Domolru
V C/ubljani 2. oktobra 1940	^ ------
Leto 53 • Siev. 40
Japonska posega v evropsko vojsko
Te dni je bila v Berlinu objavljena vojaška zvezniška pogodba med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Podpis vojaške pogodbe je že v mirnem času zelo pomemben, Se pomembnejši pa je tak dogodek tedaj, če se podpiše zavezniška vojaška pogodba med tremi velesilami, od katerih sta dve že v vojskovanju proti AuglijL Da se Japonska resnično postavlja ostro proti Angliji, so ob tem dogodku potrdili tudi razni japonski državniki, ki so pra-' te dni najbolj pi/iidirj&li potrebo, d.t se snora v borbo proti Angliji postav iti tudi Japonska, ker morit ravno Japonska sodelovati, ko bo Anglija poražena in se bo razbil imperij, ki ge> vridi Anglija. Imperij pa ima velika posestva tudi v Az ji k> v »'acifiku ia za mod« teh posesti ss mor« najbpl; usimati romo Japcr.ska. Kakor bosta po zmagi nad Anjjlijo prevzeli v Evropi in Afriki njene po-ccsti in vodilno vlogo Italija in Nemčija, tako bo Japonska prevzela angleške posesti, ki jih ima Anglija v Aziji in v Pacifiku.
Evropska vojska prehaja tako v dobo, ki bi se lahko nazvala kot vojska za delitev angleškega imperija. Japooski prehod v vojno stanje ne bo težak, kajti Japonska se na Kitajskem vojskuje že od leta 1932. Japonska armada ureja zadeve na Kitajskem, japonska mornarica pa tudi že komaj čaka, da bi lahko tudi ona odločilno posegla v oblikovanje novega velikega japonskega imperija ob obalah Pacifika, Na Japonskem imperijalne politike namreč ne vodijo politične stranke ali pa snočne politične osebnosti. 0 moči japonskega imperija odločata suhozemska vojska in mornarica, med obema pa vlada veliko ljubosumje in stalna napetost o tem, kdo bo za Japonsko več storil. Politične osebnosti in stranke so morale samo izrabljati in izvajati načrte generalov, ki so hoteli prehiteti admirale. V osmih letih je japonska armada že skoraj osvojila polovico Kitajske, Japonska mornarica je »orala ves čas počivati. Angleške posesti pa so razsejane po vsem Pacifiku; japonska mornarica bo morala sedaj dokazati, kako zna ona služiti japonskemu cesarstvu in japonski imperialistični politiki.
Toda brodovje mora imeti proti sebi tako brodovje, da se bo tako slavna mornarica kakor je japonska, lahko vrnila s slavo ovenčana nazaj v svoja pristanišča. Toda kdo bo sovražnik in nasprotnik te velike in močne japonske mornarice? Japonska mornarica je selo močna in pride na tretie mesto za ame-
riško in angleško mornarico. Ta japonska mornarica bo torej iskala sebi enakega nasprotnika v Pacifiku, Toda v poštev prihajajoče mornarice, to je angleške mornarice, ni v Pacifiku. Vse angleško brodovje je v Sredozemskem morju ali pa ob angleških obalah v Evropi, kjer niora paziti na to, da se vdor nemške vojske na angleško obal ne bi posrečil. Ob obalah Pacifika križari zdaj le nekaj manjših in šibkejših angleških križark, tam je tudi ia nekaj nizozemskih vojnib ladij ob Nizozemski Indiji in pa nekaj avsli stiskih vojnih ladij.
Ko bo japonska mornarica hotela obračunati s tem maloštevilnim in šibkim brodov-jem, bo obračun zelo lahek, celo .<;etsH*k za dobiček, ki bi g;>. Japonska imela od takega uspeha japonske mornarice. Po zmagi nad maloštevilnim angleškim brodovjem po Pacifiku bi Japonska seveda lahko dobila vse angleške kolonije v Aziji, prav tako pa tudi Nizozemsko Indijo. Dobila bi pa še več; angleška moč bi bila izločena iz Pacifika m proti drugemu tekmecu za oblast na Pacifiku, to je proti Ameriki, bi bila Japonska na ta način v veliki premoči.
Amerika pa takega razvoja dogodkov ne bi sraela dopustiti. Ko se jc Japonska začela odločati za vojaško zvezo z Nemčijo in Italijo, so v Ameriki listi zmeraj bolj pisali o tem, da bo Amerika med drugim dobila v zakup tudi angleško obmorsko trdnjavo ob južnem koncu Azije — Singapur. Na Filipinih, na otočju ob kitajski obali, se je Amerika začela spet utrjevati, letošnji manevri ameriškega brodovja pa so bili v Pacifiku. Ko bi propadel angleški imperij v Aziji, bi se na Pacifiku začela prav ta,ka borba za morske poti, kakor je že trajala v Evropi v Sredozemskem morju ves stari, srednji in novi vek.
Promet v Sredozemskem morju je ostajal tako dolgo v angleških rokah, dokler v Sredo«! zemskem morju ni bilo brodovja, ki bi lahk^j angleško brodovje premagalo. Ameriška trgo»! vina ia plovba bo v Pacifiku tako dolgo svo«] bodna, dokler ne bo tam velesile, ki bi imela!! večjo in močnejšo mornarico kakor je ame-> riška,	j
V novi vojaški zvezi med Nemčijo, Italijoi in Japonsko mora japonska mornarica pre-<| vzeti tisto vlogo, ki jo japonska vojska ž a, osem let opravlja na Kitajskem. Njen n sprotnik na Pacifiku ne bo moglo biti anglet ško brodovje, ker mora to ostati v Evropi« ampak bo japonsko brodovje za ustalitev ja-< ponske moči v Aziji motalo premagati pr*-« vega nasprotnika — to je ameriško vojn<j' brodovje.
Japonska še iii udeleženi v evropski vo{-< ski, prav tako pa ni udeležena še Amerika« Med Ameriko in Kanado, to je deželo amgle« škega imperija, je bila v avgustu podipisan« obrambna vojaška pogodba, ki bi naj veljala! satno za ameriško polovico zemeljske oble« Odgovor na tisto pogodbo, ki je posredno žej zvezala Anglijo in Ameriko v vojaško zavez* ništvo, je bila te dni zavezniška vojaška po« godba, ki je bila podpisana med Italijo, Nem«, čijo in Japonsko. Po zlomu Anglije v Pacifik« se bo Amerika morala spopasti z Japonsko za: premoč na Pacifiku, po zlomu Anglije v Evropi pa se bo Amerika morala branili za varnost; ob Atlantiku. Vojna se izločuje počasi iz evropskega območja in če se usoda Anglije hitro zapečati, se bosta morali spoprijeti še Ja-j ponska in Amerika, ki dosedaj sploh še nista'; udeleženi v vojski Toda če bi bila Anglija!) prehitro premagana, tedaj bi se lahko zgoV dilo, da bi bil poraz tolikšen, da bi se Ameriki zdelo najprimerneje in najceneje, da prd-«J zna dejstvo novih sil v svetu in še z njimi; sprijazni. V najbližji bodočnosti moramo torej] računati s tem, da bosta Anglija in za njo Amerika storili vse, da se vojna čimbolj za« j vleč J in podaljša, z Nemčijo in Italijo pa btf Japonska ukrenila vse, da se zaključek vojne z vso močno naglico izsili.
Za »Domoljubove« naročnike »Slovencev koledar«
Naročite ga po dopisnici, pri zastopniku ali po položnici, ki jih bomo pred 1. novembrom 1940 priložili
V nobeni slovenski družini ne sme manjkati prelepa in zelo koristna knjiga »Slovencev koledar«;! Naročniki »Domoljuba« po 10 din, nenaročniki po 28 din.
Zadružna izobrazba
Za vse, koil «e Človek v življ«mju hoče uspe&io lotiti, mor« bili primera« pripravljen in mora o dotični stvari nek«j vedeti. To se pravi, da mora biti izobražen, Dandac« se posebno v vrstah kmečkega stanu javlja močna volja, da bi se organiziralo ia v življenje poklicalo trdno in solidno zadružništvo, ki naj bi gospodarsko doeela razbite pa razcepljene kmečke vrste zduutjki v krepko gospodarsko skupnost, ki je tolikanj potrebna. Drugi stanovi so v tem pogledu že daleč pred kmečkim. Naš krnet p® je tako zakopan v dai.nue -.kibi in v svoj kos zemlje, da je dosedaj le prerad pozabljal kako važno in potrebno je sodelovanje na gospodarskem področju.
Razmere zadnjega časa so ga primorale, da je glede tega nehal biti brezbrižen in sedaj ivoij in bolj u videva, kako brez moči je v narodnem gospodarstvu, če se ne strne v močnih zadružnih organizacijah, ne )e ns kreditnem (kar jo ie'), marveč tudi in zlasti ra proizvodnem in splošnem blagovnem področju zadružnega sodelovanja.
Ta zavest jo pa rodila spoznanje, da je sleherno uspešno zsriruino delo mogoče le, če so tu sposobni in požrtvovalni vodilni ljudje. O požrtvovalnosti daues ne bomo govorili. Je poglavje zase in zasluži, da bomo enisrat pozneje bolj izčrpno govorili o njej. Sedaj pa bomo nekaj razmislili o potrebi zadružne izobrazbe Li to z dvfth pogledov:
1.	izobrazba vodilnih zadružnih delavcev ;n
2.	izobrazba zadružnikov samih na splošno.
Najprej nekaj o izobrazbi zadružnih voditeljev. Vsi dob.o vemo, da ta ali oca stvar uspeva vedno le takrat, kadar jo ima v rokah pravi človek. Lahko da je. kaka misel še tako dobra in lahko izvedljiva, kakšen načrt še tako idealno zamišljen in uspešen — če dobi stvar v e6ke nepravi človek, se ponesreči. Pa ne zato, ker bi bila stvar slaba, ampak zato, ker ni biia v rokah dobrih ljudi. Ta ugotovitev velja še prav posebno za zadružništvo. Ce kje, se je pri zadružništvu izkazalo, da je ideja sodelovanja zdrava in dobra; obnesla se je povsod, kjer je bila v pravih, izurjenih rokah. Prav tako pa je iz skušnje že tisočkrat potrjeno, da je zadružno delo vedno rodilo slabe uspehe in neštetokrat končno tudi propadlo, če so ga vodili ljudje, ki nalogi niso bili kos, čeprav so bili pošteni in požrtvovalni.
Te sku^-je so ,,..--na ps-ifc, kako prav imajo tisti, ki našemu »loveakemu kmetu dopovedujejo, da br-i* i »ob r k žen i i) voditeljev z a d r w g ne bodo p r i š i i nikamor. Vt■« napreduje, svet je bolj In bolj izobražen iu zato tudi bolj in bolj pretkan. Ce hočeš danes biti kos gospodarskemu razvoju in <vUoeilno vplivati na njegovo smer, motaš nekaj o teli stvareh znati. Pn nas se na splošno misli, da je dovolj, če je v teh rečeh dobro podkovan le poslovodja KiJruge Tn mice.1 je čisto napačna. Nešteto zadrug je propadlo, ker so se poslovodje oko-risiili z ne vednost jjp odbornikov, si na račun zaoruge nabrali premoženje, zadrugo pa uničili. Tudi v t<pn pogledu je skušenj dovolj! Vendar se resnica o potrebi ladruine izobrazbe pri zadružnih odbornikih ne upošteva dovolj. Če hočemo, da bodo naše zadruge poslovale v redu in v dobro zadružnikov, jim morajo stati na čeiu zadružno izobraženi ljudje. To je pogoj, brez katerega ni misliti na uspešen razvoj kmetijskih zadrug.
Kako si izobrazbo pridobiti? Prirejajo se razni knjigovodski tečaji, poslovni tečaji, f?čaji za upravne odbornike ic jx>dt>bno. Takšni tečaji «o potrebni kakor oko v čelu • ■•■ vidimo p*i, »in ni zanje pravega zanimanja. Če bi bilo, bi morali biti mnogo pogostejši, kakor so. Vsaka Elvar se prireja v takšnem obsegu, kakršen ie izgled na uspeh. Prepričani smo, da bi bdi taki tečsii, ki bi morali biti še obširnejši in temeijitejši, potrebni v vsakem večjem središču uaše Slovenije vsaj
Javna zahvala
PodpiMHtnu j« due i i. septembra t. J. vsled str«ie popolnoma pogorela hiia « hit. vom. Vsled točne plačan«* naročnine mi j« oprava »Doaol|*ba« Uko| ulačal« podporo v zneiku
1000 - din
za kar te nuj topleje zahvalnem.
PrUiavica, dne 14. septembra 1940.
Franc Plaain&sk,
vsakih par let — in bi tudi bili, če bi biki zanje dovolj zanimanja in povpraševanja.
V Ljubljani imamo Zadružno šolo. Prav bi bilo, le bi vanjo pošiljali res le takšne kmečke fante, ki bodo ostali na kmetiji in ki bodo lahko odločilno sodelovali pri vodstvu domačih zadnig. Namen Zadružne ioh prac golov o ni vzgajtiii in kobra le t aii ie po-Hovoilje, pa naj IkmJo potem kjer koli. Njeri namen je pomagati do razvoja našenm kmečkemu zadružništvu, ki pa nikakor ni odvisno samo od poslovodij, ampak prej od izobraženih voditeljev zadiug. O tem naj bi nekoliko razmishiš naši krneč}-, krogi ra deželi in ukrenili glede učencev v Zadružni šoli tako, da bo njihovo domače zadružništvo imelo čim več od znanja, ki si ga bodo pridobili v šoli.
Prihodnjič pa ie nekaj o izobrazbi zadružnikov sploh!
Razd&tžiiev madnišlva
O razdolžitvi kmeta je bilo popisanega in tiskanega na stotine papirja. Prav in-v redu! Saj je kmet steber države, ki ji prideluje kruh in ji daje svoj krvni in denarni davek. Toda tudi uradniški stan nekaj po-menja, čeprav danes vobCe še zdaleka nima tistega ugleda v očeh pretežnega dela ljudstva, kakršnega je imel nekoč. A pomnite, da naš današnji uradnik ni sin tujega, nam nenaklonjenega, če ne sovražnega naroda, marveč je kri naše krvi. Zato mislim da je prav in v redu, ako posvetimo nekaj več brige tudi uradniškemu vprašanju v listu, ki je glasilo širokih plasti iz vrst našega ljudstva.
Jauaa zahvala
Podpisani sem utrpel 11. IX. 1940 požarno škodo na hiši in podu.
Zavarovalnica JUGOSLAVIJA,
pri kateri sem bil zavarovan, je škodo takoj ocenila in mi izplačala odškodnino v moje največje zadovoljstvo.
Smatram za svojo dolžnost, da ta domači zavarovalni zavod vsakomur najtopleje jJtfporočam.
Pristavica, 24. IX. 1940.
Zadolžen je bil kmečki »taa. Je res! Nt tisoče po sili razmei, a na stotine tudi po lastni krivdi. Tega menda ne bo nihče zanikal. — Je že prav, da mu je bilo pomaga-no: vrednemu in nevrednemu, tudi takemu, ker ob splošnem pravilu izjeme pač niso mogoče. Toda zadolžen je bil, je, in najbrf bo še bolj tudi naš uradnik in upokojenec. Ako je kmet steber države — krepek in moč«
—	je pač en nosilni steber. Ni pa edini! Tudi o uradniku smelo postavimo sporedno trditev, da je drugi steber države. Zato mislim, da ne grešimo, ako glasno in javno povemo: Storite kaj še za razdolžitev uradništva!
Tudi mi plačujemo državne davke in ni-ti ne nizke. Plačujemo odkup za ročno delo, stokrat osovraženi >ku!uk< do smrti, ko se ga kmet otrese vsaj po 60. ietu starosti. Životarimo ob pičlih prejemkih, a ne živimo stanu primerno. Ne gre toliko za želodec kot za ugled vobče. Oblečen moraš biti dostojno. Tudi stanovati ne smeš — recimo: ne moreS v kleteh.
Kako pa naj živimo, če imamo dohodkov ob blazno kvišku drveči draginji komaj toliko, da tolažimo žetodce s krompirjem, kislo repo in zeljem, morda enkrat na teden celo z mesom. Kaj več si more uradnik komaj privoščiti še le tedaj, ko je dosegel vsaj šesto položaj no skupino, seveda če nima velike družine. Prav nič pa si ne sme — ker si ne more — privoščiti nižji uradnik; še manj
—	če je sploh Se kaj manj kot nič — državni upokojenec. — Najmanj tretjino, rajši več,
(Nadaltevao** na pHhodnfl strani spod»0
Po bojiščih
Značilno za vojuške in politične dogodke preteklega tedna je dejstvo, da se je borba med obema velikima nasprotujočima se taboroma iz izključno evropskega področja prenesla sedaj izrazito jasno na vso svetovno ploskev. Iz evropske vojne nastaja svetovua vojna.
Na nemiko-angleikem bojillu so bile v preteklem tednu spet velik© letalske bitke. Nemški napadi na Anglijo, ki dejansko tja-jajo not in dan, so bili posebno hudi v noči od s r od« na četrtek in podnevu v petek. Izid bojev je pokazal, da so napadi podnevu manj učinkoviti kakor ponoči, ko je obramba mnogo težja. Prizadet je bil predvsem London, a tudi Southampton, Briatol, Glaagow, Edin-bourgh in Liverpool ao sprejeli veliko Število bomb. Angleški napadi na Nemčijo pa m vedno le no^ui. ia »o s® v preteklem tednu
----------------mir......»i.....m i ................
VLJUBLJANI, Kongresni tr* 16/11.
Trži selioadnj vpis
v svojo Dvoieto« trgovino šele le >>staie JeAaja ter p«e£in« pradreste, kako* knjigovodstvo, stenografijo, pr ivo itd. ter tuje fesika, kakor nemščino, italijanščino, fran-
co&čino i. dr. Vpiše se labko vsakdo. Pouk se vrši s dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. — Vaa pojasnita pri vedatvu zavoda brer-olaČDo.
......................-"'J11'.......
stopnjevali v trajanju in sili. Glavno pozornost je angleško bombno letalstvo vea teden posvečalo nizozemsko-belgijsko-fninooski obali, kjer se zbirajo nemške napadal no sile za naskok Čoz Rokavski zaliv na Anglijo. Bombardiranja te obale so trajala vsak daa po več ur. Na morju ni bilo bojev. Nemške podmornice so spet potopile večje število angleških trgovskih ladij.
