Gregor-
90 din, za V. leta 45 din,	čičeva ul. 27. Tel. 47-/5L
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo.—
Plato intoži se v Ljubljani! Časopis za	trgovino.	Industrilo nlcl v Ljubljani SLILMSS.
izhala^T^SŠL	Uubliana.	pete
Svetovni gospodarski
položaj
Poročilo	guverneria	a
Obširno poročilo guvernerja Italijanske banke, ki se je v tem, vojnem letu pričakovalo z največjim zanimanjem, ni razočaralo. Dalo je mnogo podatkov in trdno razlago dogodkov ter njihovih posledic za denarstvo in finance. Listi naglašajo, da je bilo to poročilo sedanjega guvernerja Vincenca Azzolinija vredno nadaljevanje znamenitih poročil Bonalda Stringherja.
Zmagoslavna vojna osišča je močno vplivala na svetovno gospodarstvo. Še bolj ko ozemeljske spremembe v Evropi in Aziji sta blokada in protiblokada ustvarile v Evropi, Severni Afriki, v Aziji in v obeh Amerikah avtarkična celinska gospodarstva, katerih ob prejšnji vojni sploh ni bilo, ker je ta šele pred koncem zatrla čezmorsko trgovino. Iz tega dejstva izvaja poročilo nekaj izredno važnih misli o bodočnosti, ki pride po zmagi osi.
Propadanje šterlinga
Prva misel zadeva valutno vprašanje. V vsakem izmed sedanjih sovražnih blokov je najvplivnejša država končno vsilila svoj denar nad denar vseh ostalih članov bloka. Šterling so zaradi gospodarskega nazadovanja Britanskega imperija že na vseh kontinentih spodrinile nove celinske veljave pod vodstvom vlad, ki skoparijo z emisijami in z zlatim zakladom.
Razvoj cen
Drugi odsev nove celinske gospodarske razporeditve se kaže v cenah na debelo, ki so povsod naglo poskočile. Največji je kljub državni kontroli skok cen v Evropi, znaten v Aziji, manjši pa v Ameriki zaradi zapore evropskih tržišč. Podražitev blaga so povečali v vojskujočih se državah veliki vojni izdatki, ki so v zvezi z nujno omejitvijo potrošnje še zvišali hranilne vloge in bančne zaloge. Iz tega izvira izredno velika plačilna zmogljivost, ki omogoča najemanje vojnih posojil in se
(Po lisrtru >11 Sole.«) m^mmamwmm^
Carinski in valutni predpisi
za blagovni
Kar pa še najbolj preseneča, to je propadanje šterlinga v sami Veliki Britaniji, ki se je več ko celo stoletje ponašala s plodovitim prvenstvom svoje valute.
Odlok Angleške banke z dne 21. avgusta 1940 je prepovedal uvoz angleških bankovcev v Veliko Britanijo in v dežele šterlin-škega prostora — ne glede na škodo množice tistih, ki so v tujih deželah shranjevali šterlinge in jih zdaj, če jih niso mogli več registrirati pri pooblaščenih bankah, lahko oddajo le še na črni borzi. Tako je Velika Britanija sama zatajila svoj lastni denar. Nasledniki so bili takoj na mestu.
Vsak gospodarski celinski blok je hitel izvleči koristi. Največ je, kakor se je zdelo, pridobil dolar, ki je še vedno zasidran na zlati podlagi. Toda izolacija evropskega trga in premajhno spoštovanje tujih naložb v USA ovirata širše svetovno uveljavljenje dolarja kljub velikanskemu dotoku steriliziranega zlata v Ameriko.
V	vzhodni Aziji je prevzel dediščino šterlinga japonski jen z zadostno zlato podlago. V Evropi je pridobila največ marka, to pa zaradi zasedbe velikih ozemlj, zaradi ekspanzivne sile osi in zaradi trgovinskih pogodb, sklenjenih med vojno. Na sredozemskih ozemljih je pridobila največ lira, ki je imela - leta 1940. še vedno zlato podlago in je to izkazala tudi v tečaju nasproti dolarju.
tako izločata zviševanje davkov in inflacija. To je na denarnem področju najbolj vidna razlika med sedanjo in prejšnjo svetovno vojno, ki se je finansirala zaradi manjše likvidnosti dolgoročno, z inflacijo. Posledica je bil fiskalni polom.
