54. štev. V Kranju, 29. grudna 1900. I. leto.
Gorenjec.
Političen in gospodarski list.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po poŠti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Vabilo na naročbo. 'J^^Jtt
za pol leta 2 K, za četrt leta 1. K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo.
Volilci!
V četrtek, dne 3. prosinca 1901. leta ste poklicani na volišče, da si izberete poslanca iz skupine gorenjsko-notranjskih mest in trgov Idrija-Kamnik - Kranj - Lož - Postojina - Radovljica- Škofja Loka-Trži č-Vrhnika.
Kandidat narodno-napredne stranke za to skupino je   dr AndrcJ Ferjančič
c. kr. deželnosodni svetnik v Ljubljani.
Volilci! Vaša čast in vsega meščanstva zahteva, da se vsi do zadnjega udeležite ta dan volitve in oddaste svoje glasove temu kandidatu.
Ob sklepu leta.
Še nekaj dni in zatonilo bode tudi leto 1900. v morju časa. Poslovili se bomo od starega leta, obenem pa tudi od devetnajstega stoletja, ki je bilo osobito za Slovence prav velikega pomena.
Zlasti v duševnem razvoju bi bila lahko ta doba prav ugodna za nas. Valovje verskega gibanja, ki se je pričelo okrog leta 1650. na Francoskem, razlilo se je tudi čez Kranjsko ter odprlo pot svobodnemu raziskavanju, svobodni kritiki. Človekoljubne naprave cesarja Jožefa II. so odpravile marsikako napredku protivno zapreko. Vrhutega je še francoska prekucija, predramivši vso Evropo, imela ta uspeh, da se je priborila veljava dolga stoletja teptanim človeškim pravicam, oživila svobodoljubnost in ustvarila ideja narodnosti. Stanovski predsodki so jeli ginevati.
Pobaronjenje kmetskega sina Jurija Vega prepričalo je slovenskega seljaka, da odslej ne podeljuje pravice do visokih služeb in časti le krvno, ampak v temvečji meri duševno plemstvo.
In ko je v začetku ravno minulega stoletja zasedel Francoz naše dežele, prikazala se je na našem sloven-
skem obnebju krasna zarja enakopravnosti slovenskega naroda. Dasi so slovenske dežele v materijalnem oziru zelo trpele, vendar se z veseljem spominjamo te dobe, ako vpoštevamo koristi, ki nam jih je nudila v duševnem oziru. Žali, da je ta doba le prehitro minula in da je razen nekaj svetlih zvezd, tedanjih slovenskih učenjakov, ki so se rodili pod slamnato streho duševno in telesno nepokvarjenega slovenskega kmeta, ostalo le malo sledu. Slovenski narod se je vedno bolj pogrezal v globoko spanje, iz katerega ga je leto 1848. zopet vzbudilo.
Kakor je v pričetku 19. stoletja nastalo življenje imelo svoj početek v Franciji, tako je tudi gibanje 1848. leta prišlo iz Francoske. Kako velike važnosti bi bila lahko ta doba za naš narod, da ga ni našla v najglo-bokejšem spanju. Slovenca je omamila svetla luč svobodne dobe in zamudil je najboljši čas. Slovenskega oratarja je nekako neprijetno dirnola prostost, ki jo je dosegel; ni je znal ceniti. To priliko je porabila gotova kasta ter ga ukovala v tesne verige, katere je začel čutiti šele v zadnjem času. Šele sedaj ob koncu stoletja jel se je zopet polagoma zavedati, da sme tudi on misliti z lastnimi možgani, da sme tudi on živeti zase in ne samo za druge. Tembolj pa nas veseli, da se ta preobrat vrši počasi, a tem sigurnejše, ker prihaja iz naroda samega.
V hitrih potezah smo na kratko označili bistvene zgodovinske dogodke, ki so v zvezi z našim narodom, da si napravimo kratek račun ob zaključku stoletja in letošnjega leta.
Umestno se nam zdi, da se danes tudi nekoliko ozremo po našem delovanju v minulem letu.
Z današnjo številko končamo prvi letnik «Gorenjca*, ki je ves čas zastopal narodno-napredna načela.
Že takoj ob pričetku ni bil izvestnim nazadnjaškim krogom nič kaj povšeči, dasi mu niso vedeli ničesar očitati. - Ko pa je ob priliki letošnjih državnozborskih volitev stopil na politično bojišče, spravilo je to gospodo popdlhoma iz ravnotežja. Stranka, za katere ideale seje boril, res ni dosegla zmage, ki bi se dala v številkah izraziti, a dosegla je precej moralnih uspehov. Reči pa smemo, da .»Gorenjec« ni v ravno mali meri pripomogel do tega, da se je začelo daniti tudi po Gorenjskem.
Ker je pa «Gorenjec» tuch' gospodarski list, smo prav vestno sledili vsemu gospodarskemu gibanju. V naši mili domovini divja gospodarski boj, ki ga je provzročila
stranka, ki se hoče polastiti vsega gospodstva in je edino v to svrho pričela z gospodarskimi reformami, ne pa, da bi pomagala slovenskemu narodu! Zato je «Gorenjec» posvetil temu toku posebno pozornost, ker si je štel v dolžnost svariti ljudstvo pred sleparsko gospodarsko organizacijo. Vedno pa je bil in bode «Gorenjec» vnet zagovornik potrebnih gospodarskih naprav, kakor vodovodov, novih železniških zve/, i. t. d., katere naprave naj bi povzdignile blagostanji; milega nam naroda.
V največjo napako šteli so naši narodni giobokopi cQorenjcu» to, da je resnično in brez ozira na osebe šibal škodljive; pojave na našem narodnem telesu. Kmalu ob pričetku izdajanja <Gorenjcaf rekel je nek tak prijatelj, da «Gorenjec« piše preveč odkritosrčno in da ga bode tem bolj preganjal, kolikor bolj odkritosrčno bode pisal. Kot poštenim in značajnim Slovencem nam je ta izjava v največje zadoščenje, ker vemo, da se le nepošten j a k boji resnice. Kolikor bolj naši nasprotniki rohne proti nam, tem večjo važnost pripisujejo Gorenjci našemu listu in tudi vedno bolj sezajo po njem.
Trudili smo se. da smo kolikor mogoče vestno in točno izvrševali svoj program. Pil tej priliki zahvaljujemo se najsrčnejše svojim gg. sotrudnikom, osobito gg. dopisnikom. Želeti bi bilo, da bi se tudi v kamniškem in tržiškem okraju pokazalo nekaj več življenja, kakor do-sedaj, ker le tedaj nam bode mogoče še uspešnejše delovali za povzdigo Gorenjske.
Obračamo se torej do svojih somišljenikov, da nam pridobe še mnogo novih sotrudnikov in naročnikov za bodoče leto.
Ob sklepu voščimo vsem prijateljem, podpornikom in naročnikom «Gorenjca*
srečno in veselo novo leto!
_ Uredništvo.
Ferjančič ali Šuman.
(Odgovor «Slovenskemu Listu* od 24. grudna 1900.)
V tem odgovoru bodemo kratki, ker se neradi prič-kamo s klepelavimi babami, samo par klerikalnih nesramnosti hočemo postaviti v pravo luč.