Na italijantko-angleikem bojišču so su-hozemski boji popolnoma prenehali, nasprotno pa so oživeli letalski boji in so bile na tem odseku vojne fronte bombardiranja, ki po sili napadov in učinkih bomb niso nič zaostajala za boji na angleško-nemški fronti. Oba nasprotnika sta bila živahna v napadanju. V boj so na tem bojišču posegle tudi pomorsko sile, kajti uradna poročila govorijo
od 40 do 45 odstotkov prejemkov ti požre stanovanje. Kje je še vse drugo?! — Rad bi poznal povprečnega uradnika ali upokojenca (seveda javnega, državnega), ki danes nima dolga, dokler mu namreč sploh še kdo kaj d& na upanje; na »ptif< pravimo po domače.
Pa kako naj danes plača svoje dolgove? Za vzor naj se vzame bistvo vsega postopka o razdolžitvi kmetu, pa pojde tudi to presneto pereče in resno vprašanje.
Naj se dovoli uradnikom in upokojencem brezobresten kredit za večletno dobo, a del odplačila naj prevzame pač država. Oblast pritiska na zasebna podjetja, da naj zvišajo prejemke svojim uslužbencem, okleva pa, da bi prednjačila z dobrim zgledom ter pričela — sam* pri sebi. — Fran Kristan.
tako o potopitvah dve-h angleških podmornic, kakor o potopitvi enega italijanskega rušilca.
Poleg teh običajnih bojišč pa sta 9e v preteklem tednu — zaenkrat samo mimogrede — prikazali dve izvenevropski bujiiči, in sicer eno v zahodni Afriki, drugo pa v Itidokini v Aziji. V zahodni Afriki so združene aiigleško-francoske (uporne) sile hotele zasesti pristanišče Dakar in se je pred Da-karjem razvila huda bitka, v kateri so se Angleži izkazali kot slabejši in so morali svoj namen opustiti. Francosko letalstvo (odvisno od francosko vlade v Vichyju) je pa v odgovor na napad na Daker trikrat bombardiralo angleško trdnjavo Gibraltar in napravilo nekaj škode. V Aziji pa so japonske čete vdrle v francosko kolonijo Indokina in je prišlo do hudih krvavih bojev. Vse se je končalo tako, da je Francija dovolila japonski vojski, da se izkrca v Indokini. da tam zasede nekaj oporišč in da od tam nadaljuje vojno proti Kitajski. — Po zadnjih vesteh so vdrle v Indokino sedaj tudi kitsjske feto.
Zusmsuia potiSiha
Pretekli teden se je začel v znamenju tajinstvenih sklepov, ki so bili sprejeti pri obisku nemškega ministra Ribbbentropa v Ri mu. Končal pa se je s tem, da se je zaganjalo nekoliko dvignilo in da smo dobili vpogled v sklepe, ki so bili sprejeti v Rimu. Kajti proti koncu todna se je pripeljal v Berlin italijanski zunanji minister grof Ciano in so pri tej priložnosti pri kanclerju Hitlerju pod-,pisali vojaško zvezno pogodbo med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Imenovane tri država se v tej pogodbi obvezujejo, da bodo druga drugi takoj prišle vojaško na pomoč, ako bi eno ali drugo med njimi napadla kakšna država, ki danes še ni v vojni ne v Evropi in ne v Aziji, odnosno, kakor je to jasno povedal italijanski časopis »Giornale dTtalia«, ako bi se katera druga država vtikala v to, kar Nemčija in Italija delata v Evropi in v Afriki ali v to, kar Japonska dela v Vzhodni Aziji.
Ker je Sovjetska Rusija v tej pogodbi izrecno izvzeta kot možna nasprotnica, preostane samo še Amerika, proti kateri je ta trozveza naperjena. Proti Ameriki pa zaradi tega, ker vedno bolj podpira Anglijo in obstoja verjetnost, da bo šla tudi v vojno ob strani Anglije in prevzela obrambo angleškega imperija proti Japonski v Tihem morju in avstralskem otočju. Tako so sedaj fronte potegnjene že po vsem svetu, ker pri današnjem vojaško-političnem položaju je tako rekoč izključeno, da se Amerika »ne bi vtikala v japonsko početje« v Vzhodni Aziji in v Tihem morju, kjer ležijo življenjski interesi Združenih držav Severne Amerike. O vtisu, ki ga je ta za Sovjetsko Rusijo verjetno nepričakovana pc.godba napravila v Moskvi, danes ni mogoče povedati nič določenega, razen to, da se mednarodnopolitični položaj Sovje-tov z njo gotovo ni izboljšal. Zaradi tega bo zanimivo vedeti, kakšne bodo bodoče poteze Sovjetov, da se poskušajo izmotati iz položaja, v katerega je zašla Sovjetska Rusija, čeprav jo nova trozveza izključuje iz seznama
nasprotnikov.
Ker je ipanski notranji minister ie ostal v Nemčiji, je verjetno, da trozveza Rim-Ber-
sredsWo proti hripi in prehladu. Pri kupovanju treba paziti, da je vsak zavitek in vsaka posamezna tableta obeležena z „Bayer"-jevim križem. Nikoli ne pozabite, da Aspirina brez „Bayer"~jevega križa, ni!
oate po& i. br. T257 w* a. a
lin-Tokio še ni zadnje presenečenje, ki sa pripravlja, ampak da bomo slišali še o opredelitvi Španije ob strani Nemčije in Italije v boju proti angleškemu imperiju.
Kakor hitro bo tudi to doseženo, lahko rečemo, da je diplomatična predpriprava m obsežne vojaške operacije, ki se bodo raztegnile iz Evrope v Afriko in tja do Tihega morja začele z veliko vnemo in s ciljem, da se uspeh čim prej doseže, čim prej, to so pravi prej, preden bodo Združene države Severne Amerike svoje priprave na vojno končale v polnem obsegu, kar je preračunano na prihodnjo pomlad ali poletje. Objava trozveze bo imela v Ameriki gotovo ta učinek, da bodo priprave še pospešene in da bo sodelovanje med Anglijo in Ameriko postale še bolj tesno.
HW»II—TT
Novo papirnico bo ustanovila neka družba v Sarajevu.
3000 plugov In 1000 traktorjev je naklonila bolgarska vlada kmetom v Dobrudži.
Romunija je ustavila plovbo romunskih parnikov po Sredozemskem morju.
En milijon funtov je dal ameriški Rdeči križ za žrtve bombnih letal na London.
7000 Italijanov so poslale egiptske oblasti iz Kaira v koncentracijske tabore.
Dva vagona polenovke sta prišla iz Nemčije v Split.
400.000 kg bomb raznih velikosti so vrgli Nemci na angleška tla in na London od onega četrtka na petek.	.
Voditelj Indijcev Gandhi je imel te dni posvet z indijskim podkraljem glede indijskih •zahtev o avtonomiji.
Zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko predstavlja sklop, ki šteje 250 milijonov prebivalcev, 20 milijonov vojakov, 35 tisoč ktU ter dva milijona ton vojnih ladn. trdi|0 ItaU-jani.	„
S?*rB» C
KA
.DOMOLJUB«, dne 2. oktobra
NOVEGA
hmrmm
OSEBAM VESTI_
o Hsk*® ft eboM f.. Asdi*i lampei, Sapnik ux Čak&nci v Bc-Lgrada. Molimo *an j!
o 6*4efaic» »"frtjpega življenja je obhajal 29. septembra za vso ljubljansko okolico zde tf&sluiee mož X- Miha Dimnik iz jars ob Savi pri jeiici. Bog živi davijenca. naročnika sDoiuoliubovega«, odkar izhaja, do skrajnih mej človeškega življenja!
o »ktril je postal vzoren krščanski mra. MiLael Kavka v St Pavlu pu Dom-lalafc Na mnoga letal
c- 8 luiiev fm% Se ost heUit ,hmŽ »Jak Pet rit- Hihi, bfvii oSdete	Kraj-
cev« tiskarne v Novem au-sm. .'• .tj Bog blagoslavlja jubilanta še mnogo let!
BOMACB KOVICE
d OrgaaeSsti m zborovali. Te dni je bil y Mariboru občai zbor stanovske organizacije organistov lavantinske škofije, ki ga je vodil predsednik Avg. Ulaga, organist pri Sv. Juriju ob Tabora, ki je poslal tudi obširnejše poročilo o delovanju dtuitv« v minuli poslovni dobi. Predsedniškemu poročilu sta sledili tajniško in blagajniško poročil,;, nakar se je okoli stanovskih vprašanj lavantinskih orgartistov razvila zelo živahna debata. Predvsem so erganisti razpravljali o svojem gmotnem,jsoSožaja, ki je ae vedno t dobršni meri odvisen-od obveznih ali prostovoljnih zbirk, ki so včasih zaradi slabili letin zelo pičle. CVganisti so mnenja, naj ae zbirke sploh odpravijo, namesto njih pa naj bi organist! dobivali stalil« plačo, ki naj bi jo dajal cerkveno konkurenčni odbor. Baltski svetnik Kuder, ki je bil na občnem zboru navzoč, je pojasnil, da je že na iap&kem zasedanj« baltskega sveta poudarjal. bmj prispevke za cerkveno kcakaresčni odbor pobirajo davčne uprave prav tako, kakor jih pobirajo za šolske
Ho ne in stare
•agrobae spaneiike
po nizki ceni dobite pri kamneseka
FRftKJO KUNOVAR
pokopališče sv. Križ-Ljubljana telefon 49-00
občine odnosno odbore. Društvo je stavilo predlog, naj bi banska nprava skupaj z ordiuariatom izdelala poseben statut za or-ganiste, ki naj bi reguliral njih gmotni položaj.. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Avgustom Ula-go, organistom pri Sv. Juriju ob Taboru, tajnikom Franjom Reisnalom iz Žalca in blagajnikom Ivanom Jarhom iz Petrove. V odbor sta bila poleg dosedanjih odbornikov izvoljena Se Petek iz Ptuja in Furlan iz iloč.
d V liko poj de še dosti turistov...
Dvodnevno stavko so sklenili uprizoriti zagrebški peki, da bi s tem povzročili pomanjkanje kruha in pripravili oblasti, da iti jenjale hudo nadzirati njihovo delo. Toda
policija se je hitro vmešala in zaprla vse > stavku Joče« mojstre. Na policiji so jih vtaknili v zapore in jim niso dovolili prinašati hrano od zunaj. Obenem je policija pretehtala vse vrste kruha in ugotovila, da so peki na »ploSno pošteno pekli kruh. Pač pa je bilo nekaj pekov, ki so ljudski kruh podražili za 1 din. Če bo tem grešnikom krivda dokazana, bodo romali v Liko na prisilno bivanje. Pcdobno se utegne zgoditi tudi nekaterim pekovskim mojstrom, ki so baje nahujskali svoje pomočnike, •včlanjene v socialističnih organizacijah, na stavko. Kakor pravijo zagrebški časopisi, of.-ifue oditi v kratkem v skalovito Liko še dosti turistov...
d IPrve skupina besarabdub Nemcev, ki po prevzemu defa romunske Besa rabi je po Sovjčtitt tti boieia uživati dobrot boljic-viškega raja, ae je pripeljala 28. septembra v Ljubljano in <xl tam v Celovec. V posebnem vlaku je bilo 745 nemških izseljencev. V bodočih dneh bo sMite Se več takih vlakov.
Bukov žlr
zrelo, odpadlo blago kupujem t
vagoftskih pošiljkah franco vagon »skladna postaja. —- Ponudbe na REKLAM ROZMAN, LJUBLJANA Praiakova 8/L
d Pot vagona skritega olja so našli organi splitskega županstva skritega nekje v Splitu. To olje je skril nameščenec tovarne za barve Ivan Kolinec, ki pa ga je policija že prijela, olje pa zaplenila.
d Znižanje cen za umetna gnojila. Tovarna umetnih gnojil v Rušah je kljub današnjemu porastu cen znižala cene apne-nega dušika, da bi povečala njegovo porabo v državi. Ta tovarna je od 2000 vagonov apnenega dušika prodala do sedaj v Jugoslaviji od 60 <*o 100 vagonov, vso ostalo količino pa je izvozila v Nemčijo in Italijo. V korist našega kmetijstva bo tudi »Zorka«, ki je največja tovarna umetnih gnojil v naši državi, znižala svoje cene. — Predvsem bo prišel v poštev superfosfat, ki se od vseh umetnih gnojil največ uporablja.
d Dva parnika z j n golo vanskimi izseljenci iz Francije sta privozila oni torek v splitsko luko. Na vsakem je bilo okrog sto oseb. večinoma žensk in otrok.
d Pri zlati žili, bolečinah f križa, zastoja krvotola jeter in oezadostaeai izločevanja iz toica, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Fraaz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Fraaz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi.
8»». pe ml«, m. C» ti 0«r. Mir. 8. kr. nm, n. V. K.
d Todi ženske ne smefo veri žiti. Pred okrajnim sodiščem v Snbotici se je morala zagovarjati zaradi navijanja cen iu špekulacije trgovka Helena Nemeny, lastnica tr-
goeiac z meianim blagom. Čeprav je 50 kg jed i litega olja. vendar ga ni houl,, prodajati svojim odjemalcem, češ da hrani za svoje nameščence, za »vojo dru. žino in za .«.!■ djemake. Izgovarjali so je tudi s t .u, &š da ima njen sin bolan želodec ter da sne jesti samo z oljem p,j. pravilne jedi. Sodišče pa ji vseh teh n«. vedb ni verjelo in jo je obsodilo na dvs meseca zapora, na 50.000 dinarjev globe, ki pa se spremeni, če ne bo plačala, v gest mesecev zapora. Ko je Helena slišala t« obsodbo, je omedlela. Policija pa je nato obsodila to žensko še na 30 dtit prisilaeg« bivanja m-kje v Južni Srbiji.
d Proslava 4S&-letnic* Dražbe Jc/rsov« ▼ Zagreba se je pričela oni četrtek in končala 29. s> pt. / večer. Pri tej priliki je bilo darovanih vsak dan več sv. maš. V četrtek popoldne je imel slovesni blagoslov zagrebški pomožni škof dr. Jeaip Lah. Glavni dd proslave pa je bit 29. sept. Pontifikulno »ašo je darov«.! »atJšktif tn metropoli! kr-•vaški dr. Alojzij Stepinae z veliko asiste* co dakoiKit«, Maša je ttajaJ* 9 d» I0.K> dopot&ve. Ut, S popoldne je bik » Lialaa |>v.» m.
d Pri	»If pri ssistsfsfc v prebiit
nemila .. raj m imJtn šosare« sartvM »Fraaa-josef« voda
d Žefasiebefemski mtmi še» Mesitajšeie« pri Podčetrtku. Te d »i je biia na tekni®-nem oddelku banske uprave v Ljubljaii druga licitacija ta zgradbo železobetonske-ga mostu čez Mestinjtttco in za preuredite? banovinske ceste v bližini novega mostu v Sodni vasi pri Podčetrtku. Gradbena dej« za most in cestu to bila prcračucasta A 593.091 din, Najugodnejli ponudnik je gradbeno jpod/etjf- Karel Jezernilt, ki je » delo prevzel z* 592.8J8 din. Ban dr. Natis-čea je licitacijo že potrdil.
d Le tako aaprej. Zopet so jugoslovanski časopisi objavili imena številnih ljodi, ki so se pregrešili proti uredbi za pobijanje draginje in brezvestnega verižništva. Tako v Zagrebu, Slavonskem Brodu, v Belgrads, MitroVfci, Zenici, Kruševett in Subotici » policijske oblasti in sodišča izrekla težke kazni za vsak najmanjši prekršek. V Snbotici so mesarja Josipa Abrahama poslali na prisilno bivanje, ker je imel doma preveč masti in je ni hotel prodajati. Običajno je ime! na skladiščil po 200 kg masti, ob aretaciji pa celih 3500 kg. Zanimiva pa sta še zlasti dva primera. V Kruševcu so zapro in obsodili lekarnarja Atanackoviča, ki je botel tudi nekaj zaslužiti, pa »i je nakopičil 1000 kg masti in jo zelo drago potem prodajal. V Zenici pa je dobil mesec dni zapora in 5000 din kazni trgovec, ki je P«" dal poj litra olja za 20 dinarjev in zaslužil pri tem 10 dinarjev.
d Banska uprava v Banj al uk i in odpn-stila pred kratkim vse ženske, ki so bile poročene ali pa so bile na drug način » gmotno preskrbljene. Namesto njih je bll°
Dr. Puc
Dobrova prt LJubljani Od i. oktobra *op*i
postavljenih 14 moških, ki imajo vsi družine. Ukrep je vzbudil ne samo v M-njaluki. temveč tudi drugod veliko odobravanje. Baje misli banska oblast to Prak
izredna novost!
Za .Domoljubove' naročnike
prekorlsten dar -vvSlovenfev koledar"
za leto 1941
»Slovenec« bo letos prvikrat izdal ob koncu leta svoj Kole'dar, v katerem bo pokazal sile, ki so oblikovale v preteklem letu politično, gospodarsko, kulturno in javno življenje sploh, obenem pa skušal ustvariti najzvesiejšega spremljevalca
in svetovalca slovenskemu Človeku tudi za prihodnje leto ter mu tako dati navodila x& negotovo bodočnost. V njem bo našel vsak »lan sa vsak človek nekaj ms« in prepričani smo, da bo potrehee vsak hip pri roki slovenskemu človeku.
Koledar bo malo manjše oblike kakor »Domoljub«. Format to torej zelo velik, in sicer 23X30.5 cm. Koledarski de! bo-•ii.nviea it ko, it-, bo »a vs&Li levi strani koledar celega meseca, in sicer katoliški, pa tudi pravoslavni, z vserii potrebnimi vi emeiuikin.i oaaaluuni, n& desni pa bo cela stran prihranjena za zapiske, ki jih pač mora vsak gospodar delati,
V	kUetiarju bodo prikazani zunanjepolitični dogodki kakor tudi notranjepolitični, poleg teh pa vpliv zunanjih dogodkov na naše gospodarstvo iu izgledi za bodočnost.