Tretji in trajni učinek nove gospodarske razporeditve je za evropsko celino propad zlata. To se uporablja samo še za medcelinska plačila, za katera ne zadostujejo večstranske izmenjalne pogodbe v posameznih blokih. Konec vojne teh avtarkičnih blokov ne bo raz-
»Službeni list« z dne 7 maja je objavil naslednjo uredbo:
Eksc. Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino, na podlagi kraljevega ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, na podlagi kraljevega ukaza z dne 30. aprila 1941-XIX, št. 290, na podlagi razglasa DUCEJA fašizma, Prvega Maršala Cesarstva, Poveljnika vojnih sil na vseh bojiščih, z dne 29. aprila 1941-XIX, na podlagi komisariatske na-redbe z dne 25. aprila 1941-XIX, št. 9,
in ker smatra za potrebno, izdati nove predpise za ureditev carinskega prometa Ljubljanske pokrajine in vzporediti valutne predpise,
odreja;
Clen 1.
Določba, da ostanejo v Ljubljanski pokrajini v veljavi davki in
takse, ki so se poprej plačevali, kakor je določeno v členu 1. komisarske naredbe z dne 25. aprila 1941-XIX, št. 9, se ne uporablja, kolikor se tiče pristojbin v obmejnem prometu, ki jih je določala carinska tarifa bivše jugoslovanske) države za uvoz v Ljubljansko pokrajino blaga italijanske ali albanske proizvodnje ali nacionaliziranega v Italiji ali v Albaniji.
Blago, ki je na ozemlju Italijan-sko-albanske carinske unije plačalo monopolski prispevek ali notranje pristojbine za izdelavo ali za potrošnjo po nižjih postavkah nego so določene v prejšnji jugoslovanski tarifi, se sme v Ljubljansko pokrajino uvoziti, če plača razliko.
Blago iz tega Člena je poleg tega zavezano trošarinam, ki so jih imele pravico pobirati dravska banovina in občine.
bil, ker sta evropski in azijski blok prisiljena še povečati svojo izmenjavo blaga, in sicer ne več na podstavi klavzule največjih ugodnosti, temveč z dvo- in večstransko zameno v skladu s tem, kakor se dopolnjujeta njuni gospodarstvi Te zvezo so razlaga za padanje pomena zlata in pomena zlatih dežel. Čeprav poročilo ne našteva teh dežel, je razvidno, da so to tudi Zedinjene ameriške države, ki imajo zdaj ž* */» vseh svetovnih zlatih zalog.
Ali bodo Zedinjene države še nakupovale zlato? In če ne bodo, kakšne bi bile posledice za Anglijo in za vojne nakupe z zlatom iz Južne Afrike? Zunanja posojila ne bi pomagala. 0 tem imajo narodi že hude skušnje, tudi upniški narodi. Mnoga posojila USA Južni Ameriki in Evropi se po prejšnji vojni sploh niso plačala. Obogatili so se z njimi samo ameriški bankirji kot posredovalci.
Problem za kupčijske in računarske in ultraprotekcionistične Zedinjene države bo zdaj: ali zamenjajo zlato ali izgubijo velika tržišča v Nemčiji, Italiji, na Japonskem in v njihovih afriških in azijskih življenjskih prostorih. Kako bo odločila Wall Street?
Vpliv na Italijo
Nova razporeditev svetovnega gospodarstva vpliva tudi na Italijo, ki se je že pred vojno avtarkično otresla trgovinskih in denarnih vezi s sovražnimi državami. Tudi zanjo je značilna likvidnost finančnega trga, ki je olajšala dve javni posojili in zadržala obtok bankovcev v nujnih mejah vojnega gospodarstva. Dokaz za to so rastoče bančne vloge, ki tudi zalagajo vojno industrijo. Kljub dvigu cen se tako zravnavajo državne in zasebne potrebe brez višjega obtoka in čeprav brez močnega zlatega ali deviznega kritja. »Ustalitev denarja je pa veliko dejanje socialne pravičnosti«, kakor je nekoč dejal ugledni ameriški ekonomist Fischer.