•Slovenski List» se menda dela norca sam iz sebe, če pravi, da ljubljanski krogi vsiljujejo gorenjskim meščanom dr. Ferjančiča za poslanca. Narobe, Šumana vsiljujejo ljubljanski krogi Gorenjcem za poslanca; to mora pač vedeti poglavar «Slovenskega Lista*, sedanji kranjski dekan. Nekateri gorenjski klerikalci so hoteli imeti tega kranjskega dekana za Svojega kandidatu, ti v Ljubljani se jim je -reklo: Ne boš! Je pač britko v takem položaju pisati z vnemo za šumana, in vendar piše (Slovenski LisU, da so se popolnoma svobodno, iz lastnega nagiba odločili za Šamana, ker ga vsi »poznajo*. Odkod neki? Se v Ljubljani, kjer biva že toliko let, ga nihče ne pozna, če ga ni slučajno kdaj videl na ulici, kje drugje pač Šumana nikdar ni bilo videti, posebno ne pri kakih narodnih sla vnos tih in posebno pri lakih priredbah, pri katerih je treba seči v ž e p za na r o d no s t v a r. Toda kaj briga to člankarja, samo da ga on pozna, saj ve. da vpliva na kroge, ki gredo slepo na klerikalni komando. , In tako jim opiše vse Šumanove vrline, telesne in duševne. Šuman ni kak polomljen starček, on je čil in' i čvrst. Res je, pozabili so še povedati, da je tudi bici-klist in da se — • mimogrede naj omenimo — kakor tak pozdravlja s svojci in osobito s svojim zetom s «Heil!» Duševno je Šuman "klasičen« v obliki, duhovit, tn temeljit po vsebini, iiil m i nun ten govornik«. Na dan torej ž njim! Pokažite ga, da
ga vidimo, da se osvedočimo o vseh teh lastnostih, da čujemo njegovo fulminantno zgovornost in d a ga m a 1 o p o v p rasam o, kakšnih političnih nazorov je ta priporočenec klerikalcev, ki pa je njih kandidat!? Kaj pa ga skrivate! Ali more biti kaj bolj smešnega, kakor je ta kandidatura. Že v zadnjem listu smo povedali, da so prišli volilni shodi šele po dr. Ferjančiču v navado, prej jih sploh ni bilo razen ob volitvah. Ta eksotični kandidat pa še ob volitvi ne pride med volilce! V tistem članku s posebno slastjo pripoveduje člmkar, kje dr. Ferjančič v volilni dobi ni napravil shodov, kljub temu pa v deveta nebesa povzdiguje svojega kandidata, ki sploh ne misli priti med volilce, še ob volitvi ne, kam šele v volilni dobi. Tak kandidat ali ni sposoben stopiti pred volilce, katerim se ponuja, ali pa jih ima za premalo vredne, da bi se jim predstavil.
Ce vse to resno premišljujemo, se nam naravnost vriva vprašanje, ali eksistira I a gospod Šuman tu kje v obližju? V zadnje čase ga ni bilo videti nikjer, kdo jamči za to, da ni odšel, kamor si bodi, kdo jamči za to, ali on sam sploh ve o svoji kandidaturi. Še to se ne čuje, da bi bil komu pisal kak list, da se priporoča za kandidata. To bi bil vendar vnobovpijoč humbug, ko bi klerikalni kolovodji izbijali z mestnimi volilci take šale. Pa recimo, da klerikalne burke ne gredo tako daleč, da gospod dvorni svetnik ni odpotoval in da se ne potika po skrivnih kotih v Ljubljani, - potem Vas, ki priporočate njegovo kandidaturo, nujno prosimo, da čujemo iz njegovih ust, da bi bil rad poslanec. Navadno se v politiki ne stori to, kar zahteva nasprotnik, a ta naša zahteva ni le splošne vrste, letej kar ugodite, sicer ste slabo opravili s svojim kandidatom! Take kandidate je bilo moč voliti v 19. stoletju, in naš volilni okraj je sam v svoje večno svarilo zagrešil tako volitev leta 1891. — mi pa volimo prve dni 20. stoletja, in tu so take kandidature in volitve nemogoče.
Konočno še par besedi. Bivši poslanec je vedno na slabšem, kakor nov kandidat. Pri bivšem poslancu ni treba drugega, kakor zamolčali to, za kar se je trudil z uspehom in zamolčati težave, s katerimi se je imel boriti, ter prav na dolgo in široko razpravljati o tem, kjer ni dosegel uspeha. Ne nameravamo n. pr. razpravljati na drobno, kako danes stoje vprašanja, da država, prevzame kurjavo kranjske gimnazije in podržavi kranjsko pošto, ker za take stvarne razprave volilna borba ni pravi čas. Omenimo naj samo to, da se oboje zgodi v kratkem času in da se zgodi, bode zasluga dr. Ferjančiča. Za novega kandidata je stvar drugačna. Ta še nima neuspehov. Dobro pa je zanj, če ima sicer kake zasluge za narod, in če drugega ne, da je vsaj član cele vrste narodnih društev in tako z društvenino podpira njih narodne smotre. S Šumanom pa je težava za take zasluge; spisal je sicer slovensko slovnico — založila jo je «Slovenska Matica«, saj kdo drugi bi jo menda ne bil — a svojo rodbino je pustil — kar zadeva slovenščino — v največji slovnični trni ni (kajneda Radovljičani?), tudi da je prejel častno diplomo kranjskega mesta navaja njegov životopisec, a še ta prijatelj ne povdarja, da bi bil Šuman to diplomo tudi zaslužil, dobro vedoč, da jo je dobil zato, ker je bil ob tistem času ravno deželni šolski nadzornik in bi jo bil dobil najbrž celo, ko bi bil delal proti oživotvorjenju gimnazije. A ene zasluge pa mu ne moremo kratiti. On, ki je duševno in telesno tako čil, ki se mu šestdesetorica let prav nič ne pozna, ki bi bil na važnem svojem mestu toliko lahko koristil za slovensko šolstvo, ima brezdvojbeno narodno zaslugo,
da je omogočil s svojim penzijoniranjern, da smo dobili njegovim naslednikom — Petra Končnika. Če se mu je pa namignilo, naj prosi za modro polo, je pa še slabše, ker to bi značilo, da ni na svojem mestu nič veljal. In če je to tako, volilci, dvakrat pozor, ne kupujte mačka v žaklju in zahtevajte, naj pride Suman k Vam, ter mu potipljite na politično žilo.
Volilno gibanje.
Kandidatje v mestih so bili minulo soboto proglašeni od obeh strank. Narodno-napredna stranka kandidira za Ljubljano ter trgovsko in obrtniško zbornico dr. Ivana Tavčarja, odvetnika in deželnega odbornika v Ljubljani, za gorenjsko - notranjska mesta in trge dr. A nd rejaFerjančiča, c. kr. deželnosodnega svetnika, za dolenjska mesta in trge Ivana Plantana, c. kr. notarja. — Klerikalci kandidirajo proti dr. Tavčarju kanonika Ivana Sušnika, proti dr. Ferjančiču dvornega svetnika Josipa Šumana in proti Ivanu Plantanu novomeškega prosta dr. Sebastijana Elberta.