Poleg prikaza, kaj nam daje slovenska zemlja, kakor tudi, kaj nam daje jugoslovanska zemlja, bodo tudi strokovna navodila, kaj naj v različnih krajih slovenske zemlje delamo vsak mesec, kako ns vrtu, v sadovnjaku, »a njivi, vinogradu in v gozdu. "
V	koledarju bock» tablice (kubične) *a izračunavanje količine lesa, kakor tudi tablice za izračunavanje površine (kvadratov), tablice za izračunavanje obrestnih mer, poleg tega pa bo prikazano tudi, koliko predstavljajo razne prostorninske, dolžinske, površinske šn težmske mere v decimalnem sistemu, t. j. v kubičnih milimetrih, kubičnih centimetrih, kubičnih deci-metrih, kubičnih metrih itd,, oziroma v kvadratnih milimetrih, kvadratnih centimetrih, kvadratnih decimetrih, kvadratnih metrih itd., oziroma v milimetrih, decimetrih in metrih, oziroma v gramih, dekagramih, kilogramih itd.
Za našega gospodarstvenika bo važen popis našega davčnega sistema in navodila, kako ravnati s pritožbami v primeru neupravičenega predpisa davkov.
V	koledarju bo na lep način prikazana tudi organizacija svete Cerkve, ki je mnogim v vseh smereh nepoznana. Poleg tega pa bo objavljena tudi statistika veroizpovedi v Jugoslaviji ki v svetu.
Za vsakega delodajalca in delojemalca bo važen izvleček iz obrtnega zakona o dopustih, odpustih uslužbencev itd.
Našim družinam, predvsem našim skrbnim staršem pa bo nadvse koristen pregled raznih strokovnih in drugih šol ter izgledi, ki jih imajo otroci s tako in tako izobrazbo za življenje.
Našim gospodinjam bodo prišli prav strokovni nasveti o shranjevanju živil itd.
Posebno korist bo imela vsaka hiša od koledarja tudi v tem, ker bo v koledarju zemljevid vsega sveta in vse Evrope, kaor tudi mnogih držav, kjer so se odigravali zanimivi dogodki pretečenega leta. Prepričani smo, da teh zemljevidov do sedaj manjka v mnogih naših družinah in da bo zato koledar predstavljal trajno korist.
Koledar bo bogato ilustriran.
Poleg vsega naštetega pa bo v koledarju mnogo drugega koristnega, zanimivega in zabavnega čtiva, kar bomo še vse v »Domoljubu« naznanili.
S koledarjem hočemo dati naši deželi nadvse koristno knjigo, ki bo vsakemu na preprost in sijajen način prikazala, ku je treba vedeti o zunanji in notranji politiki, o gospodarstvu, o davkih, o vojski, o obrtih, o varčevanju, o zvezdah, o
raznih starih merah, o cerkvi, o šoli, itd., itd.
Za naročnike »Domoljuba«, »Slovenca« in »Slovenskega
doma« bo »Slevenšer koledar« Se po 10 din za izvod.
Ze aenaročnike teh listov pa po 28 din, kar je v primeri s
strogimi pcUaU knjigami is vedno izredne slaka cena.
Da bom mogli »iskati sadostoo števil« iiwodov, presta®, JU sporočile čimprej asrožil« na ta »Slovenčev koledar«.
Prednaročila bomo sprejemali do 1. novembra 15H
Kdor obdarja ne bo naročil, mu ne 'moremo zagotoviti« da ga bo dobil!
Koledar naročite p© dopisnici as »aslovs
»Slovenčev koledar« — Kopitarjeva 6, Ljubljana,
Pr*v i ako ga lahko naročite pri saiik zastopnikih v Važem kraju.
Nafboll enostavno pa ie, ako aatofite koledar' ob plaži!« naročnine sa časopis, na katerega ste narožci«, s tem, d« nakažete m isti položnici, s katero plačujete naročnine, 10 din več in na zadnji strafai Srednjega delil položnice napišete* da pošiljate 10 din več za »Slovenčev koledar*. Cen« 10 dia velja za »Domoljubove« naročnike, ki bodo naročili »Domoljub« tudi za leto 1941.
Tudi nenaročniki naših listov dobe koledar lahko po 10 din, ako se naroče in plačajo enega naših listov, t, j. »Slovenca«, za dva meseca ali »Slovenski dom« za tri mesece ali »Domoljub« za vse leto.
V kratkem bomo »Domoljubovim« naročnikom priložili tudi položnice, da bodo lahko plačali 10 din za »Slovenčev koledar« in pa tudi naročnino za »Domoljuba«.
Poslužujte se za naročila pa tudi zastopnikov »Domoljuba« v Vašem kraju.
Opozarjamo, da moremo ca vsak naročeni in plačani časopis dati le en koledar za 10 din. (To se pravi, če je kdo naročen na en izvod »Domoljuba«, dobi le en koledar po 10 din, če je kdo naročen na dva izvoda »Domoljuba« ali n. pr. na enega »Slovenca« in en »Domoljub«, dobi lahko za vsak naročen časopis po en koledar po 10 din, to je skupaj dva koledarja.
Nedeljski naročniki »Slovenca« lahko dobe koledar tudi za 10 din, ako predplačajo nedeljsko izdajo »Slovenca« vsaj za pol leta 1941.
Koledar bo imel veliko oglasno vrednost, saj bo to gotovo knjiga, ki jo bodo ljudje najbolj brali; zato vabimo industrije, trgovce, obrtnike itd.,' da naroče v tem velikem »Slovenčevem koledarju« oglasel
Pohitite z naroČili na ta veliki koledar I
„Sioveniev.. koledar"
Liubljana, Kopltarieva 6
■Man
Neredna s4ažle z
upliva na ves organizem-Dobro sredstvo za odva™ joti. Iti zanesljivo dolu jo in Ima prijelen eltu«, ja
ga stalno obdržati in gledat: na to, da bodo službe dobili prvenstveno moški.
d Obsojen mlinar. Zup«rie Karel, posestnik valjčnega mlina v Sevnici, je bil pred sodiščem oproščen sama kopičenja živil. Zato je tudi okrajno načelstvo razveljavilo odlok o prisilnem bivanja.
d Iz mariborske jetnišniee sta pobegnila nevarna vlomilca, 34-letni Ludvik Kol-naan, doma iz Lesc. in 32-letni Franc Zupane iz Zaloga pri Kamniku.
d Od dne 99. septembra i. L dalje bodo prejemali vsi nestalni in sezonski delavci mestne občiae ljubljanske izredno doklado dnevno po 3 din za ženo in vsakega otroka.
IZ DOMAČE POUTiKE
p Ob obletnici BS&H*avitve banovine Hrvatske objavlja »Hrvatski dnevnik« člane k in pravi, da po enem letu še ni mogoče pravilno oceniti tc ustanove, a se ji tadi ne sme z&merjati, ako včasih spreminja prvotne uredbe, »kajti, ako se pokaže potreba, se morajo spreminjati ne samo uredbe, ampak tudi ljudjet. List nato pravi, da na Hrvatskem ne želijo postati domena birokracije, ki še ni osrečila nobene države, Zaradi tega da je vedno potrebno vprašati za nasvet predstavnike ljudstva. Za hrbtom voditelj* Hrvatske in bana se ne sme aikdo skrivati, ker bi bilo to nelojalno in bi ne moglo ostati brez kazni. Hrvatska, da je domovina vseh, kjer imajo vsi pravico, da •pregovore in kjer morajo biti zavarovani »si pravični interesi. Hrvatska da bo postala zares domovina svobode in pravičnosti, za kar jamči organizirano kmečko ljudstvo, ki da ga preveva duh bratov Radičev.
NESREČE
n Po nesreči ustrelil prijatelja. V gozdnih loviščih med Blokami in Sodrežico sc jc ono nedeljo na vse zgodaj zjntraj /godila smrtna nesreča, ki je njena žrtev po-r4al znani posestnik in tovarnar g. Vilko ivanc iz Sodražice. Ta je tega dne že v nočnih urah odf.i'1 v gozd na jelene, ki prav zdaj »rukajo«, kakor lovci imenujejo jeleni« paritev. G. Ivane je prišel do meje sosednjega lovišča, ki ga ima v zakup« ugledni ljubljanski primarij dr. Božidar Lavrič. G. Ivanc je »»slišal jelena rukati ter se mu skušal približati, medtem ko je s svojim rogom tndi sa* posnemal jelenje rukanje. Tako jc g. Ivane nevede in nehote
Očmi zbor Zveze
iimi&mkih odsekov
Občni sfetur Zveze fari savskih odsekov bo dne M. oktobra ob 16 v frančiškanski dvorani v LjnMjaai. OdmM preinvejo prt-vočasn« tiskane poročil« predsedstva »fee-treM s iAraz^cM padUeriik za odbekevnega zaMa^.aik«. — Opozarja««, ^astepaike, da bodo »»»IS pred vbode® v dvorano oddati točno izpolnjeno pooblačilo {podpis dveh odbornikov in odsekov« žigi« sicer ne bodo mogli v dvorano. Ostali čfam, ki hočejo prisostvovati občnemu zbora, na galeriji ter se bodo morali pred vstopom izkazati rediteljem s člansko lcgitinia-macijo. Bog živi! Predsedstvo.
zašel v revir g. ;drr Lavriča, s katerim sta bila najboljša prijatelja. Istočasno pa je g. primarij v družbi svojib dveh čuvajev bratov Jožefa in Matije Semiča ter povabljenega gosta ravnatelja Paškatina klical jelena. Tako sta drug drugega klicala, ne da bi bila drug za drugega vedela. Tako se je g. Ivane na kakih 30 do 50 m približal družbi g. primarija dr. Lavriča, ki je menila, da ima pred seboj jelena. V gozdu je bilo kljub luni le se precej mračno, vendar je rjava barva Ivančeve obleke, ki se je
Mir med tabo in živalmi
V tem tednu praznujemo god sv. Frančiška, M je patre® varstva živali. Kmet je bolj kakor drugi stanov9 v stiku z živalmi, posebno domači-"i. Del njegovega premočeaja oa, sjegov ponos, a včasih, tel, tudi spričevalo njegove grobosti in oeuvidevnosti.
Ravno te dni OniStvo za varstvo Šivati trtia aa ČtoveHts wea, pros©?. jih usmiljenja, roteč jih, »aj živali ne mučijo. Ali ni mučenje živali ono pomladansko stradanje živine? Vsak pastir ve, fcdiko gena je treba jeseni pripravil! za vsako gJavo živine. Marsikdo pa na vse to skomigne z ranem, ia petem beret po Časopisih, kako je živina oslabela, da sama Se vstajati ne more. Ali Bi mučenje kokoši, ko prezebajo po trhlih kurni-Mh m Se lačne. Vse to je samo neposredno mu-«enje živine, ki ti je dana, da ti la$a iivtjeaje aa zemlji, Sam rad godrnjaS nad revSčino, ki je ■isi sam zakrivil, pa ne pomisliš, da bphsCUi Sivino, ki si nad nio popolen gospodar. Samo malo uvidevnosti je treba in malo vesti, pa se da vse odpraviti.
Kaj pa naj reBemo onemu neposrednemu mučenju Živme, ki ga je toliko po nažih vaseh- Ras
ca vae prllolnostioaroiite pri
VMrrnj*. ciifpgjaj ffBBpjij, LiBbiiiai.
GflMA
je, gMpodar isea rad živino, posebno, Jfe mu lepo uspeva. Vse Je v hleva v aajlepiem redu. Pa pride najroanpi vzrok, tedaj vzplamti z vso silo gsepodarjsvs jem. Malo poskoči razposajena telička po peči aa »od«, ie ji poje bič po vsem telesu. Na ubogo iival stresa svojo jezo. fie za človeka pravi pregovor: mladost je norost. Ko «e Jeza ohladi, ti je žal, mogoče lepo pobožaj žival, bolečine in daleč vidna klobase pa ostanejo.
Ni živina kriva, Če ne more po naših slabih potih peljati v klanec pretežek vos. Z bičem živini ne boi dal novih moči. Edina pomoč je: zmanjšaj tovor ali daj pripngo. Ce boš pretepanje živali ponavljal, boš polagoma izgubil sočutje do živali in postal okrutnež, kakor jih tolikokrat srečujemo po naših cestah. Večinoma ti >farmaai< niso lastniki iivati. Najemniki so, hlapci, drugače je ne-umljivo, kako moiejo tako .neusmiljeno ravnati z ubogo vprežno živino, neredko lačno, odrto, ožu-ljeno od opreme in še včasih šepasto. Kakor v vsem slabem, ima tudi tu alkohol svoj delež.
Slabi zgledi pa pohujšujejo. Mar mislite, da so se vsi tisti paglavci, ki utapljajo mačke, a kamnu napadajo privezane pse, podirajo pticam gnezda itd., tako neusmiljeni rodili?
V petek praznuje Cerkev god sv. FrančiSka. i Pojdi vase ta dan in pomisli, da pride čas, ko boi za vsako svoje slabe dejanje dajal odgovor, t
tanolitlCne Črpalk« braoparllfilkl Štedilniki
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluj«
Podrfaj fai, Ig 14? jm tlaMjani
dala razločiti, skupaj z rnkanjem prepri-čala bloške lovce, da je pred njiini deloma skrit za grmoin res pravi jelen. Zato je g. primarij dr. Lavrič streljal in zadel seveda za grmom skritega g. Ivanca, ki jc padel, ker ga je krogla zadela v stegno. G. primarij je takoj skočil k nnstrelu, ne da bi vedel, da je namesto jelena padel Človek. Lahko »i mislimo njegovo grozno presenečenje, ko je zagledal pred seboj v krvi ležečega svojega ljubega prijatelja Ivanca. Brž mn je pomagal, <3U bi mu ustavil krvavitev iz glavne žile. En čuvaj je hitel v Novo vas, odkoder je telefoniral po ljubljanske reševalce. Medtem je prišla pomoč iz Nove vasi, kuuiov so z vozom prepeljali hudo ranjenega Ivanca. Xc so prišli reševalci pa jc g. primarij u videl, da prijatelja ne bo živega pripeljal v bolnišnico. Dal ga fe zato prepeljati domov v SodraSico, kamor so p> j sli J«r Se njegovo truplo, ker jc med potjo izdihnil. G. Ivane zapušča vdovo, dva mala »trnka in svojo mnter. IvančevjjH kokos- t«!» g. primati jn izrekamo' svoje soža!je.
n Marmornat k&mem ■m zvrni! nanjo. Na frankoiovskeiu pokopališča se je zgodila te dni nesreča, ki je zahtevala mlado življenje 9-letne hčerke župana in posestni Sua r Bukovja nad Frakokovem Ljudmile Oiip. Deklica se je timdila popoldne na pokopališču in čistila grob svoje stare mamice. Z njo je bilo tudi nekaj šolskih otrok. Ko je bilo dekle sklonjeno nad grobom, se je zvrnil nanj okrog 200 kg težak marmornat kamen in jo udaril po desni strani Kiave, da »e je deklica takoj onesvestila. Otroci so hoteli vzdigniti kamen, pod katerim je ležala Ljndmiia, pa niao mogli. Zato so klicali na pomoč. Na pokopališče je pritekla učiteljica štnkelj Vida in rešila otroka izpod kamna, nato pa takoj poklicala zdravnika, ki je odredil prevoz v celjsko bolnišnico. Med prevozom pa je deklica izdihnila.
NOVI GROBOVE
m Umrli m: na Duplici knjigovodkinja tovarne Remec Marija Maraž roj. Bucik, v Novi vasi pri Cel j« vrtnar Andrej Medved, v Zadvora pod Ljubljano Tomšič Metod, v Jeličnem vrhu pri Idriji Govekar Marija, sestra g. župnika Gnezda Janeza, v Gor. Radgoni Marija Karbas roj. Leyrcr, v Mariboru industrije« Antoa Tavčar, v Tržiču posestnik Josip Dornig, v Mariboru poštni inšpektor v p. Leopold Košenina, v Podvincih pri Ptaju mati drž. tožilca Marija Rus. — V LjnUjani so odšli v večnost: strugaroki mojster Rojina Franc, Štefani Darink« roj. Zupan, tajnik modroslovncga oddelka vseučilišča Viktor M. Zala r, uslužbenec Ljudske posojilnice v p. Josip Jonke, Karel Valašek, žena uslužbenca klišarne Jugoslovanske tiskarne Antonija Šemrov, obratni ravnatelj KID Gustav Schuler, Ka-rolina Petročnik roj. Pavšnar, Jelka inž. Staretova roj. Naglas in višji kontrolor * pok. Cesar Ivan. Naj počivajo v mirul
PO SVETU
s Ia govor« augleikege kralja. Angleški kralj Jurij je oni večer govoril po radiu in je med drugim rekel, da je nedavno potekla obletnica, odkar ae je vojna začeta. Angleški narodi so od početka vedeli, s kako ogromno silo so se spoprijeli. Toda vseeno so bo; sprejeli, ker so zaupali v pravičnost svoje stvari. Po letu dni se je treba ozreti nazaj. Odigrali to se zelo važni dogodki. Nekatere velike države so skopnele. Boj, ki je bil najprej daleč od angleške prestolnice, se je sedaj prenesel na njen okvir. Sovražnik je vsega 30 km od angleške obale. Njegovo letalstvo dan in noč napada angleška mesta. Anglija stvarno predstavlja bojišče. Nemci zidovje Londona in domove po Angliji lahko podero, toda Anglija io angleški narod pa bosta še vedno stala kot znamenje svobode. Pred durmi je zima, toda za zimo pride pomlad in za sedanjimi skušnjami prav gotovo zmaga. Zato naj zaupajo vsi v Boga in nezlomljivo moč angleškega duha. —1 Aaglcški minister za trgovsko mornarico Cross je izjavil, da ima Anglija dan«« več tet rt trgovskega brodovja, kakor pa ga j« imela v zftfetku sedanje vojne, čeprav je bilo v letu dni potopljenih trgovskih ladij za poldrugi milijon ton.
DROBNE NOVICE
1700 angleških otrok je prispelo v Novo Zelandijo.
4000 Judov je odšlo te dni s Češkega v Palestino.
Mussolini fe odredil izgradnjo novih tovarn težke, kemične in gumijske industrije.
