AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER

NO. 278
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, NOVEMBER 26TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
V Chicagi se gangeži že pri- Slovenka v Girardu gre po
pravljajo, da kontrolirajo postavno pivo
Chicago, 25. novembra. Bivši pristaši Al Caponeja so se ta-
poročno licenco in takoj potem umre na domu
V sredo večer, 23. novembra, je pretrgala nit življenja košče
Predsednik Hindenburg nikakor ne sprejme pogojev Hitlerja za vlado
Berlin, 25/ novembra. Predsednik nemške republike Hin-
PLAČILO DOLGA
Washington, 26. novembra. Dočim je bilo včeraj naznanjeno tako od strani Francije kot od Anglije, da bosta plačali dolg 15.
ko kompletno organizirali v Chi- j na žena smrt rojakinji Jennie | denburg je zavrnil pogoje kate- decembra, pa prihajajo danes cagi radi prodaje pive, v slučaju, Leon. Njena tragična smrt je re mu je stavil vodja nemških dvomljive vesti iz Pariza in Lon-da bo pivo dovoljeno, da se pra-j še vedno jako zamotana. Na- i fašistov, Adolph Hitler, da se- dona tozadevno. Iz Londona se vi pivovarji bojijo, da razven tančneje poročam ob prvi prili- stavi vlado. Hitler je izjavil, poroča, da se bo vršila v ponde-gangežev, ne bo mogel nihče ki. Mož ranjke je umrl pred le-! da če Hindenburg ne sprejme j^k izvanredna ministerska se-drugi prodajati pive. Predsed-: tom, danes pa, ko to pišem, 24. njegovih pogojev, da ne more ia> da sklene glede plačila. An-niki znanih pivovaren kot so novembra, pa se je podala ona z voditi vlade in biti odgovoren za žieški tinančni minister je mne-Pabst, Schlitz in Blatz se resno drugim možem po poročno do-i posledice. Hitler je zahteval, da ;n-ja> da mora Anglija svoj dohod-posvetujejo, če se jim bo izpla- {vol jen je. na sodnijo. Ko se je I je kabinet odgovoren samo pred- ninski davek povišati za 30 pro-Čalo poslati svoje prodajalce v vrnila iz sodnije, je v nekaj urah i sedniku, ne pa parlamentu, to- j centcv, ako zopet začne s plačili Chicago. Caponejevi pristaši; potem zaspala v svoji hiši za da Hindenburg neče sprejeti ta- na dolg. Iz Pariza se pa poroča,
vedno. Dekliško ime ranjke jelko ogromne odgovornosti. Vi- da bo Francija šele v nekaj dne-bilo Janežič, in je bila doma iz deti je tudi, da Hindenburg ne I vih definitivno povedale, če bo
organizirajo sedaj lastnike go-stilen in nočnih klubov, kakor tudi bartenderje in lastnike re-stavrantov. Na primer prodajo sodov za pivo imajo absolutno pod kontrolo. Gangeži, ki izvajajo kontrolo nad pivom, imajo od tega letno $105,000,000 čistega dobička. Sod pive, kot ga prodajajo sedaj v Chicagi, ki ne velja $8.00, se prodaja po $55.00. Zadnje čase so zastopniki gan-
vasi Brinje pri Mokronogu. V Ameriki je bivala 20 let. Nekaj let sta s prvim možem živela v Pittsburghu, Pa., ves ostali čas pa v naši naselbini, Ranjka je bila stara 51 let. Tu zapušča nekaj sorodnikov, v domovini pa tudi nekaj. Bila je članica treh društev, in sicer društva Ljubljana, S.N.P.J., društva Sa-
gežev obiskali 5000 lastnikov sa-! va, S.S.P.Z. in samostojnega loonov v Chicagi in jih organi-j društva. Naj bo blagi pokojni-zirali. Zaeno z bartenderji ima- ci lahka ameriška zemlja, pri-jo danes organizacijo, ki šteje; zadetim sorodnikom pa izreka-20,000 članov. Vsak teh je pla- jmo iskreno sožalje! Pogreb Čal $12.50 kot vstopnino, nakar I ranjke se vrši v soboto, 2G. no-plačuje $2.00 na mesec. Sedaj J vembra, ob 2. uri popoldne, pričakujejo, da organizirajo še j Sin slovenskega krojača v Gi-
40,000 stresajev v restavrantih, kjer se bo najbrž prodajalo pivo. Vsak plača $6.50 vstopnine, potem pa mesečno $1.50. Samo
rard, družine Mr. in Mrs. Mihael Straus, je bil zaposljen na gasolinski postaji v Girardu, ko je prišel ropar in zahteval, da
in poslušati njegove ;ias vstopnina znaša nad $500,000, in j dvigne roke in mu izroči denar, j	—(——o' . * '" mesečno bodo dobivali $100,000, Ker se mladi Straus ni takoj po- i Vlad kar uporabijo "za obrambo," to koril, je ropar začel streljati in je, za revolverje, stilete in stroj- j je Strausa nevarno obstrelil. Le ne puške. malo je manjkalo, da ni bil -o- smrtno zadet. Nahaja se sedaj
Vesti iz Loraina, 0. v bolnici in upamo'da se z°pet
svojcem.
zaupa toliko v Hitlerja, da bi .Plačala 15. decembra ali ne. Med-mu izročil tako silno odgovor- tem Pa evropske države študira-nost. Toda Hindenburg mora 3° ameriško noto, ki je v trdnem v najkrajšem času dobiti moža, jtonu povedala vsem dolžnikom, v katerega nima zaupanje samo!da morajo plačati brez odlaša-Hindenburg, pač pa tudi nemški ".ia 15- decembra.