V »Slovenskem Listu* od 24. t. m. trdi pisatelj članka «Šuman ali Ferjančič«, da seje imel dr. Ferjančič samo dr. Šušteršiču, tedanjemu načelniku kluba, zahvaliti, da je postal podpredsednik poslanske zbornice. Drzno čelo kaj takega trditi more imeti le Šušteršič sam. Mi smo namreč slišali, da je ta izvolitev grizla dr. Šušteršiča tako, da mu kar ni bilo več prestati v državni zbornici, in je odložil mandat z izgovorom, da mu odvetniški opravki ne dopuščajo dalje biti poslanec. To je tudi verjetno, ker se je dal sedaj voliti, čeprav ima še vedno ravnotisti zadržek. Drznejšaje pa še trditev, da dr. Ferjančič ni bil v stanu obdržati se na tem mestu. Špekulirate li na kratek spomin občinstva, hočete li utajiti sistematično gonjo proti dr. Ferjančiču v «Slovencu«, «Vaterlandu» in drugih listih, gonjo, za katero niste imeli najmanjšega povoda, kakor samo podlo zavist, da je dr. Ferjančič že tako dolgo in z uspehom na predsedniškem stolu? Sram Vas bodi, klerikalni kolovodje, zaničevanje razsodnega ljudstva, katerega ste deležni, zaslužite v polni meri.? — Samo še en stvarni popravek. V tistem članku je govor o neki deputaciji vseh kranjskih poslancev leta 18(J0. pri železniškem ministru in da je ta dosegla, da gre druga zveza s Trstom vsaj čez Kranjsko. Ta deputacija je bila v istini, kakor smo se o stvari natančno poučili, a interpelacija, o kateri je govor v zadnjem «Gorenjcu«, je vse kaj drugega. Tistikrat je bil dr. Ferjančič podpredsednik in ker se je čitalo v raznih listih, da se je minister Wittek jako povoljno izrekel o predelski železnici, je dr. Ferjančič povabil najodličnejše interesente železnice čez Karavanke in obenem nasprotnike predelske železnice v svojo pisarno in tam se je dogovorilo, da se vloži interpelacija, katera pa mora imeti podpise od več kakor polovice poslancev, toraj več kakor 213 podpisov, zato da znači nekak sklep zbornice, ker zaradi obstrukcije v zbornici sploh ni bilo moč obravnavati in sklepati. Taka interpelacija se je v istini napravila, dobilo se je celo 280 podpisov. Da je bila stvar taka, ve poslanec Pogačnik, ki je pridno nabiral podpise, in baron Sehvvegel, ki se je udeležil vse akcije.
Z Gorenjskega. Kranjski klerikalci imajo slabo vest in zato jih je zdaj — strah! Z največjim naporom in z največjimi troški so si komaj rešili svoje dosedanje poslance! Kakšnih podlih in nepoštenih sredstev so se posluževali pri agitacijah, da so dosegli svoj namen, nad tem strmi vse zavedno prebivalstvo kranjske dežele. *Tudi klerikalci sami so začeli uvidevati zdaj, ko so se nekoliko  oddahnili od volilnih borb na deželi, da si z
lažmi, obrekovanjem in z drugimi različnimi sleparijami ne bodo mogli dolgo obdržati svoje sebične nadvlade nad kmetskim in delavskim ljudstvom. Kmalu jih bodo že tudi v najzadnjih hribovskih vaseh preprosti kmetici spoznali ter jim obrnili hrbte! Kako se naši kmetje zavedajo, četudi počasi, o tem so se prepričali pri ravno minulih državnozborskih volitvah na deželi, kjer so v mnogih občinah volilci glasovali skoro soglasno ali pa z veliko večino za narodno-napiednega kandidata.  To ni dobro znamenje za klerikalce in s strahom so se ti začeli ozirati v bodočnost! Še hujši strah pa jih navdaja zdaj, ko se bliža dan, ko si bodo tudi mesta in trgi na Kranjskem volili svoje državne poslance. Naši klerikalci dobro vedo, da tukaj ne bodo mogli z zlorabo vere «panati» ljudi ter jih potem s palicami kot neumno živino gnati na volišče, kakor so to delali na deželi, in da radi tega ne bodo mogli vsiliti svojih kandidatov tudi meščanom in tržanom, kakor kmetom in delavcem.  Zavedni meščani in tržani si bodo volili državnim poslancem može, katere so si sami izbrali in jih je priporočila v izvolitev narodno-napredna stranka. Da pa so ti mestni kandidatje taki možje, ki bodo imeli na  Dunaju več vpliva in več zmožnosti za kako pridobitev, kakor vsi drugi kranjski klerikalni poslanci skupaj in da bodo ti možje v stanu tudi tam na odličnem mestu povzdignili svoj glas ter pojasniti, kako in kaj so počenjali katoliški duhovniki za časa volitev na Kranjskem, tudi to naši klerikalci dobro vedo. Ravno to pa je zdaj zanje največji strah, ker se boje, da bi se v državnem zboru ne pretresovala njihova umazana in nepoštena ^gitacijska sredstva. Da bi se takih razprav bali iz sn mote, tega od  kranjskih  klerikalcev ne moremo pričakovati! Saj stranka, katera si rešuje mandate s takimi sredstvi in katera vsili poštenemu, a nezavednemu kmetskemu ljudstvu za zastopnika v državnem zboru moža v duhovniški suknji, ki je kot deželni  poslanec v  deželnem zboru kranjskem pod častno besedo vedoma lagal, izgubila je že vso sramoto in spoštovanje do samega sebe! To dejstvo je zelo nečastno in sramotno za njo!  Zopet se bodo na Dunaju poslanci drugih kronovin ogibali in po strani gledali tega zaznamovanega kranjskega junaka in pri tem ne bode trpela na ugledu in časti le petoricžt j  ostalih kranjskih klerikalnih poslancev, temveč tudi ves slovenski narod, ker bode ta junak na Dunaju zastopal (!) Notranjce, ki so tudi Slovenci. A vkljub temu si drzne kranjsko klerikalno časopisje dan na dan trobiti našim J  zavednim meščanom na ušesa, kako uspešno bodo delo-l  vali na Dunaju kranjski klerikalni zastopniki kmetskih občin 'in da brez njih pomoči ne bodo mogla mesta ničesar doseči tam, ako si ne bodo volila tudi klerikalnih poslancev. Ali res mislijo svetovalci ljubljanskega škofa, ki pišejo take bedarije, da je že tudi v drugi avstrijskih deželah morala padla tako globoko, kakor pri kranjskih klerikalcih in da bode naša klerikalna šestorica na Dunaju ministrom in raznim drugim poslancem ravno zato tako imponirala, ker ima v svoji sredi lomitelja častne besede! ? Naši meščani in tržani naj res dobro premislijo, komu bodo 3. prosinca prihodnjega leta oddali svoje glasove! Da pa so prav oni kandidatje, kateri kandidirajo na podlagi programa narodno - napredne stranke, najbolj vredni njihovega zaupanja in da so res tudi zelo ugledni in vplivni možje, lahko spoznajo že iz tega, ker imajo kranjski klerikalni poštenjakoviči tak grozen strah pred njimi! Kakor sestradane hijene in kakor stekli kosmatinci jih ti božji služabniki napadajo in grizejo od vseh strani po svojih umazanih glasilih in vse, karkoli premorejo njih možgani in njih mošnje, so že storili in