40.000 ton rozin je - nakupila angleška vlada V Grčiji za izdelavo alkohola.
Za 160 milijard dinarjev vojnih potrebščin je v letu dni vojne Anglija naročila v Ameriki.
Uradno bo ▼ oktobra obiskal Nemčijo in Italijo bolgarski kmetijski minister Bagrjanov.
Neka kanadska križarka je v mehikan-skih vodah ujela in odvedla nemški 9000 tonski parnik »Weser«.
Škoda v Angliji
Zaradi rastoče japonske nevarnosti na
Daljnem vzhodu bo avstralska vlada za lastno obrambo organizirala 350.000 vojakov.
Francoska vlada v Vichyju je sprejela sklep, da bodo kot veleizdajalci sojeni vsi Francozi, ki podpirajo generala de Gaulleja.
V	Romuniji so postavili pod državno nadzorstvo imetje vseh ministrov, generalov itd., ki so si v zadnjih 10 letih pridobili premoženje s korupcijo.
99 milijonov prebivalcev ima sedaj Nemčija — torej za Rusijo največja država v Evropi.
Za poslanika r švicarskem Bernn je imenovan bivši predsednik bolgarske vlade Kjo-seivanov.
Velik del Londona še ni bil prizadet po bombah in teče poslovno življenje naprej, je izjavil angleški minister za prehrano.
Revolacijo j« začel v Mehiki general Lopez; je sestavil vlado in se ©klical za predsednika.
500 &o!a«dskifc goldinarjev nagrade so razpisale nemške oblasti v Holandiji za tistega, ki bi povedal, kje so letalci z angleškega bombnika, ki bil ts dni sestreljen nad Nizozemsko.
Pri volitvah v švedsko poslansko zbornico
so socialni demokrati dobili 134 poslancev od 260. Zelo so nazadovali komunisti.
Pri poslanskih volitvah v Avstraliji je do-dobila veliko večino sedanja vlada, M z vsemi silami pomaga Angliji v vojni.
Končan je prekop, ki veže Baltik s Črnim morjem; zdaj so začeli delati 2600 km dolg prekop, ki bo vezal Dnjeper in Jemen.
Egipt bo stopil v vojno, kadar bodo prišli Italijani do poti in postojank, ki jih drže egiptske čete.
V	neko angleško pristanišče je priplula 27. septembra prva skupina rušilcev, ki so jih Združene države dale Angliji.
Sv. oče Pij m je prevzel sam vodstvo v vatikanski ustanovi za pomoč francoskim vojnim ujetnikom.
Ameriška vlada je obljubila francoski In-dokini vso pomoč v orožju in denarju, če se bo učinkovito upirala Japoncem.
eee
Nemško časopisje piše: Od 10. do 18. avgusta je nemško letalstvo vrglo na vojaške naprave v Angliji 23 milijonov kg bomb raznega kalibra. Zadnjih šest tednov bo nemška letala vrgla pri dve sto napadih na glavne angleške luke 8 milijonov kg razstreliva. V istem razdobju so nemška letala izvedla 700 napadov na letališča, tovarne in industrijsko naprave na južnem in srednjem Angleškem, vltevši London, in vrgla 15 milijonov kg bomb. Pri teh napadih so poškodovala ali uničila 8000 tovarn in industrijskih podjetij, med njimi 1400 v Londonu samem, 20 odstotkov elektraren in plinskih central v angleških mestih je t oškodovanih ali uničenih. Razen tega je več, prometnih središč in na stotine kilometrov raznih prog tako poškodovanih, da ne bodo mogla služil! za prevoz ljudi in blaga. Samo v Londonu so uničene štiri glavno postaje in zaprte tri važnfe proge podzemeljske železnice. Požari so povzročili škodo poldrugo milijarde nemških mark
Angleži trdijo: Nemška bombardiranja Anglije »o v zadnjih dneh povzročila veliko Škode in veliko trpljenja prizadetim ljudem,
posebno v Londonu, vendar pa vojni ustroj kot takšen ni mnogo trpel in je iz to strašne preizkušnje izšel kolikor toliko neoslafcljen. Vašemu dopisniku (namreč dopisniku »United Press«) je bila dana možnost, da je do-tična poročila sam prebral in da je smel o njih tudi svobodno poročati. Poročila, ki jih je vaš poročevalec prebral, vsebujejo vse po-drobnostne podatke o škodi, ki je bila povzročena na določenih krajih. Is teh poročil smem, pod pogojem, da se ne navedejo nobene podrobnosti, ki bi mogle koristiti nemškemu letalstvu, navesti naslednja dejstva: 1. Do sedaj (to je do 18. avgusta) ni bilo poškodovano nobeno letališče tako, da bs bilo postalo nerabno. 2. Letalska industrija je bila zelo malo prizadeta. 3. Poškodbe, ki so bilo storjene v skladiščih za petrolej in bencin, so tako malei, da jih v angl. krogih ne smatrajo za omembe vredne. 4. Niti ena električna centrala ni bila zadeta toliko, da bi nehala delati. Samo ena tovarna za plin je postpl* nerabna. 5, Večina londonskih kolo-dvoit>v obratuj a normalno. Samo pri. nekaterih je ftioralvbiti promet delno omejen.
Žrebsn;« I. razreda 41. kola Dižavnc razredne loterije
11. oktobra 1946
42.000 dobitkov In 7 premij
▼ (približnem) zneska
65,000.000-din
Dobitki po 2,000.000"-— i.OO&BOO-,
500.0CMS* ~ 300.000-— 200.300'— 100.000-— itd.
Ceaa srečk:
*/i srečka.		V* srečke	
diizor-		din 100*-	
| V« srečke j dhi 56*-
Strogo solidno poslovanje I
Glavna kolektura Državne razr. loterije
JLREINIDRU6
Ilica 15 - Zagreb - Gajeva 7
PVftKBftT
v enem letu (38. in 40. kola) s« dobile največjo premijo
2,000.000"-(dva milijona dinarjev)
srečke prodane is NASE kolektnre, in sicer št. 91.760 in 44-84IŠ
25 milijonov dolarjev posojila je zopet dobila Kitajska od ameriške vlade.
Nakaznice za kruh so uvedli pretekli te« ten na Švedskem.
25 vlad Je bilo v zadnjih 10 letih v Romuniji.
Papež je izrekel čestitke angleški kralje« vi dvojici za srečno rešitev pri zadnjem bom« bardiranju kraljeve palače.
Podpis pogodbe med Nemčijo, Italijo ia Japonsko je samo uradno potrdil razmerje« ki je že prej bilo med temi tremi državami« je izjavil ameriški zunanji minister.
Italijanski listi so začeli ostro napadati Ameriške Združene države, ki podpirajo ki«' tajskega generala Cangkajška, Japonski pa ne privoščijo surovin.
Vse framasonske Me so zaprti v bolgar« ski Sofiji.
Egiptovske oblasti zapro vsak dan po 250 Italijanov, živečih v raznih egiptovskih in« stih.
Prepoved o Izvoa« železa iz ZdraženiK držav na Japonsko bo uničila polovico japon« ske industrije, sodijo ameriški listi.
Za 34« milijonov frankov dragocenosti
I so zasegle francoske oblasti bivšemu jadov« sitemu, milijarderju Sarona RfcfhschiU«.
rimuu araijire neicne T uakaresio.
Zahtevajte i vseh javnih Mih Jemnljiiiia"!
iVeiekli teden j« prazsovkl <11 letmro »ivljtnji aad v»e delovni ia požrtvovalni Supnik v Dumu* Ub g. Frane Beraik B«* naj <r* ohr*«ii (e d«!«
V nedeljo, dne 22. septembra je previviSeni s«-•pod Skot dr. Roiman blagoslovil noro cerkev Aniona r Veliki Loki pri ViSnji r«r>-
V fetrtek zjutraj sta pobegnil« iz Jke kaznilnice dv« nevaro« vlomilca '-.""V* Kolman in Franc Zupane. 34letni Kolman je fna iz Lene in ima oa levem licu brazgotin« Lani je bil obsojen na tri leta robije. ker j aagrežil vc« vlomov in razboiniiivo. 32lctni i" panc je doma in Zaloga pri Kamniku Ima >'< roki tetovirani. Oba iibežnika »ta nevarna "r milca in tatova, ki postaneta tudi nasilna, <■ Jima ne gre vse po sreči. Orožniki ju >stcJV povsod po deželi.
Freiekli teden bo M* v Ljubljani vaje ia slufaj letalskega napada, liri bojna letala so priletela aad Ljobijjco, ti ji« js Opaiatv« ■ Grada obstreljevalo. Letala m> *e maMevala * tem. da «• • strojnicami obstreljevala moStvo pri Inpovih.. Bog daj, da bi »amo pri tajah o«tal«I
kpnifarji 16. topniškega po|ka m postavili na grajskih laneah baterijo lopov, ki aaj bi i » pornim ognjem preprečila, da ne bi letala bombardirala Ljabljane.
Hevi mronik župnijske «erkre x Mokronogu U Dolenjskem.
Ognjeni sij nad Londonom po anfnem napada.
, Ste. P™ jo zakonski mož. S svojimi ! zdravlja malemu Mark«, drugi ga smelo krite- 1 ^t^pJST.U®'	P« ^ ^epe{w >J*
drugi se rad pogovarja o prihajajočem prvem je na ime Jožko. Na dan resničnega krsta ga j pa koj repcal« Potomcu. Prvi tabor že tedne prej veselo na- | sprejme družba s veselim krikom in pričakuje 1
Earadi pomanjkanja bencina so »a Danskem začeli Metovoti avtomobile na nožni pogon.
Ha meji mod zasedeno ln nei ssedeno Francijo ▼ Bellegarde
Za kratek čas
Hitro pomagano. Natakar: »Gost se pritožuje, da je zrezek premajhen.«
Hotelir: »Dajte zrezek na manjši krožnik in nesite ga nazaj.« ^
Prav je povedal. Ona: Pa vendar ne boš zahteval, da naj to lisiljo kožo nosim vse življsoje?«
On: »Zakaj ne, saj jo je lisica tudi.« *
Malenkost. »Ko je zjutraj prišel preddelavet na kraj, kjer so gTadili novo cesto, mu je nožni čuvaj javil: »Vse je v redu in na svojem mestu, samo nekaj je zmanjkalo.«
Preddelavec: »Kaj pa?«
Čuvaj: »Parni valjar.«
• i
Preveč sahtevano. Ko so rekruti sedeli aa mizo, je vstopil olicir ter jih vprašal, če so za« dovoljni z menažo in Se ima kdo kako pritožbo^
Cednikov Jože je skočil pokonci: »Gospod poročnik, moje sklede se je držal koniek cigarete.«
Oficir: »Mar hočeš, da bi bil cel zavojček S 20 cigaretami?«
PO DOMOVINI
Naš temi dan
(Ajinet)
N*S tanii dan, ki smo ga imeii 22- septembra, se je prav iefv ur,-i,l Izrvdci} iepo jesensko vre-ne ga je zelo povzdigni!«* Pri službi božji, ki jo j« imet prolesor dr Vilko Fajdiga, je prepeval moški i bor ti. prilesor je v ivojetu govoru vsema! veraike, naj peeaeauMO svojega rojaka, svetniškega Škota dr. fcaeia Gaidovsa, v njegovi iiri veri, v ljubezni do križa ia odpovedi. Le Kril ia odpoved nam moreta zagotovili lepše, bo!j*e
Po slalbj heiji ie je ar&oika dntlt pred GnidovčeriHt domom. PrevUiisaiali «o možje in fantje. Ptaebo« jKvsorao:* je obudila lepa skupim domaSh cteki«* v krojih. Godba ia Žužemberka je zaigrala. Sa gsvoreiiki oder je stopil doaači lopni«, oivorii (artti dan, pozdravil oba govornika in naznanil spored farnega dneva. Nato je dai besedo senatorja dr. KaSoven, ki je v svojem govora poudarjal pomen prosvetnega do-on n no icpmjo, vse stanove, posebno za mladino. Težki časi so pred nami. Le globoka in tntea renka in narodna zavest, tjnbeze« do žrtev in odpovedi, bo rešila nai narod brezbožnega komunizma in nravnega propada. Dxh pokojnega škofa Gnidovca. kateremu je dom posvečen, naj vodi ves alovea&ki narod, fntseboo mladino. — Njegove besede so vsem resnim poslušalcem segle globoko v srce. Voditelj farnega dneva se j* g. senatorju za pomemben govor in za vso naklonjenost in pomoč pri zidavi Gnidovčevegs doma lepo zahvalil. Brez njegove podpore bi Gaidovžev dom ne stal.
Salo je govoril urednik Terseglav. Z živahno besedo je naenkrat osvojil ljudi. Poudarjal je, da je temelj srečnega življenja vera in poštena. Ji sta vest Ce bodo ljudje verni in pošteni, bo na zemlji več ljubezni in veselja in manj krivic in trpljenja. — Tudi njegov govor je na vse navzoče napravil globok vtis Po govoru je voditelj zborovanja opozoril Ijndi na Gnidovčevo sobo, v kateri eo razstavljene zelo fanimive stvari, ki spominjajo na življenje pokojnega škofa Gnidovea. Po
končanem zborovanju je jrodba uigrala slovensko himno — m ljudje »o odšli " kosila.
Popoldne po sluibi božji je bil tetovadm oa-FO ia OS. Nastopile »o mladenke i žogami, * krogi ia • simbolično vajo: »Dvignite, Orli«, člani s težkimi prostimi vajami. Posebno je gani«? gledalce simbolična vaja »N>bo žari«, ki «o jo izvajale članice v črnih oblekah. Spremljat jih J« "soški tbor. Prisrčne in ljubke ao bile gojenke — nekatere med njimi zelo majhne — ki «o Uvajale simbolični vaji »Perifiee« in »Izidor ovčice pasek. Lep je bii tudi rajata! pohod članic pred simbolih« rajo »Povsod Bogat. ki so jo članice prav lepo uvedle ia s njo t«loi idni nastop laktjočile.
Nato »s je »krnit- vsa mladina, ki je telovadi ia, pred častno tribuno, kjer jo je ra?0'0ril g, prof. Fajdiga. Izrazil ji je priznanje, poudari! po-sjen tetovsdfce, ki vzgaja mlade ljudi k *edu, utrjuje voljo in jo pripravlja na Bvljenje. Godba je uigrala »Hej, Steeenct«, ki «o jo fsi cavaoči navdušene pelL Umerite* je zapustila telovadni prostor in sedla k pripravljenim mizam, kjer se je v veselem ra:po.'oienjn oklepčala za pot proti domu. Vsem, ki ste pomagali, da se je naš dan tako iepo izvršil, govornik«*, dekletom in fantom, ki 90 posodili kroje, in vsem, ki ste se udeležili naSe akivesamti, se prav iepo zahvaljujen««.
Oh? te cene
(Iz kaseti jasih vrst)
Ko se raipiVte pogovor o draginji, se vsakdo najprej zaleti v kra.-ta. Predrag jim je krompir, drva in sploh vse, kar more kmet postati na trg. Pač razburja ljudi, da je drago olje. da je ostaja poskočila cena in da cene Se rastejo dan na dan, čeprav čitanto ukrepe o maksimiranju ees. Toda vse to le od daleč tako ne razburja	ko!
dvig cen kme»kim pridelkom.
Zakaj tako? Vedo, da se nad potrpdUjivim kmetom lahko znašajo, dočim je treba okrog vele-trgovcev hoditi lepo ponižno in jim kvečjemu tako naokoli povedati, da nimajo ravno prenizkih cen za svoje blago.
Vprašanje je nadalje, če so bilo cene km.i vina pridelkom pred draginjo re* pratičn«
ne. Meoia ni bilo prav, da je bilo krompirji jO par, kolikor si ga hoteL I'a izračun,] vrednost krompirja in prišel boš do ukljn&TT cena 1.50 odgovarja ia običajne lz.ie, iiMl-? ct> Uko slabi letini kot je bila ta krompir kfa
Pa pravijo: Kaj bo v božjem imen:; u k plr viija cena, ampak drva imajo p* «. krivično cena Le* »e sanio poseka in prodi Ze. Koliko je pa dela? Tako kot so bila )r„ rC tih, je bilo kmetu plačano samo delo, 1« M u dai zastonj.	»
Delavec račons, da tedaj E« ie gre, {* „ sluti oa uro za kilognsm moke. Delavec' » jJ fas !ol«ito za«i«iil, kmet pa ne. Kot je u tmd prav, da »o jjoakoiite cen- ta delavca krin<» da so pri višji teai življenjih potreba plač« iste kot doslej. Le v tem je krivica u de. lave« in urednike, d« se jim t dvigom ec« 6| avtamaMbm dvignila tvdi plača.
V vtaie«!	nas ia v vsakem itaaa k
hudi nekaj egoi um, Vaa k mi^ti nase, ktut. ttfa.ii 33 svoj slan. In So priv«5» do nesogtaj].
p>»*'imšm!i>. ?Hto*ee bo S«Ji! da so trp>4 največji iwhsSH» sradniki, »ta nrwf'Jki »csJau ve« trpe; &fM*ee, da «sj v nsijja^vm potijo. Pa menda 1» teet »afvo^t	To je primii
tndi država, ko je edsas- »-■n-rčki -.ti« mit aw zaščito.
Iz raznih krajev
LMJa. Pa ih!:Um	nmmaa j« aa«ta»ii>
»BORska <Ui«vj« >«j«®, ia o« vrii v pooftdtJjiA' «v. Mifaa«!a, j« fet! <s»vs«iio (*r*c-«t iirai« m iy ivo abUbb	[/» »« ini* (jbsi4(B«fi lica. Miio
ja krivo vreme, milo p« draginja. Vh i« maa poskočilo v e«;ah Ia	č.S<r/ek to »to oižati.