Clen 2.
Razen tega je oproščeno plačila izvoznih carin, ki so bile določene v prejšnji tarifi bivše jugoslovanske države, blago, namenjeno za ozemlje Italijansko-albanske carinske unije in za prosta pasova Kvarnera in Zadra. — Nedopustno pa je povračilo morda plačanih pristojbin na surovine, uporabljene pri njegovi izdelavi.
Da se dovoli izvoz blaga*po tem členu, ga mora tudi spremljati potrdilo, ki ga izda carinsko ravnateljstvo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino po zaslišanju Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani in ki overja z dokazilnimi listinami, da je blago po izvoru ali proizvodnji iz Ljubljanske pokrajine ali da je bilo tamkaj na dan 11. aprila 1941-XIX in da je carina plačana.
Clen 3.
Za uvoz v Ljubljansko pokrajino inozemskega blaga, ki prihaja iz zavezniških ali nevtralnih držav, in blaga, ki prihaja iz skladišč in prostih luk v Italiji ali v prostih pasovih Kvarnera in Zadra, je potrebna predhodna dovolitev Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. V tem do-volilu se navedeta oblika in način plačila protivrednosti za uvozno blago.
Ta določba se uporablja tudi na blago po izvoru ali proizvodnji iz zavezniških ali nevtralnih držav, ki leži v skladiščih in carinskih shraniščih Ljubljanske pokrajine ali je bilo na dan 11. aprila 1941-XIX na potu, razen Če uvoznik dokaže, da je bilo plačilo izvršeno pred navedenim dnevom.
Clen 4.
Vse blago iz prednjega člena je za uvoz v Ljubljansko pokrajino zavezano plačilu uvoznih carin, ki jih določajo občna carinska tarifa ali mednarodno sklenjene tarife, ki so veljale v bivši jugoslovanski državi.
Za uporabo mednarodno sklenjenih tarif mora biti ugotovljen izvor blaga po predpisih, ki so veljali v bivši jugoslovanski državi.
Ni zavezano plačilu uvoznih carin blago, ki je v skladiščih in carinskih shraniščih Ljubljanske pokrajine, če so zanje' že plačane na dan, ko stopi ta naredba v veljavo.
Clen 5.
Po izvoru in proizvodnji nepri-jateljsko ali iz sovražnih držav prihajajoče blago, ki je na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, še v skladiščih in carinskih shraniščih Ljubljanske pokrajine ali na potu, se sme uvoziti samo s predhodno dovolitvijo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki določi uvozne pogoje tudi glede oblike in načina plačila.
Kolikor ni za blago že plačana carina, določena v občni carinski tarifi ali v mednarodno sklenjenih tarifah, ki so bile poprej v veljavi, je uvoz v Ljubljansko pokrajino zavezan plačilu uvozne carine po občni carinski tarifi bivše jugoslovanske države.
Clen 6.
Za izvoz blaga, namenjenega drugam nego na ozemlje Italijansko-albanske carinske unije ali v katero koli skladišče ali prosto luko, je potrebna predhodna dovolitev Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki določi za vsak primer posebej izvozne pogoje ter obliko in način plačila.
Clen 7.
Mali krajevni promet z ozemlji bivše jugoslovanske države, ki mejijo na ozemlje Ljubljanske pokrajine, se uredi s poznejšo naredbo.
Clen 8.
Prošnje za izdajo uvoznih ali izvoznih dovolitev po prednjih členih 3., 5. in 6. se vlagajo na Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino preko Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki jih predloži skupaj z izpričujočimi listinami in s svojim obrazloženim mnenjem.