bodo še storili, da bi jim izpodkopali izvolitev ter na njih mesta posadili svoje kimovce! V nedeljo in na sveti dan so poslali vsem mestnim volilcem na Gorenjskem • Slovenski List», okrog katerega se zbirajo nam dobro znani slovenski suroveži in neznačajneži, ki vanj odlagajo svoje blazne izbruhe. A naši zavedni meščani in uradniki so tiste smrdljive papirje lepo nazaj poslali ali pa jim odkazali prostor tam, kjer je edino primeren zanje, z opombo: »Štefetje, Koblarji in Šušteršiči nas ne bodo učili, koga naj volimo!« Poštenemu in pametnemu Slovencu se mora studiti njih podla, zlobna in obenem tudi neumna pisarija, s katero hočejo škodovati našim zaslužnim in uglednim narodnim kandidatom, o katerih v svoji zdivjanosti med drugimi blevskajo v svet uidi laži, da so za državne poslance za nič, popolnoma nesposobni in pravi politični mrliči! Če so mrliči, zakaj pa jih vi, ki pravite, da se vojskujete za zmago katoliške misli, ne pustite pri miru in jih še vedno tako grdo in neumno obrekujete? Ali ne veste, da se mora o mrličih po lepi krščanski navadi le spoštljivo govoriti ter moliti za njih duše! ? In Če so mrliči, zakaj ste spravili na noge in oborožili vso svojo divjo vojsko zoper nje in zdaj rotite in nadlegujete tudi mestne prebivalce, da bi vam prišli na pomoč ter tako z združenimi močmi pognali v beg one mestne trdovratneže, ki mislijo voliti te mrliče svojim državnim poslancem! Tu po naših mislih ne more biti vse v redu! Eni stranki se meša, ali kateri? Najbrž vam, ki ste razglasili za mrliče take može, katerih se tako bojite, in to dokazuje, da morajo biti ti ljudje še jako močni in delavni! Drugače bi se jih gotovo tako ne bali in tudi meščani in tržani, ki so se učili brati in pisati ter čez deset šteti, bi jih drugače gotovo ne mislili voliti. Vi ljubi «prijatelji*, ste nemara pozabili, da ste prišli s hribov že v mesta krošnjarit s svojim slabim blagom in se je vam pri ponujanju malo zareklo! No pa to nič ne de, saj smo že stari znanci, vaše zastarele navade dobro poznamo in vam vsled tega radi oprostimo. Opozoriti pa vas moramo pri tem še na nekaj drugega, kar mislečim mestnim ljudem tudi ne bode preveč priporočalo vaše kupčije. Zato morate biti bolj previdni! Vi namreč svojim kandidatom, ki niso še nikoli videli ,o!ržavne zbornice od znotraj, pripisujete take strašanske moči in sposobnosti, da bi kak navaden mesten »šnop-sarček*, ko bi vas slišal, res kmalu mislil, da znajo vaši ljudje delati čudeže ali pa »coprati*. Ali vedite, da boljši meščani in tržani, ki imajo volilno pravico, ne verujejo več v vaše čudeže in »copranje*! Lahko jim bodete še tako na ušesa trobili, kaj vse bodo mogli zanje storiti na Dunaju poslanci iz vašega koša, smejali se vam bodo ter vam porogljivo in pomilovalno odgovarjali: »Kako vendar morete vedeti za zasluge, katerih si bodo za nas na Dunaju priborili kot državni poslanci tisti vaši ljudje, katerih mi po svojem prepričanju ne bomo nikoli volili, ker niti ne veste za zasluge tistih vaših poslancev, kateri so že več let hodili dremat na Dunaj za slovenske kmete. Morda tudi iz vas govori sv. duh, kakor iz vašega komandanta dr. Šušteršiča, da vam je prihodnjost tako jasna.* Zaman torej je ves vaš sedanji trud in proč bodo vržene vse tiste lepe kronce, katere ste namenili za brezuspešno agitacijo v mestih. Bolj pametno in koristno bi bilo, ako bi jih bili razdelili med one potrebne kmetice, ki so po več ur daleč od doma morali krevsati lačni in žejni, da so vam pripomogli s svojimi glasovi k toli slavni zmagi! Za vas pa bi bilo dobro, da bi se že malo odpočili od tega napornega dela ter si okrepili svoje obrabljene moči, da bodete mogli v prihodnjem letu spet zdravi in veseli krošnjaritr in ponujati svoje blago po deželi — za de-
želnozborske volitve. Ako pa med tem časom naši mestni poslanci izposlujejo na Dunaju vam za vaše pregoreče delovanje za naš dušni blagor kako primerno nagrado, katere edino se sedaj bojite, spomnite se, da so tudi vaše duše neumrjoče in da jih je tudi vam potreba vsaj z malo pokoro očistiti političnih grehov, če hočete da se bodo z našimi spokorjenimi dušicami sešle onkraj solzne doline in ž njimi uživale tisto veselje in srečo, zaradi katere nam včasih tukaj nalagate tako trdo in hudo pokoro!
S Prebačevega, se nam poroča, da je na dan volitve v Vogljah dne 18. t. m., predno se je pričela volitev, Vogljanski župnik iz žepa privlekel «Slovenca» in začel brati o vposlatvi »Gorenjca* iz Železnikov, kako da se jim vsiljuje. Toda skupil jo je, ker mu je volilne komisije ud pojasnil, da se noben časopis tako ne vsiljuje kot ravno »Domoljub*, katerega je po vasi toliko, da ga rabijo namesto stelje. — G. župniku svetujemo, naj bo bolj previden in naj pusti naš list lepo v miru in naj bo hvaležen, da mu tako dobro služi poleg »Slovenskega Naroda*, katerega bere vsak dan.
Škofovi potresni tisočaki so dobro došli agitatorjem klerikalne stranke, ker so bili tako dobro plačani, da še »božjega Iona* niso hoteli vzprejeti. Tak slučaj se je primeril nekemu posestniku na Lužah (ime se izve v uredništvu). K tistemu pride agitator po domače Kalin, poslan od šenčurskega župnika popisovat glasovnice. Ko je ta opravil svoje delo, mu reče volilec: »Bog lonej*, Kalin pa mu odgovori: «Cemu, vsaj so fajmošter že plačali.*
Iz Voklega se nam poroča, da so na predvečer volitve, dne 17. t. m. vse volilce »obiskali* šenčurski kaplan, vogljanski cerkovnik in pa brata slavnozna-nega dijaka in sedanjega kapelana nekje na Dolenjskem B., katera slednja sta upila po vasi na vso moč, da je vera v nevarnosti. Ge bodo taki vero branili kot sta ta dva, bo že slabo! Cerkovnik naj pa pomisli, da je od vseh vaščanov odvisen in ne samo od tistih, ki so naročeni na »Domoljuba*, zategadelj naj miruje!
Volilni shod dr. Ivana Tavčarja se je impozantno vršil na praznik sv. Štefana v »Mestnem domu* v Ljubljani. Mnogobrojni volilci so sprejeli soglasno in z velikim navdušenjem njegovo kandidaturo.
V Kranju, 29. grudna.