Kmet nist> bofit t»j prodati, da bs » ».'»apiAon aikgpB cKrtrtho« jcttiisk* at-vari po»e?sn» «Mie, obttlrv, «e»a*e«r pa j« tadi »io ndu)«n, ker pri tu s® te ifaij' tisa jmtv rt»rwS»a ic Eutl« dela. Str a bitža aiaaa, bo to prav e»r-:-.aaa za«i**a, »k« » r kratfc aw ra—tra kaj m	Sivima f-» U it
»»ca jwr»e mm v jx->at:i t 3ru&m ft»tw N»t* boSjii voti so po 8 dn 9 dm. kast tasaj P> S dia kg, Praiifi so boljic plaiani. Priutarji po 15 do t" Se ca ki Vm ta dcagisia m ni »irav poj«*, ker c trdo »h-arjo k draii sh-ajja, kar j« fotwo ui ■ s piuu ipckabcijc. ki se ja ie pr«) aaicia. pa pR; ' pota o cavrta. Kaj naj pa po6ao tisti, ki aiaul« k«
Limbaraki:
OČIM
Povest tz domačega življenja
Žalostno je odjeknil glas mrliškega zvonca, ki J« Moanil aeko pcniladoo popolii-je, da Bresiika iz Orešja ni več med živimi. Ljudje po vsej bližnji okolfct so obstajati na potjo ter molili za mir in pokoj njegovi »Suši
>afceda n&dsga maia! Kdo M bil ariodO, da bo tako Essgte izjsirai! Pred <k*.riis letos* ga je razgretega saed dSom zajeta	je po-
kaSljevati, pa m misiiJ. da je te&a tntraa pozneje ura ai ve« grnsagaSe m/bem z£r*ruo.<
Taki šn pedofeei ^asssrS sszkrrmpt to » fali povsod, ksder m poaaaJi tamrtčm Bmaikmo 4ns-iiao. Pokojni Breznik je twl pril^Mjes med di, nikdar ni dai povoda m fcakie« p,-»pir. Kadar trio ni bito kssj prav, tedaj je molčal ia potrpeL Kot trden gospodar se ni posaža! s svojim imetjem. Reveži g« dobiti v njegovi hEi pomoč ia zavetje.
Ob njegovem mrtvaSkem odra se je zvijala mlada.vdova v obupnem joku. Sosede so se trudile, kakor sa vedete in znale, pa je niso mogle potolafitt »Ne jokaj, Rer.ika!« so ji govorite. »Saj vidiš, da ga jok ae bo predramil. Vse je prebil na svetu, nas pa Se čeka...c
»Pa zakaj ni ozdravel?« jih je trpko zavrnila. >«c«ja volja, kaj hočeš! Bog je tako odlofiL« »Tako rad bi bil še živeli Zaradi Marice - je rekel. .Ko je že umiral, jo je še poklica! ..t in beseda1 Jf Je zastala v bridkem fttenjn.
Petletna hčerka se je zavila v njeno krilo in jokala, ker je videla jokati mater.
Deklica se je smilita sosedam: »Saj ata apan-č*ajo,< so j« tolažile.
»Pa Bogca gledajo,« je dostavjio dekietce. Zena je znova bušnita v jok in vzdihovala: ""S? ka' bom P^6'4 t,rei njega! Tako dober
je bil z menoj! In otroka je ljubil bolj kot samega
sebe.c
»Zato sja je Bog poklical k »ebl,c je mejila soseda. »Topei je šel v nebesa po plačilo.«
>5« jai naj orarjem!« je kriknita obupno.
Kakor bi bila uslišana, je obledela ter ae zrušila zraven odra. Iz omedleviee m jo ndra-miti z mrrlimi obkladki ter jo spravili v posteljo.
»Huda jc ločitev, kjer se imajo radi,« se je užalilo sosedom. »Nevarno je, da bo Rezika od žalosti naposled res zbolela.«
Stari Brajdež, sedeč na klopi pri peči, se je porogljivo muzal. »Nič ne bo hudega,« je dejal počasi in sukal med zobmi svoj vivček. »Cim bolj joka lena za možem, tem prej ga pozabi...«
Nekateri so držali s starcem, a drugi so trdili nasprotno. Brajdež je ostal pri tem, kar je bil povedal. »Se omožila se bo, boste videli, pa morda prav kmalu ...«
»Drugega ji tako ne kaže,« je rekla soseda. »Lahko p bo dobila...«
»A & je v oporoki narejeno na otroka,«- jo namignil nekdo izmed sosedov. »Nihče ne pokte rad za hlapca.«
»Četudi,« je vedet Brajdež. »Štefan se na to ne bo oziral...«
.. >»r jih i« bilo v sobi, so »e spogledali, tira j« bil starec omenit fanta Zlasti st»re!še sosede s, godrnjale, češ da se pri mrliču ne spodobi kaj takega govoriti. »Breznik se je komaj še ohladil, zato ni iepo, da mu ie izbiramo naslednika.
Brajdež jih je zavrnil: »Smrt ima svojo pot, Rvljenje pa svojo,« na kar je utihnil za adi pr®-
Besede izkoSeneps »tarča niso M,
ie ,ia. Pokopališču skoraj zblaznela. Držah so jo morali, <i» ai planila za kruto, ko~>	v jamo. U a težav« *o jo
pogrebe i od moževe gomile	K
- "V!0* se i» djržala materi za krito; bala se Izgubila. »Ali steka no S za nama?« je vpraSafa mamico zunaj pokopati
Materi so se spet niile solze; obrisala jih je 11«-lira Ktbeem, ki je bil črno obrobljen.
Pogfebd, katerih ni bila niž manj ksker IjmU ob rs(Wiir!jah pri maši, so jo dohajali in prehitevali sa poti proti doma. Kajveč jih je šlo molče »in« »je; vedeti m>. da uradi globoke žalosti nc m»<*zo govorili. Le sem in tja jo je kdo n&gow"' s kako kratko besedo in vdova snu je komaj vidno pokimala v odgovor.
Na razpotju, kjer zavije s ceste stranska pd' Orešje, jo je prehitel mladenič prikupljive »]» njc^ti in čedne postave. Skoraj se ga je ustna!* ko fl je pedal reko in ssrekel aoialje. »VidiJ, Ste fan, takole »e je zgodilo!« je vždihnila t grenki« nasmebem. Tod« brž se je savedla, da ni P"! ravnala. Saj se tsi hctets nasmehniti; san-a u vedela, kaj jo je smotilo ter jI okradlo nasmeH! obraza.
Novakov fttefon it Podle-«« je bit nje» o"-danji »osed. Kot sin premožnih staršev je bil »»• men jen xa šole. »Da se it« ho igal na sonc«.«!« menil oče Novak, ko je nekoč napregel konja m odpeljal gina v bližnje mesto.
Štefan jo bil takrat še otrok, pa ma je » ugajala misel, da bo nekdaj gospod, kateremu » bodo vsi odkrivali. Mati bi bila rada ime!« nika ter bi bila dala ne vem kaj, samo da bi » biia uresničila njena želja. Očetn pa je šlo boli » »dohtarja«, kakršne je videl v »odniji, kjer F dobit, p« tudi izgubil marsikatero drago P|'at""' Pot do bfeiSčefega narfova p« j« dolga in »> pore«. Mali Štefan je prišel v šole s trdo glavo, ki t» mu kar ni dala omehčati. Kmalu je «P£ ratal, da ni rojen xa trfwaj«. Obesil je mo aa kiu> ter je popihal domov k očetu.	„.,_
Novaka je grizlo, pa se je znal premazu, v vsej svoji nejevolji mu ni rekel drugega na*« »Boš pa doma za hlapca.«	, .h!e,
fant se je oddahnil, ker je pričakoval nev^ Sprva se je nekoliko sramoval, ker »o rmi o«« nagajali * gospodom. Cim je odložil knjige, se ^ oprijel kmeti^tvi; čeprav je bil še mlad, pa «
prodih, eashižefc K pt vedno isti. Razvrednoteni« denarja «e na ta način ustvarja, kur jc za nekatere prav občuten udare«. Litijafct mori je pa t« tak, da ga kljub ogromnemu materijatu, ki ao ga Ce utaknili in namestili, kar nc morejo zaceliti. Zmanjkalo j« lesa, in tAo leti ranjene«, da je sposoben oanro c eno platjo <uditi pretiod. Remi&io se bodo morali oblast in merodsjtti faktorji pobrigati, da »e ukrene kai boljšega, kakor samo vsakoletna popravila, ki »c zelo drag«, pa kaj malo Wtw» Zanavje je potrebno malo več pozornosti, kakor io jc bilo doslej dclei.no Prej ne bo miru, da »e bo zgodila kak« nesreča, pravijo ljudje.
Sv, Trojka and Moravčami. Sadja je prav malo, žito je kljub deževnemu vremena i« dosti dobro obrodilo. Krompirja je dosti (gnilega, ceije gosenic« uničujejo. Ajda dobro obeta, če ne bo slane. Na kvatemo nedeljo 22. septembra smo imeli »cerkveno žegnanje«, katero smo ob izredno lep en: vzrnenu, kar dobro prebili, brez posebnih nerodnosti. — Kva-terni teden «e je preselil od nat iol. upravitelj A LeMan s trojo 4jrnšmo v Feateče pri SI. Gradcu. Težko je bilo slovo ud priljubljenega vegojitelja.
Komenda. živinorejska «el*kcijska eadruga v Komendi priredi 8. oktobra ob 9 dopoldne trenje rodovniško pranovanje. N« t®?i oremovanja bomo videli uapek naie živinoreje v prvem desetletja. Ta zadruga je bilk ostaocvljena 3. marca WJt lota. Prvi preaš«r',ai!i je bil Srš«> Frane po to«!«*': ir. Po-<> toku in j« »uufi i« danes. Zadruga Meje d**«-« 70 članov in iroa 104 živine vpisane v rodovniški «pi-rtU. Zadraga i« kupila Mo« tudi sejakii etsoi za svoj« čtasM. — Drra 24. septembra je bilo iicenti-raoje bike« sa občino Kontesd«. Prignanih je bilo 17 bikov, ki so bili ocenjeni: t offfčao, 2 prav dobro, iS pa z dobro oee«-M>, Vidi s« is. tega, d« »® naii OOMMtlAf zanimajo ea umno živinorejo. — Kdor želi naročiti veliki »Slovenč^v koledar«, ga lahko naroči in plača naročnino prt zaeiojsn&a Kem Francetu na Klancu.
Mengeš. Pretekli teden je umrl v Pristavi prt Mengšu v 76. leto starosti posestnik Janez Bokali*, aH kakor smo Ra nazivali Bokatifev oče. Skoraj nepretrgoma 40 let je bil odbornik občine Mengeš, s svojo modro besedo je mnogokrat od-i ločit važne sklepe. Kol kmet «e je pred leti po-tegoval za obrt no nadaljevalno šolo v Mengšu in trni) zato glasoval tn s tem odločit. Bit je tudi ustanovitelj znane Mengeške godbe, katera obstoja že 56 let. Tudi pri Hranilnici tn posojilnici v Mengšu je bit med ustanovitelji. Njegov pogreb je pokarat, kako ogleden je bit. Domači g. župnik je ob odprtem grobu posebno poudaril njegove
Ob 40 leinici — no Brezje!
Dne oktobra, na rožnovensko nedeljo, bo minilo 40 tet, edkar je Nj. Em kardinal Jakob Mimia porvetil cerkev na Brezjah. Ob tej priliki vabimo pobožne vernike iz vse Slovenije, da se udeleže te svečane proslave.
Spored: v soboto, dne 5. oktobra zvečer bodo ob pol 8 slovesne litanije Matere božje z ljudskim jetjem in nato ob lepem vremenu rimska procesij« s prižganimi svečami. Vodi jo prevzvišeni g. škol dr. Hožman. V nedeljo, dne 6. oktobra bodo od 4 naprej sv. maše, ob 7 sv. maša pred izpostavljenim sv R. T. 9 pridigo. Ob 10 slavnostni govor g. škofa, nato pontifiknlna sv. maša ob asistenci gg. kanonikov. Za prejem svetih zakramentov bo vse poskrbljeno.
vrline kot vzornega moža katoličan«. Sredi dela se je zgrudil in odšel v večnost, kjer nui je pravični Sodnik njegova dobra deta gotovo poplačal x večnim življenjem.
Velike Poljane. V naši fari smrt kar pridno kosi. Komaj smo pokopali Marijo Prijatelj, p. d. Martinkovo mater, še je zapel mrtvaški avon Francetu Novaku. Bil je vzor pridnega gospodarja. riil je zvest član gasilnega društva in 8 let je vodil nsšs crriveno petje, čeprav preobremenjen s kmečkim detet*. Bodi mu žemljica lahka t
Lufine nad Skotijo Loko, Dne 14. septembra ie umri« žalostna smrti Frančiška Mrak, stara 68 let. Odpravila se je od doma na Sv. Jošt, kamor je romala več let zapored. V Poljanah jo je dohitel avto in jo do smrti povrnil ter »o jo mrtvo pripeljali na njen dom. Bajnca mati jo bila zgledna slovenska mati. Bila je vedno pridna in delavna in pa zelo pobožna. Pogosto, tudi ob delavnikih je hodila v cerkev, čeprav je imela uro hoda in isto-tako pogosto pristopala k oBhajilui mizi. Nai jI Bog podeli bogato plačilo za njeno lepo življenje, preostale pa tolaži.
mu ni ustavila ie tako naporno delo. Kjer je prijet, je opravil za dva; ne mraz ne vročina nra nist« škodovala. Kmalu je veljal po vsej okolici za najboljšega delavca. Hvalil ga j« celo stari Boštjan, katerem« nI »ibže zlepa ustregel. »Vsako njegovo dela se poxna,< je p-avil sosedom, »ln koso ima za k*raco.«
Todi oče Novak je spoznal, da bi bito škoda, ako bi bil laai študiral. »Tudi, če bi bit dohtar,« je ovrgel, kar je pred leti odobraval. »Študirajo naj taki, ki niso za drugo Ribo, Veselje do kakega poklk* je Človeku menda prirojeno. In pri tem, za kar je rojen, naj ostane. Kaka drnga pot bi ga speljala 4a propasti.«
Med svojimi bratci ia sestricami je bil Štefan najstarejši. Pomagati je meral očetu in materi, vzlic svoji' zaposlenosti pa Je bil zineraj dobre volje. Svoje živahnosti ai podedoval po resnem očetu, aiti po materi, ki je bila liha In mirnega •značaja. Navihano«« se je menda naleze) v mostu med dijaki, znanimi po svoji vihravosti in nagnjenju do nedolžne šale.
Za uganjanje burk pri Novaku ni bilo časa. Gospodar odločno »i maral, da bi njegovi ljudje koga smešili. Držal se je izreka, ki pravi: »Kar nočeš, da bi tebi drugi storili, tudi ti drugim nikar ne stori.«
Kdor je preobložen z napornim delom, navadno nima Saša ca zabavo. Štefan pa je včasih le ušel čez mejo. Vaškemu kočarju, tistemu staremu Boštjanu, je silno rad ponagajal. Ce je le mogel, ga je ponoči postrašil in starec — ves plah in praznoveren — je pravil sosedom, da je slišal Opomin«, M pomeni nesrečo. Kadar je šel od doma, nra je znotraj r.ap»hnil vrata in moi jih j« odpiral v poln svojega obraza.
Priletna Lesjskova Neža je čnta večkrat ponoči godbo, katere si ni mogla razložiti. Povr.ro-«1« jo je tanka vrvica, katero je Štefan skrivaj privezal za orarešje njenega okna. Drgnjenje a kololoaijo po vrvic,i je ustvarjalo glasove, ki jih J« žena zamenjala s godbo. Strah je ni bilo, saj
je bila skoraj prepričana, da svinjo angelci nad njeno streho.
Vendar pa je bila NeSa čedalje bolj prepa-dena in potrta. Pripovedovala je s strahom, da še več nora ne more spali. Vznemirja jo neko čudno stopica nje, kakor bi nekdo hodil po sobi z bosimi negami. Pa se opogumi, vstane s postelje In napravi luč, nato pretakne vse kote, a nc najde ničesar. V temi pa ne stopinje spet ponavljajo, kar traja navadno vso noč do jutra.
»Hudo Je, hudo, saj pravim.« — Boštjan je Imel v Podlesju največ časa, zato ji je hotel pomagati. Pa ne ponoči, za vse na svetu bi ne Sel o polnoči v tako hišo t Podnevi se bosta spravila nad strahove, pri čemer je potrebna voda is krstnega kamna in blagoslovljena sveča. Neia mu je oboje priskrbela
Boštjan — rekli so mu tndi čarovnik -- je nekoč prižgal svečo in pokropil po sobi z blagoslovljeno vodo. »Kar je hudega naj izgine; vse dobro naj ostane,« je mrmral potiho in delal s desnico križe, kot bi izganjal vraga.
Neža mu je morala medtem odmikali pohištvo. Ko je odmaknila od stene preperelo omaro, tedaj je nenadno obstala. »Viš ga, zlomkat« se je raz-
'""'»Ali sem ga zagovoril?« se je pobahat Boštjan in stopil bliže. »Vedel seui, da bo počakal.«
»Tukaj je, mrcina!« — Neža je vzela palico in porinila ježa na sredo sobe.
»Ce se ni vrag spremenil.. .< se je tresel vraževerni starec.	. . .
»V ježa. meniš? Beli, beli!« Neža ni bila »ako neumna. »Nekdo mi je to napravil. Sam ni prišel semkaj,« je pihata od jeza.