Clen 9.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 7. maja 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Pozdravljanje vojaških zastav je obvezno
Vsak dan ob 7. zjutraj in ob 7. zvečer, kadar na palači Visokega Komisariata in drugih vojaških poslopjih dvigajo in snemajo zastavo, je slavnost, kateri prisostvuje častna straža. Straža pozdravi z orožjem, med tem pa trobentač zatrobi »Pozor!«
Med tem, ko traja »Pozori«, in sicer od takrat, ko je dan začetni znak in do tedaj, ko je slovesnost končana in denejo vojaki puške ob bok, morajo vsi, ki prisostvujejo tej ceremoniji, pozdraviti rimsko ali pa sneti klobuk. Ce pa so-v uniformi, morajo pozdraviti po-vojaško.
Prav tako pa morajo pozdraviti rimsko ali pa sneti klobuk, kadar gre po cesti oddelek vojaštva z zastavo Oborožene Sile. Te zastave spremljajo vedno oboroženi oddelki, tudi kadar niso razvite.
Italijansko vojno poročilo
št. 337
se glasi:
V noči od 7. na 8. maj so oddelki nemškega letalskega zbora večkrat napadli pomorska in letalska oporišča na Malti ter povzročili požare, eksplozije in hudo poškodovali vojaške naprave.
V Cirenajki je bila na bojišču pri Tobruku zasedena važna postojanka. Boji, ki so se končali ugodno za nas, so bili vzhodno od Solluma. Letalski oddelki so znova bombardirali sovražne postojanke okoli Tobruka in so povzročili veliko škodo. Med zadnjim sovražnim poletom nad Tripolis je bilo eno angleško letalo sestreljeno v morje. Sestrelilo ga je naše protiletalsko topništvo. Posadka je bila zajeta.
V vzhodni Afriki delovanje topništva v odseku Alagi, Gala, Sida-mo. V hudem boju, ki se je nadaljeval od 3. do 5. maja, je bil sovražnik večkrat odbit od naših čet in so bile njegove izgube občutne.
Nujno urejevanje j prometnih zvez
Po zasedenem ozemlju Ljubljane, Kvarnera, Dalmacije in Črne gore potuje Kr. minister za promet Ekscelenca Host-Venturi v spremstvu generalnih ravnateljev štirih upravnih vodstev, da prouči in uredi vse prometne zveze.
V	kratkem bodo popravili od jugoslovanske vojske povzročeno škodo na velikem viaduktu na progi Ljubljana—Postojna. Minister je odredil vse potrebno za obnovo paroplovnega prometa izr za uvedbo novih zvez z Dalmacijo in otoki. Dal je tudi navodila za ureditev in obnovo poštnih in brzojavnih zvez v vseh zasedenih krajih.
Vsa skrb je posvečena tudi obnovi in razširitvi avtobusnega in avtomobilskega prometa. Uvedene bodo razne avtobusne proge za prevoz blaga, ki bodo obratovale po točnih voznih redih, da bodo zastoji pri prevozu blaga onemogočeni.
Reka bo oporišče bodoče madžarske mornarice
Iz Budapešte poročajo, da se je začela na Madžarskem akcija, da bi si Madžarska zgradila lastno pomorsko brodovje. S tem si -bo mnogo prihranila, ker ji ne bo treba najemati drugih tujih ladij. Oporišče nove madžarske trgovinske mornarice bi bila Reka.
Bankovci nad 1000 din niso veljavni
Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino
objavlja, da v Ljubljanski pokrajini bankovci bivše jugoslovanske države, presegajoči znesek 10*00 dinarjev nimajo tečaja.
Zaradi tega se smatra njih posest ali hranjenje po komer koli za zlorabo, ki se mora prijaviti najbližjemu Poveljništvu Kr. Karabinjerjev.
Visoki Komisar: Emilio Grazioli.
Ta objava se tiče bankovcev po 5000 in 10.000 din, ki jih je izdala malo pred začetkom vojne Narod-jia banka.