Notranji položaj. Zasedanje deželnih zborov je deloma preloženo, deloma pa zaključeno. Državnozborske volitve se prično zopet dne 3. prosinca; voljenih bo ta dan 58 poslancev. Zadnji volilni dan je dne 18. prosinca.
Cesarska naredba na podlagi § 14., s katero se uveljavijo budgetni provizorij in državm' prispevki za melijoracije, se razglasi jutri.
Vojna v južni Afriki. V Kaplandijo je vdrlo 6000 Burov. — Pri De-Aarju so Buri porušili 90 čevljev dolgi most. Angleške čete se skoro ne morejo gibati. Angleška vlada se je odločila, da takoj odpošlje tri polke pešcev. V Londonu so silno razburjeni, in če je verjeti raznim listom, Angležem huda prede, ker pobirajo vojake po vseh svojih naselbinah.
Homatije na Kitajskem. Princa Li-Hung-Čang in Ging sta dobila od kitajskega cesarja novo pooblastilo, da moreta zastopati Kitajsko pri mirovnih pogajanjih. Vsled tega so so sešli dne 19. t. m. v Pekinu vnanji zastopniki k mirovnim pogajanjem.
Someščani-volilci!
V četrtek, dne 3. januvarja 1901. Vam bo zopet stopiti na volišče. Kakor že večkrat, tako Vas poživljamo tudi ob tej priliki, da oddaste na dan volitve svoje glasove dosedanjemu našemu državnemu poslancu, kandidatu narodno-napredne stranke, gospodu
dr. Andreju Ferjančiču
c. kr. deželno sodnemu svetniku v Ljubljani,
čegar kandidaturo ste na volilnem shodu dne 8. decembra sprejeli soglasno.
Pokažite dne 3. januvarja, da je Kranj po veliki večini napredno mesto, in da ste Vi ponosni, svobodni meščani, ki se ne uklanjate klerikalni stranki, ki neti razpor med meščanom in kmetom, oni stranki, ki bi rada ugonobila svobodomiselnega trgovca ter obrtnika in obdržala ljudstvo v tmini, da bi tem lažje ribarila v kalnem.
Ohranite dobro ime našemu mestu!
Meščanski volilni odbor.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Cenjenim naročnikom »Gorenjca* smo danes pri-djali poštne nakaznice, na katerih naj čim prej izvolijo vposlati naročnino za leto 1901., da bodemo vedeli v koliki nakladi naj se prihodnje leto tiska naš list.
Osebne vesti. Notar Vilibald Svvoboda v Tržiču je prestavljen v Šmarje, notar Ign. Huth v Kranjskigor. pa v Podklošter. — Major g. Anton Dolleczek v Kamniku je imenovan ravnateljem ondotne praharne. — Za nunskega spovednika v Škofji Loki je imenovan g. Frančiček Fik, kapelan v Mengišu.
Pobalinsko pisarjenje. Sedaj, ko so klerikalci srečno spravili pod streho kmetske mandate, izkušajo tudi med zavednim meščanstvom delati zgago. Dobro vedoč, da bi med meščani težko dobili ljudi, ki bi se dali prepričati, da se gre v sedanjem volilnem boju «za vero*, opustili so take in enake šepave argumente, ter se trudijo z manj krepkimi sredstvi, kakor običajno, vplivati na volilce v mestih. Klerikalno časopisje je napram meščanom poskusilo natakniti glace-rokavice; ali roke, ki so navajene dregati z gnojnimi vilami, ne preneso tako finega oblačila. To je bilo seveda najprej opažati pri »Slovenskem Listu*. Bodisi, da so se rokavice, nevajene tako grapave kože, takoj raztrgale, bodisi, da je slabo dišeča tvarina razjedla fino kožico — v zadnjem »Dihurju* se je pokazala umazana roka v vsej nagoti. V članku »Šuman ali Ferjančič* je glasilo kranjskega dekana že brez rokavic. Na ta dopis «Z Gorenjskega* odgovarjamo na drugem mestu. Ker smo povedali v zadnjem »Gorenjcu*, da si g. Šuman v slučaju izvolitve niti ne bo upal odpreti ust, dokler mu tega ne bode dovolil njegov zet (t. j. klerikalni papež dr. Šušteršič), imenuje »Slovenski List* tako pisavo — pobalinsko! Bog ne daj, da bi nas bilo morda razvnelo to lepo na-zivanje! Zabavljanje revolverskega »Dihurja* je dostojnim ljudem vedno priporočilo. Ker je pa »Slovenski List* zlasti z ozirom na ono našo opazko popolnem padel iz slabo priučene vloge, je to najboljši dokaz, da smo s to pripomnjo zadeli pravo. Neradi se bavimo z osebo Šu-
manovo in neradi razburjamo starega« moža, kateremu prav iz srca privoščimo zasluženi pokoj, a kdor se podaja v javnost, prenesti mora tudi javno kritiko. Ravno z ozirom na njegovo osebo smo se zadnjič na prav rahel način dotaknili njegove kandidature. To imenujejo — pobalinstvo! Ali je gosp. Šuman kot kandidat sacrosanctus ? Ker pa izzivanja ni konca, govoriti hočemo odločneje. Če je kdo sicer pošten človek in je spisal slovensko slovnico, po našem skromnem mnenju še zdavnej ni sposoben za državnega poslanca. Ono smešno hvalisanje sicer vse časti vrednega, a za poslanski posel naravnost nezmožnega kandidata, je kar zoprno. Suman je pač sam zardel, ko je bral ta »panegirikon*. Zakaj ga vendar skrivate in ga ne pripeljete med nas? Z vami vred vsi prav dobro vemo, da je bil gospod Šuman za časa svojega službovanja prav slabotna bilka, katero je zamajala vsaka najmanjša sapica. Ravno onim, ki so imeli službeno opraviti z gospodom dvornim svetnikom, je prav dobro znano, da je g. Šumana lahko pregovoril vsak suplent. No morda ga je v zadnjem času obsenčil Šušteršičev sv. duh? Pa pustimo to! Še to smo neradi zapisali. Dr. Šušteršiču bi bili prisodili vendar še toliko dobrega okusa, da ne bo tlačil v politični boj svojega pokoja potrebnega in povsem nedolžnega tasta, ki sedaj nevede podpira klerikalni švindel »kandidature nad strankami*. Klerikalni papež bi rad še za eno osebo pomnožil svoj panoptikum, čegar poslušne voščene podobe bodo na Dunaju pregibale svoje lesene ude, kakor bo dr. Šušteršič »cukal* za drat.
Tajni volilni pogovori. Preprost obrtnik nam poroča: Gospod Tomaž Pavšlar vabi s polo nekatere na danes zvečer na »tajne volilne pogovore* v I. Šinkovo gostilno v I. nadstropje. Zakaj pa vedno v prvo nadstropje? Sicer pravijo: <Alles Gute kommt von oben», a čudno je pa vendarle, da izvestni gospodje skrivajo svojo politično modrost pod mernik in si ne upajo možato v javnost. Zakaj pa ne skličete javnega shoda? Kajne, tam bi ovčice slišale oba zvona in potem bi se spoznala resnica, kar pa vam ravno ne ugaja. Radoveden sem, koliko volilcev bo na vašo komando kupilo mačka v žaklju klerikalnega penzijonista Šumana. Gospodje, dokler si s svojimi nazori ne upate v javnost in zabavljate le zahrbtno, ostanem Vaš udani     neverni Tomaž.