»Novakov Štefan, kdo pa dragi,« je »odi! Boštjan po prebiti grozi. »Povsod je zraven .«
»Le čaka naj me, nagajive«! Očetu ga bom založila.«
Takih tnšb je bil Novak ie vajen, »štela«, kaj bo fe tebe?« je godrnjal na fanta. »Vsaj starim ljudem bi dal mir, da bi ne bilo pritoževanja.«
Vrli pri St B«perta. Odkar vodi našo banovino ljudeki ban dr. Natlačen je dobila naša. občina enlo vrsto podpor v obliki javnih del. Lahko rečemo, da več, kakor preje desetletja. Delajo s« predvsem nove ceste, St. Kupert—Hom, Si. /lupr-rt —Vrh proti Rošenbergu. Nadalje se regulira potok Bistrica. Letošnje leto so prerezali ostri ovinek Pod Bregom. Ljudje so hvaležni za ta javna dela, ker so dobili vsaj nekaj zaslužka. Higijen-»ki zavod ima v načrtu pre-potrebnf vodovod za nekatere vasi v okolici St. Ruperta. Izvire »o že odkopali in se bo delo kmalu nadaljevalo. Naš novi župnik se je lotil olepšanja pokopališča. Obnavlja se obzidje, ravna teren in je upanje, da bo naše pokopališče že do Vseh Svetin dobilo povsem drugačno sliko, kakor jo je imelo do sedaj. Dijaška zveza je pred kratkim uprizoril« v društveni dvorani igro »l.uč z gora«. Umrla je po težki bolezni 20 letna Matenškova iz St. Ru-perta. Nadalje je umri 88 letni »Opaldarjev elrič-ko« g, Cugelj Janez iz Vrha, ki je šel 4 mesece za svojo pokojno žen«. Pokojni se je udeležil okupacijske vojne v Bosni. Vedet je mnogo povedati iz »Turške dežele«. Naj jim bo Bog bogat plačnik, preostalim pa naše sožalje.
godraiiea. FO v Sodra žici je že pričel z novim načrtnim društvenim življenjem. Novi odbor si le nastavil mnogo dela v bodočem poslovnem Jefn, Izobraževati se hočemo vsestransko, kakor pač zahteva naia organizacija. Hočemo s svojira delom pokazati ljudstvu, da v nas res polje mlada, -vesela slovenska kri. Zato smo med drugim poskrbeli, da v nedeljo, 28. septembra razvedrimo nhše ljudi * veseloigro »Scapinove zvijače«. Da Doste vsaj za nekaj c««a pozaoili vaše vsakdanjo križe in težave, pohitite vsi, stari in mladi, v nedeljo v Sodražicot
Višnja gora. Prebiva!-? velike Suhe pri Višnji gori je 22. septembra doletela izredna slovesnost. Njihovo dolgoletno delo in trud je dobilo izraz veselja in sreče. Vsi »o se zbrali praznično oblečeni sredi vasi, da sprejmejo svojega škofa. Pritajen šepet se je čul iz vrst množice, ki je pogledovala z vidno nestrpnostjo proti Žalni. Naenkrat je zabrnet avlo in se je ustavil sredi vasi pod slavolokom. Najprej je Prevzvišenega pozdravil v imenu višnjegorska tare in Ločanov domači g. župnik Vidmar, ki ima največ zaslug, da j« bila eerkev tako hitro zgrajena. Zs njim je govorila domačinka Angela Pajk, stud. kemije, in mu s toplimi besedami izrazila dobrodošlico. Prevzvišeni se je vidno ginjen zahvalil. Ves sorevod se je pomaknil potem na hrib k cerkvici. Ha čelu
Fant je sramežljivo pobesil glavo. Molčal jc, Bog ne daj, da bi bil zinil kako besedo.
»Pa Se nekaj drugega imava skupaj,« m t! j« namignil osorno.
Štefan se je počasi vzravnal in zardel po obrazu.
»Ptiček mi je pričel uhajati iz gnezda,« je stisnil skozi zobe. »Toda fant le počasi! O tem bova še govorila.«
Sinu je ugajalo, ker se oče ni jasneje izrazil. Nemara mu je spet nekdo kaj natvezil. Videti g« ni mogel: 'pozno ponoči je že bilo, ko je lezel po ovinkih proti votlemu drevesu na meji med domačini in sosedovim vrtom.
Zvečer je Štefan spet nskaj pisal. Mstič je zravnat ter ga spravi! v žep, na kar je vzel klobuk in šel fe hiše. Očeta ni bilo v sobi, toda čim se je fant odstranil, je stopil k oknu, odkoder se je videlo k drevesu. Okno se je dalo potiho odpreti, ker je bito le priprto. Zunaj se je razlivata prijetna nočna tišina. Izza hriba sa vasjo je gledal lunin prvi krajec.
Njegovo bistro oko je sledilo sinu do votlega drevesa. Fant je postat in iztegnil roko proti votlini, kar se je dalo v motni mesečini natanko razločili. Tiho kot je bil odšel, takj se je spet povrnil. Ko je stopal mimo hiše, se je oče odmakni! od okna. Domišljija je pričela starca bojno delovati. Zakaj se je končala sinova pot že na men ob tistem trhlem drevesu? Čemu je iztegnil roko, kakor bi bil segel v otlino? Pričakoval je; da ;o bo mahnil naprej, a se mu domnevanje ni nres-uičilo.	,	»
Novak je bil mož, ki se m zadovoljil s mračnim usihanjem; kar se mu je videlo važno, to je moral dognati, ne meneč »e za zamero. In prav sinovim korakom je bilo treba posvetiti vso pozornost Počaka! je Se kako uro — toliko, d« je fan. zaspal; nato pa je brž nataknil čevlje in odšel po prstih čes dvorišče.
le SI« duhovščina in bogoslovci, zadaj člani FO In članice DK. Zvonovi »o lepo prltrkavali. Velika množica od "blizu in daleč pa je napolnila prostor okoli cerkve. Prevzvišeni ie blagoslovil cerkev od zunaj, nato pa se j« pričel glavni obred v cerkvi. Ljudje »o z velikim zanimanjem sledili lepim obredom posvečenja, saj večina še nikoli ni videla kaj tako lepega in toliko »gospodov«. Ko je bil obred končan, je imel prevzvišeni g. škof dr. Rožman lep nagovor na prebivalce Velike Loke, slavil njih požrtvovalnost in vero ter jih opominjal, naj jim bo t« cerkev tudi v svarilo, da od svoje vernosti nikdar ne odstopijo in da jo bodo nezmanjšano sporočili svojim potomcem. Po govoru se je pričela prva sv. maša v tej cerkvi. Na koru se je ogli>3il harmonij in možki zbor je ubrano zapel. Ob pol eni je bila slovesnost končana, ijudje so se razšli, da ae povesele na dostojen način v svojih družinah svojega največjega praznika.
Sr. Kril. Pred kratkim smo dobili novega organista, g. Franceta Bernarda, ki je prej 18 let služboval v Sori. Prevzel je tudi službo pomožnega občinskega tajnika. Voščimo mu dobrodošlico z željo, da bi se lotil obilega dela v cerkvi, na koru ob novih orglah, v dvorani in na občini v korist vseh faranov in v božjo čast! — Naša tarna cerkev je tekem enega leta dobila na zunaj novo lice, tako da kakor pomlajena prijazno gleda z našega griča. Pa tudi znotraj je marsikaj novega in treba bi bilo še marsikaj popraviti in obnoviti, ker notranjščina nam ravno ne dela častil Veliko bandero je čisto raztrgano. Fantje, na vaš rovaš gre, na vašo čast, zato se še to jesen zavzemimo za novo banderol — V nedeljo, 29. septembri bomo praznovali 40-letnico dekl. Marijine družbe in 38-letnico fantovske Marijine kongregacije. K cerkveni slovesnosti bo prihitel trebanjski gos|>od dekan Tomažič, po siavnosti pa priredita obe družbi v dvorani slavnostno akademijo v čast Materi božji. Posebno opozarjamo na »Lurško pasti ricos, krasno igro v peteh dejanjih, pri kateri je ljudsko petje, tako da vsa dvorana sodeluje pri igri. K tej siavnosti ste vsi lepo vabljeni! — Letina je pri nas zelo slaba. Sadja ni. Tudi vinske gorice so žalostne na pogled.
Ljuiictac — Smiklavš pri Celju. Prvi del ceste Ljubi)fna-Šmiklavž-Brezovica je dograjen. Važnost ie ceste sa ie pokazala posebno Se sedaj, ko ja odprla le naše zapuščene kraje širokemu prometu in pote v svet. Ob tej priliki moramo izreči glavno zahvalo bivšemu uarodaemu poslancu in senatorju Mihelčiču.
Slav. Koujiee, Prihodnji teden borno pri nas začeli s trgatvijo. Pridelek ne bo na takšni višin! kot lani, vendar se je zaradi že precej dolgega lepega vr«mena zelo z boljšat, tako da boe.o vinogradniki kar afidrvoi^ji. Ss''aj s-i ,eprqv!jn setev ozimin. Kmetom priporočamo, naj posejejo več kot lani, ker je treba dandanes tudi tukaj dobro računati. — Slovenjekonpka občina bo podaljšala trški vodovod do bolnišnica Iidečega kii-ža. — V našem okraiu menda noben kraj bolj ne trpi zaradi pomanjkanja vodo kakor Resnik na Pohorju, občina Zreče, kjer se z nošnjo vode iz potokov ljudje neznosno mučijo poleti, da ne govorimo o trpljenju po/.imi. Saj dovažanje trajs ponekod celo uro in se je pripetila že "mnoga nesreča. — Prihovčani Da bodo na pomlad začeli z gradbo Prosvetnega doma. So že pripravili nekaj gradbenega materiala, tudi načrti so že gotovi. Njihova prosvetna hiša bo potem šesta v dekaniji. — »Slovenčev koledar« bo edinstvena knjiga, ki se le redko pojavlja na našem knjižnem trgu, zato jo vsem naročnikom le toplo priporočamo. Malenkostna cena 10 din je le vsakemu zmogljiva. Zato: ne ostati brez njega!
Raka pri Krškem. Minuli teden smo položili k večnemu počitku na podružnično pokopališče * "J01- Raduljah v Brezju umrlo vzorno dekle Marijo Daničič. Pred nedavnim se je iz Radulj preselila na novo domačijo v Brezju. Sedaj ae je pa vrmla, da med svojci pod okriljem sv. Mihaela čaka angeiske trombe. Pokoj njeni duši t
Mokronog. Farna cerkev v Mokronogu je dobila nov zvonik, V torek, U. septembra so vrhu zvonika, kjer ae bo dviga! križ, zidarji zasadili smreko, 70-totna želja in govorica o zvoniku se je faranom izpolnil« in io po zaslugi domačega župnika g. Sladiča, ki se je neustrašeno poprijel stvari in sa ni sijal nobenih žrtev. Staremu zvoniku je bilo treba dati nov, trden temelj, ker je do sedaj stal na ilovici, naslonjen na grajsko škarpo ter grozil, da pade na cerkev. Stari zvonik je dobil močan kamenit oklep ter v varstvu tega oklepa zrastel za 8 m. Dvignit se je nad vi-Mno gradu, kateri stoji poleg na zvišenem pro-
storu, kot bi hotel povedati, da je po dobroti sedanjega lastnika gradu prenehal servitut — uslui-n ost. Načrt za zvonik in preureditev cerkve je izdelal g. ini. arh. Valentlnčič iz Plečnikove šole. Realiziral pa ga je g. Kriškof, zidarski mojster na Mirni. Oba sta položili v delo svojo ljubezen, požrtvovalnost in pridnost. Obema priznanje in zahvala. Za delo se je porabilo 160 voz kamna, okrog 300 voz gramoza in peska, 24.000 kosov opek« ir. 80.000 kg cement*. Sedaj čaka S0 ometa in 12 m visokega betonskega stopnišča, po katerem se ho prišlo na oratorij in preko vzpona v podstrešje cerkve. Naj Bog podeli faranom vztrajnosti in požrtvovalnosti, da bi v novem zvoniku kmalu zazvonili tudi novi zvonovi ter klicali mir in blagoslov božji na zemlja
Strašen zločin
Vas Studenec stoji ob banovinskl cesti med Dobom in Moravčam!. Čedna Urdavova hiša ob znamenju tik ceste z lepim posestvom je last 50-letne Ivane Krušnik, ki je neomožena gospodarila na podedovani kmetiji. Poslov ni imela, zato je vse delo opravljala skoro sama, večkrat že pozno ponoči. Slovela je kot pridna in zelo varčna pa tudi premožna gospodinja. V soboto zvečer nekako ob 7 je bila še v hlevu pri živini; kmalu nato pa je odjeknil iz veže klic: pomagajte! Ker so hiše tam blizu skupaj, so bili ljudje takoj na mestu. Našli so odprta vrata, na tleh pa mrtvo Ivano, kakor so jo splošno imenovali. Ležala je vsa v krvi, ki je še tekla iz globoke in strašno zevajoče rane na glavi.
Morilec je izginil v temo, še preden so prispeli sosedje; pustil pa je v veži krvavo sekiro, s katero je izvršil grozovito dejanje. Zločin, kakršni se tukaj ne dogajajo, je zbegal in razburil vso domačo okolico. Sodijo, da je nesrečna po-sestnica izdihnila pod oetrino sekire kot žrtev pohlepa po denarju, katerega pa zločinec ni utegnil iskati. Ni pa izključeno tudt maščevanje. Pred leti ji je bilo namreč zažgano gospodarsko poslopje ter požigalca Se do danes niso izsledili. Upamo, da bo storilca naposled le zagrabila roke pravice in z njim temeljito obračunal*. Truplo umorjenke je bilo pokopano pri bližnji podružnici v Skocjanu.
Kmet in draginja
(Z dežele)
V sedanji draginji, ko naraščajo cene z dneva v dan, je posebno prizadet naš kmet. Marsikdo bi ob tej trditvi skoraj zmajal 7. glavo, čeS, saj je one* š« skoraj najdražje, kar kmet proda. Pred tedni je Ml objavljen spisek cen za avgust in primerjalne številke od lanskega ieta. Tu čitamo: cena rastlinskim proizvodom (največ žitu) se .je dvignila od lani za 116%, a cena živini in nje proizvodom za 36%. Naš kmet, ki ne pridela žita za prodajo, ampak ga mora še kupovati, nima od visoke cene žita nobenega dobička, ampak ie zgubo. Dobiček bi imel od živine, mleka, a kaj, ko so se cene tem proizvodom dvignile ie za 86 odstotkov, medtem ko cene industrijskim izdelkom za mnogo več.
Danes kmet ne more gojiti živine kot bi moral, saj ne more in se mu tudi ne izplača kupovat žita za rejo svinj in goveje živine. Ali naj omenim še one kraje, prizadete po toči, po povodnji, ko bo moral kmet brez dohodkov v tej draginji kupovati živež za . Številno družino? Ali naj se zadolži, ali pa proda del zemlje. Marsikateri kmet se danes odloči za drugo. Toda s tem je načet temelj kmetije, in kmet postavljen na kocko. Draginja pritiska z vso težo, trikrat bolj so kmetje prizadeti letos, kot v prejšnjih letih. Zato pa: spravite v sklad cene industrijskim proizvodom z našimi kmečkimi pridelki I
Šmartno pri Litiji. Hvala Bogu, po dolgem času in obotavljanju smo prišli do banovinske elektrike v naši občini. Sicer je Šmartno samo imelo svojo krajeyno elektriko že prej, le naša okolica in kmočki domovi »o bili brez nje. Sedaj pa jo bodo imele skoraj vse vasi naše občine. Prav posebno eo elektrike veseli v Kostrevniški dolini kar »o Kostrevničani dokazali s prisrčno otvoritvijo 2« domami kmečkim »1 i kotom«- Pri tej priliki se j,, Lojze Starman, čigar velika za-« uga je elektrifikacija naše občine, zahvalil banski upravi, načelniku Ruechu, ravnatelju Milavcu
ter uslužbencem KDN, da so pripomogli k elektrifikaciji naših kmečkih vasi. Takoj »o se oglasili motorji in prav hitro omlatili letošnjo žetev. — Letina je pri nas letos zelo slaba; žito je zaradi preobilnega dežja slabo, sadja bo prav malo, krompir gnije, vinogradi popolnoma brez grozdja, za koruzo in ajdo se pa tudi bojimo, da ja ne bo. S strahom gledamo, kako se bomo preživeli. Zelo bomo navezani na uvoz živeža, toda ta uvoz bomo morali vršiti samo potom naše Kmetijske zadruge, ker smo o njej prepričani, da ne taji svojih nalog.
Poljane nad Skofjo I>oko. Sedanji čas, v katerem tako cvete verižništvo in navijanje cen, j» najprimernejši, da si kmetje pomagamo sami in se združimo v zadrugi in le potom nje vnovču-jemo svoje pridelke in nabavljamo svoje potrebščine. Dosti imamo primerov, ko kmet ne ve za nagli porast cen in svoje pridelke proda po sla rt ceni, ker trgovec gleda, samo na svoj dobiček. Nasprotno pa gre tudi navijanje cen predmetom, ki jih kmet kupuje, že v nedogledne višine. Vse to bi lastna zadruga ublažila in mnogo prijio-mogla do gospodarskega dviga kmeta. Posebno v našem kraju bi bila taka zadruga prepotrebna, saj jih imajo celo v slabših in manj ugodnih krajih. — Cerkev smo prav lejK) obnovili. Zidovje je vsa prebeljeno in deloma preslikano. Tudi drugi predmeti in oprema cerkve bo obnovljena. Potem l>o lep naš božji hram. — »SMvenčev Koledar« lahko naročite vsako nedeljo pri Poldetu v posojilnici.
Zaptana nad Vrhniko. Preteklo nedeljo smo imeli v našem župnišču razstavo vseh cerkvenih paramenlov. Tako smo vsi videli, kaj nam še manjka in kaj že vse imamo. Za organizacijo in za vodstvo po razstavi se g. župniku vsi farani prav lejjo zahvaljujemo. — Kakor je že vsem naročnikom »Domoljuba« znano, namerava izdati »Slovenec« velik koledar in to za ceno borih 10 dirarjev za vse naročnike naših listov. To je tako rekoč darilo. Zato Za'planci pohitite z naročbo tega »Slovenčevega koledarja«. Naročila sprejema tudt poverjenik »Domoljuba« Leopold Urh. Zaptana 32. — Umrl je po dolgi in mučni bolezni »Čamernikov oče«. Naj počiva v miru I
Preserje. Zanimanje za romarsko pobožnost na Žalostni gori je povsod veliko. Ljudje čutijo, da le molitev lahko pospeši mirno rešitev sedanjih zmed in bojev. Napovedanih je več procesij, tako i« Rakitne, Borovnice,, Beyk. V vednost udeležencem sporočamo, da bddo na Gori tri sv. maše: prva ob šestih s pridigo in darovanjem, druga tiha o!) devetih, zlasti za tiste, ki bodo prišli z vlakom, tretja glavna pa ob desetih s pridigo, litanijami, molitvijo za mir. Na koncu bo darovanje z delitvijo spominskih podobic. V Pre-serju bosta sv. maši ob šestih in ob osmih, tako da bo vsak lahko zadosti! nedeljski dolžnosti. Glavna procesija bo Sla iz Preserja na Goro ob devetih. Te procesije se lahko udeleže tudi romarji, ki bodo prišli z jutranjimi vlaki. Pobožnost bo ob vsakem vremenu.