Italiianska zunanja trgovina v letu 1940
Dovoljenja za potovanja iz kraja v kraj
Do 5. maja je bilo dovoljeno potovanje iz kraja v kraj na ozemlju, zasedenem od italijanske vojske, na podlagi katere koli identitetne izkaznice. Po 5. maju pa je potrebno posebno dovoljenje Po-veljništva Karabinjerjev. Ta dovoljenja izdajai poveljništvo na policijski upravi v Ljubljani. Potrebo potovanja pa je treba dokazati (služba, neodložljivi posli, nujne družinske zadeve itd.). Kdor pa želi potovati v kraje, ki so zasedeni od nemške vojske, mora najprej dobiti posebno dovoljenje nemškega konzulata, to dovoljenje mora nato predložiti še Poveljništvu Kr. Karabinjerjev v potrditev.
Zadnje dni je silno velik naval ljudi, ki prosijo za potna dovoljenja. Zaradi velikega navala pridejo ljudje tudi težko na vrsto. Zato naj potujejo samo oni, ki v resnici morajo iz važnih razlogov potovati, vsa druga potovanja pa naj ljudje odlože.
Kratke gospodarske vesti
V italijanskih industrijskih in 'kovinarskih podjetjih se bo moglo v bodoče delati po 12 ur na dan, da se bodo mogle kriti vse potrebe. Delavci bodo lahko delali po 72 ur na teden. S tem se bo naravno zaslužek delavcev znatno zvišal.
Turški parlament je odobril novo trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Turčijo.
Grški vojni stroški so znašali dnevno 100 milijonov drahem. Od začetka vojne je izdala Grčija za vojno 8500 milijonov drahem, pri čemer 20 milijonov funtov angleškega posojila ni všteto.
Državna hipotekarna banka v Beogradu spet normalno posluje ter izplačuje vloge po naslednji skali: do 2000 din v celoti, od 2000 $o 2500 din mesečno po 2000 din, Od 25.000 do 50.000 din po 3000 din mesečno, od 100.000 do 250.000 din po 4000 din mesečno, od 250.000 din dalje pa po 5000 din mesečno. Stanje vlog računajo na dan 6. aprila .1941.
V Švici se boje, da bi bila preskrba Švice zaradi zasedbe Jugoslavije po nemških četah otežko-čena. Švica je dobivala iz Jugoslavije rjavi premog, oglje, konje, v manjših količinah pa tudi pre-šiče, perutnino, jajca, mesne izdelke in žito.
Trgovinska pogodba in plačilni sporazum sta bila sklenjena med Japonsko in Indokino.
Proizvodnja rudnika niklja v Pečami bo v kratkem zelo povečana. 60% proizvodnje bo dobivala Nemčija, 40% pa Rusija. Rudnik je bil dosedaj last neke ameriško-angleške skupine.
Po poročilu senatorja J. Bianchi-nija o proračunu ministrstva za izmenjavo in valute za proračunsko leto od 1. julija 1941 do 30. junija 1942 je bil zunanjetrgovinski promet Italije v letu 1940. zadovoljiv in se je leto zaključilo z 12 milijardami 908 milijoni lir uvoza ter 9 milijardami 244 milijoni lir izvoza. Primanjkljaj je nastal predvsem zaradi višje vrednosti uvoza in zaradi nujnih stroškov za spremstvo prevoznega blaga. Za ta primanjkljaj pa se je dobilo večinoma kritje z ugodnimi finančnimi ukrepi in z denarjem, ki se je vrnil v domovino, pa tudi s prihranki na pasivni strani, tako z ustavitvijo službe za zunanja posojila od junija 1940 dalje in tudi zato, ker je odpadla pasivna stran turizma in ker se je ustavilo izpla-
čevanje prejemkov v inozemstvo.
Julija 1940 se je skoraj popolnoma nehal zunanji promet, ki ga je nadomestila deloma naraščajoča trgovina z evropskimi deželami, zlasti z Nemčijo, Švico, Švedsko in Španijo. Od junija do konca leta 1940. je tako delež Nemčije dosegel pri italijanskem uvozu 47% in pri izvozu 41%. Trgovina Italije z balkanskimi deželami se je ohranila na približno isti višini ko v prvih petih mesecih.
Na splošno je bil, če se upošteva vojno stanje, razvoj italijanske zunanje trgovine zadovoljiv in poživitev izmenjave med evropskimi deželami, ki je bila že lani najmočnejša v italijansko-nemškem prostoru, je konkreten dokaz uspešne solidarnosti tudi na go-gospodarskem polju.