Občni zbor »Narodne čitalnice v Kranju* se vrši danes zvečer ob poldevetih v društvenih prostorih.
Občni zbor gasilnega društva v Kranju se vrši jutri dopoldne ob enajsti uri v mestni dvorani. Zvečer se snidejo gasilci pri g. Mavrilu Mavrju na večerjo.
Holandski dvorni umetnik Chamblv bo danes imel predstavo v Škofji Loki v prostorih ondotne »Narodne čitalnice*, jutri v nedeljo ob sedmih zvečer pa bo taka predstava tudi v »Narodni čitalnici v Kranju*. Produkcije, ki bodo trajale dveinpol ure, bodo gotovo z začudenjem zanimale občinstvo, ki naj ne zamudi, prepričati se o senzacijonelnih njegovih eksperimentih.
Z Mavčič se nam piše: Dne 27. t. m. zvečer okoli 9. ure prišli so fantje iz Podreče v Mavčiče in tam pili v neki zakotni luknji, kjer se prodaja žganje. Po odhodu od tam kakih 50 korakov proč se pričneta pričkati K. Bohinc in Ivan Paušič, obadva iz Podreč. Posledica tega pričkanja je bila, da je Ivan Paušič sunil z nožem Ka-rola Bohinca v srce in ga usmrtil. Ker je bil duhovnik pri rokah, mu je mogel podeliti samo še zakrament sv. poslednjega olja.
V Škofji Loki je bil na praznik sv. Štefana nameščen kot župnik g. Feliks Zavodnik.
Na Hotavljah pri Gorenji vasi sla se v četrtek stepla hlapca oskrbnika zaloge mengiškega piva v Skorji
Loki in kičinar gostilne «pri Šinkovcu«, ki je'bil zualno poškodovan. Orožniki so hlapca prijeli na potu v Školjo Loko, a se je proti njim vedel lako surovo, da so morali orožniki rabili orožje. Eden orožnikov ga je ranil v nogo. Potem so ga seveda spravili v varno zavetje.
V Radovljici se je vršila na ondotnem grajskem drsališču veselica, pri kateri je radovljiška mestna godbu svirala v popolno zadovoljnost drsalcev. Gospodu Otonu Romanu gre največ priznanja za njegov trud.
Na Jesenicah se vrši jutri v nedeljo, dne 30, i. m.V prostorih g.Trevna Prešernova slavnosl, v proslavo Stoletnice
njegovega rojstva. Spored: L Prolog. II. slava Prešernu!
(Živa podoba.) III. (lovor o dr. Francetu Prešernu. IV. Do-» klarnacija. V. Petje. VI. Srečkanje. Cisti dobodek jo namenjen Prešernovemu spomeniku. Vstopnina SO kr. Pre-plačila se hvaležno sprejemajo. Začetek ob sedmih zvi čer.
V MengiŠU je dne 23. t. m. ponoči deloma pogorela
tovarna za peči Janeza Gregorea. Kako je nastal ogenj, Se ni znano. Mcngiško gasilno društvo je bilo vso noč na nogah. Na Štajerskem. Umrl je v Št. Juriju ob južni železnici gospod Nikolaj Rfipschl, zdravnik in posestnik, v 70. letu svoje starosti. Naj v miru počiva!
K liže m  s v e I. a.
Velikanski požar je nastal dne 27. t. m. v trgu Wižnice v Bukovini. Ogenj, ki je nastal okoli polnoči sredi trga, se je razširil vsled vetra z veliko hitrostjo po spodnjem delu kraja. Požar je vpepelil 280 hiš, in 000 družin z nič več kakor 2500 osebami je brez strehe. Revščina prebivalcev je velika.
Gospodarske stvari.
Varstvo pticam.
II.
S katerimi sredstvi pa lahko varujemo svoje; ptice V V prvi vrsti nam je treba mednarodnega zakona za varstvo ptic. 8 takim zakonom bi se prišlo v oko01 vsem preganjalcem nedolžnih živalic ne le pri nas, temveč povsod drugod. —
V drugi vrsti morajo vsi posestniki zemljišč, vrtov, polj in gozdov bolj krotiti in paziti na svoje domače mačke, da, celo zatirati jih morajo. Veliko mačk pribije celo poletje na prostem, na vrtih, poljih in travnikih. Te se vrnejo pozno v jeseni nasičene in debele od ptičjih zaleg nazaj domov.
Pripravljala naj bi se na raznih krajih gnezdišča iz za to odbranih vej, pri katerem podjetju jih bodo gotovo rada podpirala »Društva za varstvo ptic*.
Tudi jagodato grmovje, kakor jerebika, črni bezeg in beli trn močno vplivajo na ptice. Skratka skrbeti moramo bolj za njih kulturo.
Z ozirom na zadnji dve točki morejo vplivati prav dobro »Društva za varstvo ptic* takrat, kadar jim v l.o pripuščajo denarna sredstva, zato podpirajmo lake kor-poraeije! —
Z združenimi močmi pa naj bi vsi imenovani faktorji pazili strogo na vse ptičarje in jim posebno o& času, ko ptice gnezde, stopali naj ostrejše na prste. V tem se mora to poglavje o varstvu ptičev po vseh ljudskih, meščanskih in srednjih šolah pri vsaki priliki mladini polagati na srce.
Le z društvi, šolami, z javnimi predavanji in dobrimi spisi bode prešel ta, za naše ptice pevke toliko važen zakon v meso in kri vsega naroda.
Sklenem to razpravo s prošnjo, naj bi vsi zato poklicani organi v smislu te razprave skrbeli za vsestransko izvrševanje zakona za varstvo ptic in s trdnim zaupanjem izkazovali svojo pomoč in usmiljenosl pa do živali tudi v dejanju. Učitelj.
Kranjsko sadje na pariški svetovni razstavi. Mednarodno poročilo o tej razstavi piše, da je Kranjska zelo obsežno in pregledno razstavila celo vrsto sadja, iz Česar se d;i sklepali, kako velikanske korake je napravila ta dežela izza državne sadjarske razstave leta 1888. Naj-žlahtnejše vrste so bile zastopane v krasnih eksem-plaiih. V tej deželi bode izvestno igralo v kratkem času sadjarstvo jako važno vlogo. Duša teh akcij v deželi je ravnatelj kmetijske družbe g. Gustav Pire, ki je bil tudi glede urejevanja le deželne skupine odposlan v Pariz. Razsodišče mu je priznalo srebrno svetinjo za sodelovanje, predsedništvo državnega društva pa je prosilo višje razsodišče z ozirom na res izvrstno organizatorično delovanje na Kranjskem, zi višje odlikovanje. -— Mimogrede bodi povedano, da so drug! solrudniki dobili le bronaste svetinji!. Vsekakor je to v čast naši dični kmetijski družbi in nje delavnemu ravnatelju gospodu Gustavu Pireu.
Domača knjižnica.
• Ilustrovani narodni koledar za leto 1901. je ravnokar izšel pri g. Dragotinii Hribarju v Celju. Cena elegantno vezanemu je 2 K, mehko vez. pa 1*40 K.
Tedenski sejem v Kranju dne 24. t. m.