Vrhnika. Kino Prosvetni dom na Vrhniki bo predvajat od 4. do 7. oktobra velefilm v naravnih barvah K o o in Hood. Predstave bodo v petek in soboto ob 8 zvečer, v nedeljo ob pol 6 in pol 9 in v pondeljek ob 8 zvečer. Vse Vrhničane in okolico opozarjamo na ta izredni dogodek in vabimo naj nihče ne zamudi tega lepega filmal
St. Kril pri Belih vodah. Na rožnovensko nedeljo 6. oktobra bo pri romarski cerkvi Sv. Križa velik romarski shod. Sveto opravilo bo ob šestih in ob desetih. Vmes sv. maše. Na predvečer bodo ob šestih večernice — pridiga, peto litanije in apovedovanje. Romarji, pridite od blizu in daleč, kakor je že Vaša stara navada, da se bomo skupno zahvalili Bogu, da nam i® ohranil mir in ga znova prosili, naj nam ga še ohrani naprej. — Zadnja romarska shoda bosta novembra: 8. dušni petek in 25. sv. Katarina. Ob petkih bo odslej sv. maša ob osmih.
NAZNANILA
n »Crnl avatje« Je naslov zanimivi knjigi, kl jo je izdala TIskarna sv. Cirila v Mariboru. Knjiga stane 16, s poštnino pa 18 din. Priporočaniol
n Brega, župnija Smartin pri Kranju. Na rož-novenško nedeljo, dne 6. oktobra, ob pol treh popoldne bo tu blagoslov nov«, zakristije in novo cerkvene hiše za duhovnika. Dobrotniki najvljudneje vabljeni!
o Prw«r|«. V nedeljo 6. oktobra ob 3 popoldn« bo v prosvetriera domu lepa io zanimiva predstav« »Pesem o boiji ljubeeni«, h kateri so toplo vabljeni domačini .in romarji ca Žalostno goro.
Takole drugod, kako pa prt nas
Slovenski list v Ameriki, i naslovom >Aye Maria« prinaša po časopisu, čigar ime bi se po našo glasilo »Jnžnovihodni kurir« sledečo zanimivo razpravo, ki mi m pokaže, kaj drugod ljudje pričakujejo od svojih duhovnikov in kako duhovnik nikjer ne more ustreči neupravičeni volji ljudstva.
Ljudje namreč mislijo, tako piše omenjeni časopis, da jim »dajmt, ki ga dajo v cerkveni pebarček vsako nedeljo, daje to pravico. — Imejmo prod očrni navade v Ameriki, kjer poznajo tudi Šesto cerkveno zapoved* Podpiraj katoliško Cerkev ia »jene naprave. Mi pa namesto ameriškega sduj-ma< postavimo semkaj naše domačo bero, pa smo na istem.
Ce duhovnik govori o. cerkveni podpori, je po njihovih besedah poevetnjak, če pa cerkev zeva na vaeh krajih, ker župnik nima denarja, da bi. cerkev popravljal, ja <pa slab gospodar. Tako tam. In pri nas marsikje? Če župnik želi, da bi se cerkev popravila, je lehtar, ki nima nikoli dosti, če pa cerkve ne popravlja in če pri popravljanju ne »gliha« do grdega, prav po judovsko*, pa ne zna gospodariti.
Ce preveč prireditev prireja, je krvoses ljudstva, če pa teh zabav ne jJfireja. je puščoba, ki se ne zanima za prospeh fare. — Pri nas ni dosti drugače. Kako bog danes popravljal farne cerkve in podružnice, kako boS zidal društvene domove? Ali ne s večnimi tombolami, pri katerih poskušajo ljudje na lahek način priti do premoženja. Ce zadenejo, potem te hvalijo, da si,jim na lahek način pripomogel do življenja, če pa ne dobe, potem si jih pa pogoljufal in osleparil,
Ce pridiguje več ko pet minut, je meh, ki je vedno prenapolnjen s sapo, če so mu govori prekratki, je lenoba, ki se nikdar dovolj ne pripravlja za službo božjo. — Mnogim ljudem je vsaka minuta v cerkvi pre-
dolga, ko pa mine služba božja, pa stoje še celo uro pred cerkvijo iu prerešetavajo novice celega tedna in obirajo svoje sovaščane do poslednje dlačice, ali pa potegnejo v go-Btilno in tam posedajo po ure in ure, češ saj pri maši smo že bili...
Ce obiskuje župljane, je nesreča, ki se je ne moreš iznebiti, če jih ne obiskuje, je škric, ki se noče ponižati do ubogih in tolažbe željnih duš. — Ne bo dosti drugače tudi po mnogih naših krajih. Ce prideš v hišo in bi se rad z domačimi -malo porazgo-voril, ti hite kakor svetopisemska Marta pripravljat malico. Če je nočeš ali ne moreš pokusiti, si prevzeten in nočeš od reveža ničesar vzeti, ti obrajtaš in častiš samo bogatine in seveda lahko tudi narobel Ustregel pa ne boš ne tako, ne tako.
Če preveč razgraja v pridigah, je igra-vec, ki po zraku msiia, če mu je govor razlaga krščanskega nauka, je strašilo v koruzi, je mrtev, slamnat iu pust •— Ce nastopiš malo bolj govorniško in glasno govoriš, potem se jeziš, če obravnavaš splošno znane napake in slabosti, potem zabavljaš, 6e se vestno držiš evangelija, ali pa katekizma, potem pa nič novega ne poveš. Kdo te bo poslušal! Kakor bi bile nedeljske pridige pripovedovanje dnevnih, tedenskih ali celo vaških novici
Če ima avtomobil, ga ni nikoli doma, je posveten, ima srce navezano na stvari, ki se i ne tičejo fare, če nima avta, je pa spet križ, nikdar ni točen pri bolnikih in pri drugih župnijskih opravilih. — Hvala Bogu! Pri nas še nimamo dosti duhovnikov z avtomobili. Kadar jih bomo dovolj imeli, bo treba odpreti nove predale za pritožile, ki bodo deževale zoper dubovnike-posvetnjake, ki jih ni nikoli doma.
Če je v spovednici duhovni oče, ki hoče porabiti malo več časa tudi za duhovne na-
svete, ne le za suho od.ezo, trati župljanom dragoceni čas, če je pa hitre sorte, je pa
čuden duhovnik, ki ljudi kar iz spovednice meče.
Če prične mašo ob pravem času, je prezgoden, ura mu ne gre prav, in po njegovi krivdi zamujajo ljudje mašo, če je pa malo pozen, je nadloga, ker vse zamudi. — Za to dvojno zadnjo pritožbo se v domovini skoro ujemajo z Ameriko. Ali ne?
Bog ne more vsem ljudem ustreči, dostavlja amerikanski list, kako bo duhoviiik ustregel vsem ljudem!
(Po Ave Maria, julij 1940, letnik 42.)
Dobrota - sirota
Iz nebes so me postali, da človeštvo otvečujem; jaz sem, ki skrbi odganjam >n trpljenje olajšujem.
Moja čednost jo sočutje in usmiljenje me spremlja, sestrice so mi sinite, kar jih je rodila «emlja.
Kjer vzdihujejo trpini, tamkaj rada se ogiašam, brž dejansko ji in pomagam, dvakrat dam, ker ne odlašam.
Izvršujem, ka* naroča stara ljudska prislovica: »Znano naj se bo levici, kar izdala je desnica.«
Ne sahtevam povračila, vendar žalost me prešinja: svet pozablja moja dela, čut hvaležnosti ingiaja.
Le mest me še tolaži, kadar vse me usmelrajc: Eden še nad mase biva, ki vse dobro povražtije.
Limbarski.
Občinski svet r Dobričti v bolgarski Do-brudži je dal ulicam imena po Hitlerju, Mua-soliniju, grofu Cianu in Ribbentropu.
Pod vaško Sipo
Javno vprašanje
Brali smo, da bo v novem šolskem letu Ljubljana imela kar štiri gimnazije in Celje dve. Vprašamo, ali ni to kopičenje gimnazij v Ljubljani in v Celju malo odveč? Ljubljana sama menda nima toliko učenja željne mladine, da bi zase potrebovala štiri gimnazije.
Poglejmo samo ob prihodu jutranjih in popoldanskih vlakov, kako bruhajo iz svojih vagonov stotine mladih ljudi, ki jih je Uka želja, goljufiva kača, speljala z doma na šolske klopi. Res je, da je Ljubljana kar naravno središče, kamor vodijo niti iz vseh krajev naše domovine, res je pa tudi, da je to središče s šolami že naravnost preobremenjeno.
Zato vprašanje: Ali je četrta gimnazija v Ljubljani potrebna? Ali bi ne bilo bolj potrebno, srednje šole malo bolj porazdeliti po deželi? Kaj bi. vi rekli, če bi povsod hoteli itneti vse ljudske, recimo osnovne šole samo v Kranju, v Skofji Loki, v Kamniku, torej le po sedežih posameznih glavarstev? Ali bi ne bilo to naravnost nespametno?!
Po naših šolah morajo sestavljati celo maso raznih potrebnih in nepotrebnih statistik Ali bi ne bilo pametno, če bi gospodje vzeli v roke statistiko (če je ni, naj si jo pa dado narediti), iz katerih krajev pohaja mladina v srednje šole. Na podlagi tega pregleda
bi potem določili mesto, kjer naj bi bila potrebna nova srednja šola. Saj ni potreba, da bi vsaka gimnazija štela ravno na tisoče dija-štva obojega spola. Vrnimo se nazaj h gimnazijam, ki so štele navadno po 300 do 400 dijakov. Ni potreba, da bi za nižje razrede gimnazije izrabili vso abecedo od A—Ž za poimenovanje posameznih oddelkov, kar .zadosti bo, če bo vsak razred imel po dve pa-ralelki. Idealno bi bilo seveda imeti samo po en razred. Tako bi profesorji bili najbolj kos svojemu visokemu poklicu, tako bi jim bilo najlažje pripraviti mladino za življenje in za visoko šolo. Zdaj ima pa na naših gimnazijah en razred po pet, po šest oddelkov, na teh oddelkih uče različni profesorji, ki niso vsi enako učeni, pa tudi ne vsi enako za šolo vneti — tudi gg. profesorji so ljudje 1 —- in kje naj potom iz take mešanice kaj dobrega pride!
Ni ves šolski uspeh odvisen samo od nadarjenih dijakov, velik del šolskega uspehfa sloni še vedno na ramah profesorjev. Spominjam samo na prva leta kranjske gimuazije, ko sta tam učiteljevala dva najboljša profesorja tedanjih srednjih šol dr. Debevee in-dr. Tominšek. Poglejte letna poročila tistih let ln videli boste, da je njun razred imel največ odličnjakov. Zakaj? Ne samo' zaradi lega, ker sta dobila v šolo najboljši dijaški material, pač pa tudi zato, ker sta znala ta material najbolje oblikovati. Tako sta ta dva
moža s svo.io profesorsko spretnostjo še srednje nadarjene dijake znala dvigniti na višjo stopinjo napredka.
Tole našim pedagogom v blagohoten premislek ob snovanju novih gimnazij...
»Pijan sem bil../*
Star izgovor raznih pretepačev, pofeijal-cev, preklinjevfllcev in druge tak« bande. S tem izgovorom skušajo omehčati sodnike, da bi jim prisodili milejšo kazen. Zakaj pijanost je po dosedanjih pojmih »olajševalna« okoliščina. Zadnji čas je že, da ta olajševalna okoliščina izgine iz naših sodnih dvorani
Če si bil pijan, zakaj si se ga pa na-treskal! Če veš, da ti alkohol vzame trezno razsodnost, zakaj se mu pa ne od poveš! Če ti ljudje povedo, da v pijanosti vse mogoče bedarije govoriš, preklinjaš, zmerjaš, psuješ, zakaj pa ljudi ne poslušaš! Zakaj pa ne znaš krotiti svoje grde poželjivosti in svoje umazane požrešnosti?! Ali se ne napiješ ravno zaradi tega, ker trezen ne upaš pokazati svoje neotesanosti, ker te je treznega vendar še nekoliko sram. Da lahko podivjaš, zato se ga ravno na vlečeš, da lahko zabodeš svojega nasprotnika, zato se opijaniš. To se pravi, da ti piješ namenoma. Ti v pijanosti iščeš »poguma«, tistega žalostnega poguma, katerega se potem v sodni dvorani sramuješ i« ga skušaš olepšati in "mu dati obliko nevednosti in morebiti celo nedolžnosti...
^ državotvorni elomea«. Bog i,vi vsotKSiiE SSLSTStff ČFJLS"""
Koledarček ZZD
za leto 1941
te potreben vsokemn delarcof
Tako pester, živahen, slikovit in zanimiv gotovo letos ne bo noben drug žepni koledarček. Delavcem bo pravi kažipot do njihovih pravic, svetovalec v mnogih vprašanjih, pa še v razvedrilo v njegovih težavah. Stana 10 din. Naroča se ga pri podrulmeah ZZD in pri Zvesi rdruienih delavcev v Ljubljani, Delavska zbornica.
Ljudje? varujte se
Sam« 800 din vredea konj je stal 5000 din.
Nedavno smo v nekem Članku obrazložili postavna določila, ki Ščitijo pri kupčiji z živino tako kupca kakor tudi prodajalca. Danes pa hočemo navesti primer, ki se je obravnaval pred sodiščem. V hudi in zasneženi zinil je prišel Peter do Matevža ter kupil od njega konja za 800 din. Konj je bil dobro rejen iu na pogled zdrav, po Petrovem mnenju star 12 let. Matevž je po dogovoru moral konja postaviti še istega dne v Ljubljano, do koder je bilo 15 km; tu je konj prenočil. Naslednjega dne, v torek v februarju, je Peter v Ljubljani prevzel konja in ga gnal v globokem snegu in burji na svoj dom, kamor je dospel pozno ponoči in postavil konja v hlev.
Ko pride Peter v sredo zjutraj v blev, vidi, da konj leži in noče vstati. Vse dopoldne se je Peter trudil okoli konja, poklical je več sosedov na pomoč, pa vse ni nič pomagalo, konj je popoldne poginil. Peter je takoj po telefonu obvestil Matevža, ta pa je odvrnil, da naj da Peter konja pregledati po živinozdravniku. Zaradi hudih snežnih žametov in prezaposlenosti pa živino-zdravnik ni mogel takoj priti, pač pa je prišel v petek konjač, ki je poginulega konja na vrtu za-grebel v sneg, dokler ne pride živinozdravnik, ki se je res oglasil teden dni potem, ko je konj poginil. Živinozdravnik je izvršil raztelesenje ali sekcijo in je pr< tem ugotovil, da je bila 6rčna mišica povečana, istotako tudi desna ledvica, iz ledvičnih kanalov se je izlival gnoj. Mnenje se je glasilo, da je konj poginil na posledicah gnojnega vnetja, da je to vnetje nastalo najmanj pet dni pred nakupom, oziroma izročitvijo konja. — Izid tega raztelesenja, kakor tudi vzrok, zakaj je konj poginil, je Peter sporočil Matevžu najprej sam, potem pa Se po odvetniku in zahteval kupnino 800 din nazaj. Ker se Matevž za ta opomin ni zmenil, je Peter vložil tožbo na vračilo kupnine.
Matevž je pri razpravi trdil, da je bil konj ie 24 let star, da je bil pri prodaji popolnoma zdrav, da ga je prodal samo za meso in da v takem primeru prodajalec ne jamči za kakovost konja. Zaslišan je bi! drugi izvedenec, ki je na podlagi sekcijskega zapisnika in izpričevala pri-6ci do enakega mnenja, da je bil konj že dalj c asa pred prodajo bolan, morda že nekaj tednov, da bi bil prej ali slej poginil in da je naporna pot v snegu le pospešila njegov pogin. Meso ta kega konja pa je neužitno in bi se ga ae antelo prodati, oziroma uporabiti kot hrano. Nato •zaslišan tudi on živinozdravnik, ki je telesil in podal prav tako mnenje.
Sodišče je razsodilo, da ie moral Matevž vr-juti kupnino, zraven pa še plačati visoke stroške.
nepotrebnih pravd
Da bi obstojal tak običaj, da prodajalec, ki proda konja za meso, ne jamči niti za to, da je m oso užitno, je popolnoma neverjetno. Za meso se smejo prodajati konji, ki niso več za drugo rabo, tudi lahko konji, ki imajo kako bolezen, toda take bolezni ne smejo imeti, zaradi katere bi bilo meso neužitno. Konj, ki ima tako bolezen, zaradi katere je meso neužitno,, ne ustreza namenu, za katerega je bil kupljen. Za takega konja je samo v tem primeru ne jamči, če je bila ta bolezen vidna, ali če je prodajalec jamstvo izrecno izključil. Ker pa je bilo meso po izvedeniškem mnenju neužitno, je prodajalec odgovoren za škodo.
Zanimiva je bila v tej pravdi tudi izjava Izvedenca glede starosti konj vobče. Izvedenec je cenil konja nad 12 let; pri tem je pripomnil, da se more konju t večjo gotovostjo določiti starost le do 10 let; nad 10 let se starost ne da več točno določiti, ker nastanejo določene nepravilnosti pri guljenju zobovja.
Matevž je bil obsojen, da je vrnil Petru kupnino 800 din, poleg tega pa je moral plačati Se nekaj nad 8000 din stroškov.
Ponovno cepljenje svinj
( Z dežele)
Cepljenje svinj proti rdečic! v mesecih junij m julij je pri nas splošno vpeljano. 2al, da se ga kmetovalci ne poslužujejo v oni meri kot bi bilo potrebno. Vendar pa to cepljenje preprečuje bolezen kake tri mesece in nato odpove. Rdečica pa ni tako popustljiva bolezen in rada se oglaša v jesenskih mesecih, celo v pozni jeseni Tu pride v poštev drugo ponovno cepljenje, ki ga bodo okrajni živinozdravniki radi izvršili, če se bo prijavilo po občinah zadostno število prizadetih Pri letošnji skrajno slabi letini, ko zadeva našega kmetovalea nešteto uim in nesreč, je nujno potrebno, da obvarujemo vsaj ono, kar nam je ostalo. Rdečica nam povzroča milijonsko ikedo, a borba proti njej je skoraj ničeva. Naprednejši gospodarji, javni delavci, župani naših občin naj bt se pobrigali, da bo v vsaki kmečki občini uvedeno drugo, ponovno ali recimo jesensko cepljenje svinj proti rdečici. Vsaka občina naj razglasi rok za prijavo in pozove živinozdravmka. Od banske uprave ps bi želeli, da prispeva *a cepivo, tako da to drugo cepljenje ne bo dražje od prvega.