Preskrba Liubliane z živili
Ljubljana je dobivala pred vojno mleko večinoma z Gorenjskega. Mleko so dobavljale Gorenjske mlekarne. Prevod je začel zato organizirati ddbavo mleka iz Notranjske in Dolenjske. Zaradi slabših prometnih zvez dolenjske in notranjske mlekarne niso mogle konkurirati z gorenjskimi mlekarnami in so zato večinoma predelovale mleko v mlečne izdelke. Kakor hitro bo organizirana dobava mleka iz Dolenjske in Notranjske, bo imela Ljubljana dovolj mleka.
Živinski sejem v Ljubljani na prvo sredo v mesecu, ki je bil navadno vedno zelo živahen, je bil preteklo sredo zelo slab. Živine sploh ni bilo na trgu in na prodaj je bilo samo 69 prešičkov
v starosti«od 6 do 10 tednov. Par prešičkov je bil po 950 do 1500 dinarjev.
Krompirja na trgu je bilo zopet manj kakor prejšnje dni ter je zato cena krompirju zopet poskočila na 2,25 do 2,50 din. Povpraševanje po krompirju je bilo zelo veliko.
Dobro pa je bil založen trg z zelenjavo. Deloma se je blago celo pocenilo. Tako se je pocenil otreb-ljeni zeleni radie, ki je bil po 16 din. Velika listnata špinača je bila po 16, špinača s stebelci po 8, regrat pa po 6 din. Mnogo zelenjave je bilo iz Trsta in Goriške. Ta zelenjava je že skoraj popolnoma nadomestila dalmatinsko. 7 do 8 jajc je bilo po 10 din.
Za napise in poslovno iivljenie
Čitajte »Trgovski listal
Davki: Imposte, imposta.
Carina: Dazio.
Carinarnica: Dogana.
Takse: Tasse.
Kolek: Marca da bollo. Kolkovani papir: Carta bollata. Pošta: Posta.
Pismo: Lettera.
Znamke: Francobolli.
Datum: Data.
Sporočilo: Notizia.
Sestaviti: Compilare.
Papir: Carta.
Dopisnica: Cartolina postale. Napis: Insegna.
Podpis: Firma.
Lastnoročni podpis: Firma auto-grafa.
Pošiljatelj: Mittente.
Naslov: Indirizzo.
Naslovljenec: Destinatario.
Zavoj (paket): Pacco.
Listek: Cartello, cartellino (za ceno).
Izložba: Vetrina.
Pogoj: Condizione.
Vprašanje (prošnja): Domanda. Zahteva (naročilo): Richiesta. Odgovor: Risposta.
Sporočiti: Comunicare.
Vozni red (urnik): Orario. Sveže pivo: Birra fresca.
Pivo v sodih: Birra in fusti. Lesni trgovec: Commerciante di legnami.
Les: Legname.
Drva: Legna.
Plača: Paga, stipendio. Mezda: Salario. Pogodba: Contratto.
Ze v 24 urah
barva, pleaira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga 1 Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo jc smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Doma in po svetu
Trgovsko sodišče v Beogradu je
obnovilo svoje poslovanje dne 5. maja.
Radijska postaja v Splitu je začela 5. maja redno oddajati.
Iz Sofije poročajo, da bo patriarh Gavrilo v kratkem postavljen pred sodišče, ker so našli pri njem velikanske vsote denarja (485 milijonov din, od tega 110 milijonov din v zlatu) in ker dokazujejo najdene listine, da je bil v zvezi z ameriškimi in angleškimi hujskači. Vse to pa je bilo škodljivo za njegovo državo.
V	Mariboru je začel izhajati nov. tednik, ki se imenuje »Štajerski gospodar« in čigar glavni urednik je dosedanji urednik »Mariborer Zeitung« Friderik Golob. List se tiska v Mariborski tiskarni.
Vodstvo mestne občine v Mariboru je v rokah političnega komisarja dr. Knausa iz Gradca, poleg njega pa vodita posle tudi Mariborčana dr. Badl in dr. Holzer.