Prignalo se je 40 glav goveje živine. 2 telet, 70prašičev, 1 ovco. —buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7*50, prosa K 7*—, ovsa K &—, rži K 7*25. ajde K 6*50, ječmena K 7-—, tižola koksa 10' —. ribničaua K 9'~>0, krompirja belega K 1 '90; rumenega K 215, deteljno štirrie K 45-  - do K 5()-—.
Gospod Franc Dolenz
j« podali! 245
„I)ijaški kuhinji v Kranju" 10 kron
v namen, da se odkupi novoletnih voščil.
rSfc\   Vsem velecenjenim p. n. odjemalcem
vosži
tSrečno in veselo novo leto Tiskarrja v Kranju.
Izjava.
Ker se širijo razni} govorice, pri kateri zavarovalni družbi so bila moja, dne 8. kimavca t. I. po ognju uničena poslopja zavarovana in da me je zavarovalnica slabo odškodovala, izjavljam s tem javno, da sem bil zavarovan pri slavni c. kr. priv. avstr. zavarovalni družbi «Dunav» na Dunaju, in da mi je njen glavni zastopnik gospod Rudolf Kokalj v Kranju vso zavarovalno svoto 2000 kron brez vsakega odbitka takoj izplačal dne 9. kimavca PJ00. I.
V Hotemožah, dne 28. grudna 1900.
Josip Rebernik, po dpmaoe Hrovat 246 _ |io.-u'stnik v Hotetiiotah št.. 14.
Klerikalni kandidat Šuman se je izgubil. Kdor ga slučajno najde, naj ga zglasi v Ljubljani pri g. dr. Šušteršiču. Ul
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda so darovale kot novoletno odkupnino po 1 krono naslednje p. n. dame: Bevk Ana, Chrohath Marija, Dokler Marija, Florjan Torezija, Hleb* Franja, Hubad Ivana, .'ugovic Ana, Jugovic Franja, Keržič Marija, Killer Marija st., Killer Marija ml., Konc Terezija, Korošec Marija, Korun Cecilija, Klander Josipina, Kienner Leopoldina, Kreutzberger Eliza, Krisper Josipina, Lampe Marija, Levičnik Marija, Majdič Ivana, Majdič Matilda, Mayer Ana, Mayer Marija, Matajc Eliza, Marenčič Marija, Miklavčič Janja, UkOK.tr Marija, Omersa Josipina, Pavšlar Helena, Pezdič Amalija, Pire Katarina, Pire Olga, Pire Marija, Polak Marija, Pollak Marija, Preširn Terezija, Prevc Albina, Prevc Antonija, Prevc Marija, Pretnar Marija, Pučnik Josipina, Puppo Josipina, Rakove Marija st., Rakove Marija ml., Rant Magdalena, Rus Ana, Sajovic Anuša, Sajovic Karla, Sajovic Ivana, Sajovic Pavla, Šavnik Leopoldina, Šavnik Marija, Šavnik Mici, Šavnik Olga, Šlamberger Katinka, Šinkovc Jerica, Štem-pihar Ana, Šumi Marija, Suttner Pavla, Tominšek Beti, Valenčič Hermina, Ulrich Radivojka, Zupan Ana.
Nadalje so se odkupili gospodje: Arh Franc, Bertagelj Ivan, Dokler Anton, Eržen Gašper, Fabiani Karol, Florian Karol, Hlebš Ferdinand, Killer Jakob, Koblar Anton, Kokalj Rudolf, Korošec Ant., «!r. Korun Valentin, Krenner Franc, Krenner Josip, Kreutzberger Adolf, Krisper Rajko, Likozar Josip, Luznar Franc, Majdič Janez, Majdič Vinko, Majdič Janko, Matajc Ljudevit, Mayr Mavrilij, Omersa. Franc star., Omersa Franc ml., Omersa Viktor, Orehek Anton, Pav-i lar Tomo, dr. Perne Franc, Peterlin Anton, Peterlin Franc, Pezdič i van, Pire Ciril, Polak Ferdinand, Pollak Josip, Pretnar Josip, Pu^-tik Konrad, Puppo Karol, Rakovec Ivan, Rant Albin, Rebolj Lovr., llolirmann Adolf, Rozman Janko, Rus Vilibald, Sajovic Ferdinand, Sajovitz Franc Ks., Sajovic Janko, Seliškar Alojzij, Strnad Rudolf, Suttnir Henrik, dr: Šavnik Edvard, Šavnik Karol, Šinkovec Anton, Šlamberger Anton, dr. Štempihar Valentin, dr. Tominšek Josip, Valenčič Ivan, Vrtovec Filip, Zupan Anton, Žurner Andrej.
SialBYadm
celo leto pod streho zložena
kakih trideset sežnjev ima naprodaj Peter Alešovec v Tupaličah. — Cena po dogovoru. 243—2
Loterijska srečka dne 22. grudna 1.1.
Gradec;
20
'62
77
12
Narodna čitalnica
v Kranju.
V nedeljo, 30. decembra ob 7. uri zvečer
velika misterijozna^
predstava ♦
ki jo priredita svetovnoznana ho-landska dvorna umetnika in piva «
244 ^
iluzijonista sedanjosti
Mr. Chambly
in
Mm. Kardec
iz Amsterdama.
Slovita umetniška dvojica je vzbujala s svojimi magičnimi produkcijami v glavnih mestih Evrope največje zanimanje. Med drugimi točkami: Polet skozi zrak. Orijentalska čarobna tica. Skrivnostni kabinet duhov. ^ Fiorin sen i. t. d. i. t. d.
mi Vstopnina: Nuni. sedeži 60 kr., II. 40 kr., stojišče 25 kr ^
V)izitnice in kuverte 0 0 * po zelo nizkih cenah
priporoča „J(ranjsJ(a tiskarna" v JCrarjju.
Hiša v Kranju
s prijaznim vrtom proda se iz proste roke pod ugodnimi
pogoji.
Več se izve pri gospodu M. Ažmanu, mizarskemu mojstru v Kranju. 239—3
Učenec
se v trgovino z mešanim blagom takoj sprejme.
Kje? pove upravništvo «Gorenjca». 240—3
KAROL FLORIAN
trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnlc)
in galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 11—51
Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih
knjigah deset odstotkov popusta.
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice 161 a—23
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov «Dvorni založnik Nj. svetosti* s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prenavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar «pri angelu* v Ljubljani, na dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1*96 a. v., po 24 steklenic za gld. 2*40, po 36 za gld. ¡-50, po 70 za gld. 650, po 110 za gld. 10-30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
iz dobre hiše se sprejme pod ugodnimi pogoji. Kje? pove ii prijaznosti upravništvo «Gorenji i».
242—2
Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednjo tvrdke:
KLOBUKE
najnovejši fagone priporoča po nizki ceni       57—41
J. S. BENEDIKT na Starem trgu.
IlustioVani ceniki na razpolago.
Pravo
1
i
O < w W P
plzensko pivo
i z za d r u ž n e p i v o v a r n e
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah 2
i E.
se dobiva 59—41
v zalogi Ivana Gorupa. 1
Telefon št. 90.
Šivalni stroji «r «#í # in kolesa.