Vojni proračun Sovjelije zna? -. 57 milijard rabljev. (En rubelj ca. 25 din).
Ah, ta nemščina. Lenko so poslali na Koroško, da bi se naučila nemško. Ko je bila ie več mesecev tam, so jo nekoč poslali na pošto po
spremnico, kar se pravi nemško Poatbegleitadrese. »Pa da ne boš pozabila,« ji je naročevala gospodinja. Lenka je vso pot težko besedo ponavljal« J? Je pek s košaro srečal ter pozdravil: »Dobro jutro, Leni,< mu je odvrnila: »Postbeglajt-adrcse.c
•
Prilika »amujena, se ne vrne nobena. Stala sta pred sodiščem, on majhen, slaboten, ona milina in velika. Sodnik je pogledoval zdaj enega, zdaj drugega: »Kako pa je naneslo, da ste svojo ženo udaril?«
Obtoženec: »Hm, ja. srrrr, mhm, gospod eod-r.ik, to je bilo pa tako. Ona obrnjena proč od mene, metla pri roki, vrata pa odprta, takšne prilike ne bo nikoli več, sem si mislil ter zamahnil.«
ka1wv
IZGINJAJO GUBE
S« H lUfco IzjM^e kak« ia m-•t* i*«.- 35 Ml
Nov dragocen »Sestrah* kotnih celic — ravno tak kakor vitalni »temenu t kod zdravega mladega dekleta. Odkrii m )• g!»»vid dermstoles. ki (a j« -rt-
dobtt t* sfcrtoo Izbranih mladih živeli. Ta ekstntkt. imenovan iBlocdl^ zda) v roinatt Naaravffa brani aa koto Tokalte«. Oporab-' ^Ijajto Jc vsak w*fter. V vsakem I« trenutku VaStga vpraia bo V»l«
POIZKUSI kf>ta *J'k81" »Hala* stemen**
V tako Jutra, to M »budit«, )* Vala Isste JeeneJla. esal)*, <soU gladka —
mlajia. Cet daa uporabljajte ".sla. nemastno kremo Toksina. S ta preproste meso lepot« lahko -mkt Stana <5t>*?}» d® fao videti sa deset let mlaJSa, ter lahka ds»b8 .Judo*.'o koto ln polt. e kakrtoa ti e« mm"» paaefci« mmhtm mladenka. 8 hranam! ca kož® Takeiuu s® uspetoi uCtnU vsekakor zajetnčttsi, »11 pa w ttenar vrae.
BREZPLAČNI VZOREC: Vswk fltatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto • kremo Tokalon (rožne ali bel« barve) ter puder Tokalon različnih nijaaa. foiljito din 5-- v poštnih znamkah za poi tu i no. omot in druge stroške na naslov: Hiako Maver I dru«, Odio 28-A Zagreb, Praška ul. 6.
SUKNO, KAMGARN, VOLNENO, FLANEL, BARHENT, PLATNO, SVILA, DELEN!
DOMAČA TRGOV-V JUGOSLAVIJI
19
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
Radio Ljubljana
Sred«, 2. ekutbra.- 7 Jutranji pozdrav ~ 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Plošče — 12 PloSče — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 l'io44e — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: Anton Jani«, slovenski čebelar — 19 Napovodi, poročila
—	19.20 Nac. • ura — 19.40 Objave — 19.50 Uvod v j.rCiioti — 20 Prenos iz ljubljanske opere. — Otriek, ' 3. oktebra: 7 Jutranji pozdrav - 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Plošče — 12 Plošče —
Poročila, objave — 13 Napovedi 13.02 Veseli godci — 14 Poročila — 18 Pest<rr sporer HO.
—	18.40 Slovenščlnu za Slovence (dr. R. Kolarič)
—	19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Samospevi g. Draga Burgo.rja — 20.45 Plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra RO.
Petek, 4. oktobra; 7 Jutranji poodrav — 7.06 Napovedi, poročila — 7.15 PloSče — 11 Šolska ura
—	Bodimo prijatelji! Razgovor o varstvu živali (M. Zor) — 12 PloSče — 12.30 Poročila, objave
—	13 Napovedi — 13.02 Rad. orkester — 14 Poročila — 14.10 Tedensko poročilo Tujskoprometne zveze — 18 Ženska ura: Vzgoja otrok v predšolski dobi (A. Čeme) — 18.20 PloSče — 18.40 Varstvo živali (dr. A. Koren) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 0 izseljencih (Šušteršič Julija) — 20 Gerbičeva ura — 21.20 Rad. orkester — 22 Napovedi, poročila — 2*2.15 Rad. orkester. — Sobota, 5. oktobra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Plošče — 12 PloSče — 12.30 Poročila, objave
—	13 Napovedi — 13.02 PloSče — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Predstava »Pavlihovega odra« — 17.30 PloSče — 17.50 Pregled sporeda — 18 Rad. orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave
—	20 Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar) — 20.30 »V lepih, starih časih« — Pisan Večer — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Dar. orkester — Nedelja, 6. oktobra: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Dueti: klavir in harmonij — 9 Napovedi, poročila
—	9-15 PloSče — 9.45 Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 Rad. orkester — 12.30 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Koncert godbe 40. pp. Triglavskega — 16.30 Telesnovzgojni program ZFO (Ivo Kermavner) — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Veseli trio, vmes Poje g. Frane Držaj — 19 Napovedi, poročila, objave - 19.25 PloSče - 20 Koncert - 21.30 PloMe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 CitraSki dueti. — Ponedeljek, 7. oktobra: 7 Jutranji pozdrav - 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 PloSče — 12 Plošč« — 12.30 Poročila, objave - 13 Nftpo-£•<11 - 13.02 Koncert RO - 14 Poročila — 18 '-nravstvena ura: Duševno zdravstvo (dr. A. Bre-eelj) - 18.20 PloSče — 18.40 Položaj Slovenije v
Evropi in Jugoslaviji (dr. Valter Bohinec) ~ 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 PloSče — 19.50 Gibraltar (Viktor Pirnat) - 20 Koncert Del. glasb, društva »Zarja« — 21.15 Koncert RO — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Domač kvartet. — Torek, 8. oktobra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila - 7.15 Plošče — 12 PloSče — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Od Triglava do Urala — Koncert narodnih napevov (RO) — 14 Poročila — 14.15 Šolska ura: Kako srno zaključili šolsko leto v Črni Reki (Mirko Demšar) - 18 Rad. orkester — 18.40 O delu fin energiji (prof. M. Adlešič) 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nao. ura — 19.40 PloSče — 19.50 Deset minut zabave — 20 PloSče — 20.30 A. T. Linhart: Zupanova Micka, komedija v 2 dejanjih — 21.15 Rad. orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kvartet Fantje na visi.
Napadi slrmoglavceo
Žadnja svetovna vojna še ni poznala letal, ki bi napadala sovražne cilje v padu. Danes pa si je skoraj nemogoče zamisliti sodobno zračno orožje, ki se ne bi posluževalo tega načina borbe. Letala ta borbe v padu spadajo k pojmu vojnih letal, ki predstavljajo važno sredstvo za napad in lahko prenašajo borbe daleč v sovražnikovo ozemlje. Seveda je način strmoglavega napadanja precej drugačen kot napadajo navadna vojna letala. Dočim težko vojno letalo z več motorji meče bombe iz vodoravnega leta, se strmoglavec spusti iz velike višine. Pri tem padu mu ni treba meriti s kakimi pripravami, da bo zadel cilj, ampak ima že vse njegovo letalo smar k cilju, katerega namerava letalec napasli. Ko prileti letalo kakih 600—800 m nad zaželjeni cilj, tedaj spusti določeno Število bomb, ki nadaljujejo smer dosedanjega padanja letala, dokler ne dosežejo cilja. Letalo pa se v tej višini sunkovito obrne navzgor, da čim prej pobegne izpred cevi protiletalskih topov.	>
Do Španske državljanske vojne je bil tak način napadanja povsem neznan, tu pa so ga začeli prvikrat uporabljati. &ele V poljski vojni je dobilo strmoglavljenje pravega izraza, ki je nemškemu orožju pripomoglo do tako hitre zmage. Pa tudi
&ri umiku Belgijcev, Angležev in Francozov v unkerque so strmoglavci opravili svoje.
Strmoglavec t enim motorjem se uporablja predvsem proti tako imenovanim ciljem v obliki točke kot so: »bunkerji«, letališča, cestna križišča, kolodvori, mostovi itd., alj pa proti..i>remič-nim ciljem, kot so vojne ladje. Strmoglavci so eno- ali dvoeedežni, v. vsakem primeru pa pilot sam spušča bombe. Strmoglavci imajo bombe pritrjene pod krili letala, Joči in jih imajo drug} bombniki v notranjosti. Bombe strmoglavca imajo
na enem koncu pritrjena krilca, ki služijo, da sa bomba v zraku ne preobrne. Prednost tega letais je, da morejo prileteti docela nenadoma in točno zadevajo. Delovanje bomb je Strašno. Ako zadenet točno cilj, more prekiniti ves promet na cesti, ali pa lahko, kot se je to zgodilo na Poljskem, vrže v zrak kar cel oklopni vlak.
Letalec-strmoglavec mora imeti posebne zma&< nostl, da lahki} uspešno upravlja svoje letalo. Vedeti je namreč, da doseže letalo pri napadanju | todi čez 600 km brzine. In pri taki hitrosti mora biti vse na svojem mestu, letalo in oni, k! ga vodi. Zdtav mora biti letalec! kot riba, kajti v čaSu padanja delujejo močne sredobežne sile na ' pilotov hrbet, roke in noge in gr* nemilo tiščo na sedež. Posebno srce in pljuča' morajo bili zdrava. Letalo ima tudi poseben vzvod, s katerim' je mogoče preprečiti preveliko brzino padanju. Ta vzvod pa omogoča tudi točno bombardiranje* postavljenih ciljev.
Se nekaj naznanil
n Jesenski sejmi za plemenske bike. Kralj, banska uprava sporoča, da ee letošnji jesenski sejmi za plemenske bike — samo od rodovniških živali — vršijo po sledečem razporedu: 80. septembra v Ormožu, za bike pinegavske pasme; 12, oktobra v Novem me3tu za bike eivorjave pasme;! 15. oktobra v Mengšu za bike pinegavske pasme; 22. oktobra v Vel. Laščah za bike sivorjave pasme; 24. oktobra v Mariboiu za bike marijadvor-ske (bele) pasme; 4. novembra v Št. Juriju ob juž. žel. za bike pomurske sivopšenične pasme. — Na te sejme posebno opozarja banska uprava občine, kjer dobrih bikov primanjkuje, pa tudi bikorejce, da se istih udeleže, ker se samo na teh prireditvah nudi prilika, nabaviti dobre bike t. dokazanimi lastnostmi. Vsa podrobna obvestila dobite pri pristojnih kmetijskih referentih ali pa tudi pri pristojnih selekšijskih zvezah. Ako želite nabaviti tudi tetiee in krave, se obrnite na -pristojne zveze.
n Tunice pri Kamniku. K) in DK priredita na rožnovensko nedeljo, 6. oktobra, na letnem te-lovadišču svoj prvi telovadni nastop z bogatim, sporedom. Začetek po litanijah, to je ob S popoldne, Sodeluje priznana mengeška godba. Po nastopu prosta zabava. — V slučaju slabega vre-, mena bo prireditev prihodnjo nedeljo. Prijatelji naše mladine vabljeni I
* Fantovski odssk v Runtkn vprisori v mdeljo ob pol 4 popoldne veselo igro v 6 slikah: »V 80 dneh okrog eemlje«. Vabljeni!	.....
■ mi ....................»i	' .i'1'
V vsako hišo Domoljuba?
ipaigilMilA »N PDSOJIIJUCA V MNMiKU »* «■ I.
na Sutni štev. £2
Cprejema hranilne vloge na knjižice
in v tekočem računu. Obrestovanje najugodneje. Vloge so proste, na željo tudi vezane na odpoved, ali za določeno dobo.
n S kolesa je padla in se do smrti pobila 24-letna Pavla Fabjan iz Sadinje vasi pri Žužemberku.
Prvovrstne slamoreznice
mlatilnice, sejalnice, motorje in jermena, mline in preže za sadje, reporeznice, mline za moko m šrotanje, brzo-parilnike, kotle za žganje, kultivatorje, črpalke za vodo in gnojnico,
vse garantirano,
nudi po še vedno ugodnih cenah železnina
Fr. Stopica. Ljubljana, Gospesvetska cesta 1
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica aii me prostor vslja za enkrat 5 din. Naročniki »Doroolbiba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščin« ali prodajajo 3voj* pridalke aii Učejo poslov, oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina za mala oglase s« platoje v naprej.
Brinje in suhe hruške
dobite pri tvrdkl Fran Pogačnik, TyrSeva (Dunajska) cesta SI. (Javna skladišča)
Moške obiek«
perl'o in vsa oblačila po vrUntn« nizkih cenab ti nabavit« pr! Preekerjts • 8v. petra centa 14 — Ljubljana,
Malo posestva
prodam. Dollnček, Ve-lesovo 3, Cerklje pri Kranju,
čresio,
JeiSice In vse vrste surove kože - kupuje stalno usnjarna - J. Lavrič, St. Vid pri" Stični.
Dobro ohranjen gepelj
prodam. Nikolaj Droi-ka. Dob pri Domžalah.
Pastirčka
ki bl pa Bel tn krmil krave tn bi mogel pomagati pri lzgotavlja-nju zabojev in sllčno, sprejmemo. Pismeno sporočite na naslov: J. Oražem, Ribnica na Dolenjskem.
Šivalne stroje
Vesta, Kal ser, Ptatt, Orltasner ln Anker -kupite najceneje pri tvrdkl Plevel v Preski pri Medvodah.
Travnik in pzd
na lepenc kraju, takoj prodam. Naslov v up?. »Domoljuba« pod St. 14903.
Čevljarskega vajene?
sprejmem. - Vrankar Anton, čevljar. Buč, p. Šmartno v Tuhinju.
1-2 vagona krompirja
kupi tovarniško podjetje. Ponudbo prosimo poslati na upravo, sklicujoč, s® na Stev. 14741.
Sprejmem služkinjo
kuharico, ki je zjno-žna samostojno kuhati ln opravljati druga hišna dela. Plača dobra. Naslov v upravi »Domoljuba« pod St. 14661.
čevljar, pomočnika
ln vajenca sprejmem takoj. Franko, čevljar v škofji Loki, Klobav-sova ul. It.
čevljarski stroj
levorofcnt, skoraj nov, naprodaj za 2800 din. Sprejmem učenca. — Cerkvena 6, Trnovo.
Bik plemenjak
slmendoiske pasme — star IS mesecev, naprodaj. Draveljska ul. »t. 29, Ljubljana.
Vež šivalnih strojev
prvovrstnih znamk -konkurzrtega nakupa -poceni naprodaj prt: »Promet* nasproti krl-žanske ccrkve.
športni avta
znamke Ford, poraba bencina 12 1, gume 6.60x16, nove, taksa za leto 1940 plačana. Prodam alt zamenjam za tovornega od 8^00 kg nosilnosti dalje -Vse mora bltt v dobrem stanju, gume so lahko slabe. Ponudbe ln opis na naslov: Ivan Burkeljca, voj. moj., Hotavlje 17, p. Gorenja vaa n. Skorjo Loko.
Večjo množino čebule
ln zimskih Jabolk kupim. Blažlč Henrik • Kranjska gora 17.
čevljarskega vajenca
sprejme takoj z vso oskrbo, po dogovoru, Anton Polajnar, čevljar, Cerklje pri Kranju.
Hlapa
poštenega, treznega, vajenega živine ln kmetskega dela dela, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Cer-ne Andrej, Kranjska gora 169.
Samouk
ročen v oblolavl lesa, dobi zaposlitev. Sporočite naslov, starost, željo plače pismeno: J. Oražem, Ribnica na Dolenjskem.
Vajenca
za mizarsko obrt takoj sprejmem. Mattja Perko, Celovška cesta s*. 97, mizarska tvor-niea.
Hlapoa h konjem
treznega tn poštenega, sprejmem v stalno službo. V ponudbi Je navesti starost, dosedanje službe in zahtevek plače. - Ponudbe upravt »Domoljuba« pod »Hlapec« St. 1451«
JffTA ne
3RE-ZPLAO A' pnUK v IGRANJU; • , .ZAHTEVA*rr;'BREZPt '"'-E'- n.AT,.LOG!
MEINEL HEROLD Maribor O
^rlsfSRl
Nov redilni prašek
>11 KO IN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče, Zadostuje te 1 zavitek za 1 prašič* ter stane 1 zav. 6 din, po poŠti 17 din, 8 zav. po pošti 29 din, 4 sav. p« poŠti 35 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Rediš se dobi samo z gornjo sliko,
Prodal« (Srogerija Kant. Ejsbljags, ŽMevilu aLi.
Na deželi pa zablevajte Redin pri Vatam trgovca
ali zadrugi.
Haznanlami?
vsem interesentom, da je prispela pošiljka CON Z elektromotorjev. Kupite, dokler traja zaloga." Dobite jih samo pri tvrdkl
Jelene HM & Tomažm
LJubljana, Cdtvtt« 49
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«?
Piufalir Sodnik Janez, Bukovica preklicuje kar (loDIIU. j8 govoril neresničnega o Kimovcu Francu iz Vodie.
Še vedno boste najceneje kupili sa zimo vse moške in damske obleke, tudi vsake vrste plašče moške in damske ter vse vrste perila prt
JANKO ROGELJ lok« pri zmhm nosi«
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
podeljuje kratkoročna posojila, proti podpisu bianko-menicam, dvema porokoma posestnikoma ter eventuelno zaznambi na službene prejemke
ar, vreRonj reeja*. — uredniki Jote Količek. — U Jnftoslovansko tiskarno! jote Kramartt.