Romunska vlada je priznala samostojno Hrvatsko.
Prvo podmornico, ki je bila zgrajena v Romuniji, so spustili 6. maja v Galacu slovesno v morje.
Liverpool, Belfast in Glasgow so od 1. maja dalje neprestano cilji velikih nemških letalskih napadov. Vsa ta tri pristanišča so središča angleške vojne industrije ter angleškega gospodarstva. Ti neprestani napadi poleg Londona na najvažnejša angleška središča dokazujejo, da ne dovolijo Nemci Angliji niti najmanjšega oddiha. Tudi zadnje vojno poročilo govori o posrečenih letalskih napadih na angleška mesta, tako tudi na Ply-mouth, New Castle in druga. Zelo težko je bila zopet napadena Malta. Angleški letalski napadi na nekatere nemške kraje niso povzročili večje škode. V času od 30. aprila do 6. maja so izgubili po nemškem poročilu Nemci 38, Angleži pa 55 letal.
Japonski zun. minister Macuoka je izjavil tujim časnikarjem, da bo morala tudi Japonska zagrabiti za orožje in napasti USA, če bi vstopile Združene države v vojno na strani Anglije.
Washingtonska vlada je prepovedala izvoz vojnih potrebščin v Sovjetsko unijo, ker da mora biti ves vojni material sedaj na raz-
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi!
polago Združenim državam in Angliji, ker je Sovjetska unija sklenila z Japonsko nevtralnostno pogodbo in ker ima Sovjetska unija do Nemčije določene obveznosti.
Molotov je odstopil kot predsednik sveta ljudskih komisarjev, ker da je preveč obremenjen, če bi moral hkrati opravljati posle predsednika vlade in zunanjega ministra. Predsednik vlade je postal Stalin, Molotov pa podpredsednik vlade. Zunanje ministrstvo je Molotov ohranil. Stalin pa je obdržal vplivno mesto glavnega tajnika komunistične stranke.
O položaju iz Iraka prihaja zelo mnogo vesti, ki pa so si mestoma tudi v nasprotju. Iraško poveljstvo poroča, da so bili pred Basro hudi boji, izid katerih pa še ni znan. Letališče Habanijo so iraške čete znova bombardirale. Angleži pa so bombardirali letalsko taborišče v Rašidi. Iraško vrhovno poveljništvo je naročilo četam, da varčujejo s strelivom, ker Angleži že 18 mesecev niso dobavljali streliva, čeprav so bili po pogodbi v to zavezani.
Francoski visoki komisar v Siriji general Dentz je izjavil, da bo ostala Sirija v iraškem konfliktu nevtralna. Vendar pa’ se poroča o protiangleških demonstracijah v Siriji.
Promet med Irakom in Turčijo
ni pretrgan. Anglija je odklonila ponujeno turško posredovanje.
Petrolejski cevovod v Iraku so zasedle iraške čete.
Kanadski vojni minister je izjavil, da gre sedaj 45% vseh dohodkov Kanade za vojne izdatke.
Smrekovega in hrastovega čresla kupi vsako množino po garantirani ceni din 80— za 100 kg franko vagon ali usnjarna J. Lavrič, Ljubljana — št. Vid pri Stični.
Smrekovega in hrastovega čresla
kupi vsako množino po garantirani ceni din 80’— za 100 kg franko vagon ali usnjarna — J. LAVRIČ, Ljubljana — Šentvid pri Stični.
KNJIGOVEZNICA
IUG0SL0VANSKE
TISKARNE
I reg. zadr, z o. zav. ■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, o d 1 e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd
O.SAIUBOIUCO.
LJUBLJANA 4  —
Uvoz Itolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo
VelepraZarna za kavo
Milni za d 15 a v e
Glavna zaloga rudninskih vodi
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon St 26-66
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/ol! Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravjel Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega z rtlečimi srci,
našo najbollšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek 1
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod.*[Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe
Za vse vloge in obveze hranilnice *amč* > Mestna občina ljubljanska
£*djijateli »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pleas, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vet v Ljubljani.