Tovarniška zaluga
IVANA JAX-A
Dunajska cesta št. 17      ' ,: : priporoča svoje najbolj priznane F' šivalne stroje in kolesa.
Ceniki  se  dopošljejo  na zahtevanje* zastonj. (53—41
V5 ^ >^ SÉft      éÉI AÉ1 US !Ü flf- ^
II Pri nakupovanju
suknenega in man ufak t urnega
blaga se opozarja na tvrdko 58—41 |p
Špitalske ulice štev. 4
i Velika, zaloga suknenih ostankov
B|v vf? vf* vT? vRf vf/ vTa* vjv vT/ V, vfc v|y tT/ vT? ^
na dunajski col'i v £j,uGtjarn y^—^^^^=.
•pttpotoin »foAMif trm oC:vnafvu svojo -p-rvo iti •največjo i. fe-.jo -uaclV i>t/»l
cj oA<\wXqa, i j sto ecj a, 11 oci vti bezMiea a,
na CiiGcfo  m  31 cono, Sunrottja tvcirocifa   točno. —  £*tt«   nt-l'<.-. 72—40
fiTjp~fajdiga
ZaLega in lastna izdelovalmca
sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—41
zalogo sobne oprave
vsake vrste garnitur i. t. d.
Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les.
MODKOCE na peresih (Federm.itratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. —
V Kranju se dobivajo sioli pri g. J. Anzeljcu na glavnem trgu.
lil
I M
I M
I
i
I
Slavnemu občinstvu se injudno naznanja, da se je
„pri avstrijskem cesarju
u
v novozgrajeni biši otvoril hotel. 02—41 Priporočani  slavnemu  občinstvu  prijazne sobe
za prenočišča.
Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo
pristna dolenjska, istrska in štajerska vina.
Zš. dobro postrežbo se jamči.
Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. -
1 1
I
1
1
I
1
■
LJUBLJANA
na Stiirem trgu .štev. 1.
Prva in naJHtiiiejšu 73 — 40
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamo rez ni C e in mlatil niče, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
0leyTcn\ocnc   VOZOVI C  jO Í CtiUc
v zaželeni vit¿fiosl i in -ftci f;ooo»(H ima ponvsfii ceni oc?iio v &a{oy\ 108-34 CD CD
cn. oft&w&vnaev
»p^Bitct c. f;t. p:ic. Milu.' h:tez?\úci, Cj it 6 ('¡ana, 3unaj;>fia tcttü it. i$
66
Največja tovarniška zaloga sukna
ja
o c ja o
u T3
rt C
rt T3 O ti
Oh
j. Grobelnik
Ljubljana, Mestni trg 20
77—41
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst suknenega blaga
jagerndorfskih, hrnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodnn, kakor tudi mnogovrstnega
manufakturnega blaga
hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev.
Krojačem, ki s tržijo mnogo blaga, posebno znižane cene.
Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahteva nje.
O 3
«2
g-
O
tj O
o O*
Ot
5
o
IVAN KORDIK
trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14
priporoča svojo veliko zalogo na drobno in na debelo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine):
težkih gld. 5-50 . 2-Ö0
1 tucat žlic, navadnih gld. 4-40, 1 „ „ za kavo „ 2-20, 1     n    nožev ali vilic   , 6"—.
Jedna velika žlica za mleko gld. —"80, za juho gld. 2- — .Noži in vilice i roženim, koščenim ali trdo-lesenirn ročajem : 12 parov navadnih od gld. V80 do gld. 3- — 12     „     boljših      ,,    „   3-50 a    | 7-50
Svečniki iz alpake, visoki 21 24 2G*/« cm 84-40
gld. 2'—   2-30 2-ß0
Manufaiturna (gvantna) trgovina.
rt
»o
C3
s
o
o
Češnik & Milavec
Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice
v novozgrajeni mestni hiši, opozarjata slavno občinstvo na nju popolnoma z novim jesenskim in zimskim blagom založeno trgovino, kakor: novosti v pa\olnatih, pol-volnenih in volnenih oblek za ženske, tini kamgarn, ševiot (Damentnch), loden i. dr., gladko in pisano, perilni modni barhent za jopice, bluze in obleke. 109—13 Velika zaloga raznovrstnega sukna, Štofa, kam-gama, ševiota ter znanega pristnega gorenjskega loškega štofa. - Novosti v volnenih, svilnatih in ženiljastih rutah in šerpah (pintah), pletenih (štrikanih), suknenih ogrinjalkah, plahtah, gorenjskih in ogrskih kocih, pavolnatih in volnenih postelnih kocih i. t. d. Vse navedeno po najnižji ceni.
Vzorci se po poŠti brezplačno razpošiljajo.
c
•/.-
a
c
7?
tt>
R. LANG, Ljubljana (Kolizej)
■ tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, zalaga pohištva,
priporoča vsake vrste
modrocev, posteljne olooe, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 76—41
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
G.Tonnies, Ljubljana
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
stroje za stamoreznice in žage.
81^41
Prevzame  in izvršuje stav-binska in tesarska dela.
p-iv-potoča »oojo ve-ti-do        - 82—41
z?aloyo ptice 11 A- in i&defanift tocnifi Btt
in V*a v -to stiofto jpn?oijcJa cc (a.    ^.•jtrnam oso fu->i>t>tn«
&&la, ž»Cata in ovitviafa zoena deta
lucnioataiiic
^Vsa dc(<x     vmkŠujvJo točno in -po nv&fiih cf,nati. — £>un<vn^a natoč-ifa točno.
Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna
„pri Tišlerju"
Kolodvorske ulice ŠU 26
gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežbo, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani tfostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni.
Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—35
Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar.
j Adolf Hauptmann |
jjj tovarna 75_41 jt
}j olj vi^alilV ji xAxt&iVy lakov |
JJ \\x h le j a jj
£ &
« y Lmbljajii. *
%
Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na dcZcli, da je
svojo trgovino # * ^ # ^ ^ # z manufakturnim blagom
na glavnem trgu v Kranju
popolnoma prenovil in da bo tisto izvrševal v še večjem obsegu, kakor dosedaj.
Zlasti se priporoča v nakup zimskega blaga na debelo in drobno, nevestam za nakup bale, za kar ima posebno veliko izber.
Cene nfj/re, postrežba točna.
221—9 Z odličnim spoštovanjem
Franc Crobath
pri Franceljnu
trgovec z manurakturnim blagom v Kranju.
Zmešane in strižene
kupuje po najvišjih cenah od 2 kilogramov naprej
Filip Well
velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu
(Unier-Kralowitz) na Češkem. 171—20
P. n. čitatelje te anonce opomnim, n.«j opozore na mojo adreso zbiralce las. —. Na vsako vprašanje glede cene se odgovarja.
Mestna liraiiliica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,249.258 kron 61 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,697.062 kron 87 vinarjev. 35—47
Ljubljanska
kreditna liaila
v Ljubljani
p Špitalske ulice štev. 2.
Nakup in prodaja vseh vrst rent.
državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. j
za najkulantnejših pogojev.
Posojila na vrednostne papirje ♦
proti nizkim obrestim. t
Zavarovanje proti kurzni izgubi. ♦ Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice,
na tekoči račun in na giro-conto s 41/a°/o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila. 189-15
Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska »Kranjska tiskarna* v Kranju.