parlament, ker brez parlamenta :	---;—0—-
se ne more dolgo vladati. Poli Japonska je Zgubila boj 113 tikarji pravijo, da takega moža | danes ni v Nemčiji, in edina pot: iz zagate je, da predsednik zopet skliče "predsedniški kabinet" in ; vlada z njegovo pomočjo. Mogoče je, da bo Hindenburg po-; narodov je odločila, da naj poro-novno poklical Papena, na vlado, jča Lytton komisija glede Man-Ko je Hindenburg zavrnil pred- j džUrije, dasi je Japonska proti loge, katere mu je stavil Hitler, temu močno protestirala. Pred-je izjavil, da pričakuje, da bo log, da se upošteva Lytton poro-Hitler vseeno z njim sodeloval v čilo glede Japonske, ki je zelo bodočnosti in da je pripravljen ! nasprotno Japoncem, je bil stav-vsak čas se pogovarjati 7-njim j lien po Eamon de Valera, pred-
zasedanju Društva naro dov glede Mandžurije
Geneva, 25. novembra.

sedniku Irske svobodne države. ;Jap0nski delegat je takoj vložil n 1« ni|ji|.o	protest, rekoč, da je Lytton ko-
či p ja	misija nesposobna in nezmožna
Sinoči je govoril potom jadio-|sploh 0 čem razmotrivati, kar se
Novi predsednik Roosevelt Demokrati na delu za na- Zanimive vesti iz življenja je za dogovore s posamez- j črt podpore farmer jem in naših ljudi po ameri-nimi narodi o dolgovih za rešitev vprašanja pive ških naselbinah
Washington, 25. novembra.— ! Washington, 25. novembra.— George Petrič, star 30 let, in Novo izvoljeni predsednik Fran- i Demokratski voditelji v kongre- voznik truka, ki je prišel iz Cle-klin Roosevelt se je izjavil, da su so te dni pridno na delu, da velanda v Chicago, je pretekli bo morala vsaka posamezna ev- izdelajo načrt za podporo ame- pondeljek zvečer v garaži na za-ropska država, ki dolguje denar riškim farmarjem in za rešitev J padni Van Buren ulici navijal Zedinjenim državam, narediti vprašanja glede pive. Na delo motor svojega truka, ki je na-posebno pogodbo z ameriško via- so šli potem, ko so se dan prej enkrat potegnil in pritisnil Pe-do glede odplačevanja. Ako ne posvetovali z Rooseveltom. Na- triča k drugemu avtomobilu, čuti Evropa zavesti, da se mora redil se bo program, glasom ka- Smrtno ranjenega so odpeljali v narejeni dolg plačati, tedaj seiterega bo mogoče oboje vpraša- bolnišnico, kjer je kmalu umrl. tudi njenim obljubam v bodoč- nje rešiti še v tem zasedanju Pred osmimi leti je bil v Mil-nosti ne more več verjeti. Toda kongresa, da ne bo treba sklicati waukee umorjen neki Mihael Amerika mora biti napram svo- j izvanrednega zborovanja. Go- Mišnica. Morilca niso nikoli iz-jim dolžnikom prijazna, simpa-, verner Roosevelt je povedal de-; sledili. Sedaj so pa oblasti v tična in upoštevati razmere in i mokratskim voditeljem, da za- Milwaukee prejele obvestilo, da možnosti vsake posamezne dr- hteva, da se vprašanje pive ne- se morilec nahaja v Argentini, ževe, in na tej podlagi priti do 1 mudoma reši v kongresu, ker .šerif Jos. Klein je odpotoval v končnega dogovora glede odpla- narod je dobil tozadevno oblju- Južno Ameriko, da storilca pričevanja. Tega principa se bo bo, katero mora demokratska j žene nazaj. držal Roosevelt, ko prevzame stranka na vsak način spolniti. V Ely, Minn., je umrl rojak odgovornosti predsedniškega Predvsem je tudi potrebno, da Peter Sterk, star 37 let in rojen urada. Nadalje se je izjavil se pravijo narodni računi v red, v Ely. Pokopala ga je bolezen, Roosevelt, da se popolnoma stri- tako da ne bo grozil neprestan katere se je nalezel v svetovni nja s predsednikom Hooverjem, j primanjkljaj Potrebna pa je vojni.
da so dolgovi častna in sveta ob-; tudi odpomoč ameriškim far- Slov. mladinska šola društva veza, in da jih mora Evropa pri-1 mar jem, zakar je Roosevelt pri- Pioneer, št. 559 S.N.P.J. v Chi-znati v izplačilo, a razlikuje se | poročil voditeljem kongresa po- cagu zelo lepo napreduje. Sedaj Liga j glede mišljenja Hooverja v tem, j Sfebne točke. Farmarjem se bo 1 šteje nad 40 učencev in učenk, da Roosevelt misli, da je potreb- moralo garantirati gotovo svoto i Danes popoldne priredi mladin-no, da se z vsakim narodom po- i za njih pridelke, tako da ne bo- ska šola v Chicagi domačo zaba-sebej sklene pogodba glede dol-!do prodajali v zgubo. Kongres vo v spodnji dvorani.
j stoji pred težavnim problemom, "Prosveta" glasilo S. N. P. ker je bilo tekom lanskega leta Jed note prinaša obilico dopisov in letos prodanih na javni dra-' svojega članstva, v katerih se žbi skoro 2,000,000 ameriških razmotriva glede velikega defi-Ifarm.	' cita, ki ga izkazuje "Prosveta"
-o--kot dnevnik. Uredništvu se sta-
RadiO program	vsa^ovrstn' nasveti in na-
f>ov, ne pa z vsemi skupaj.
Koncert godbe "Bled"
Dočim imamo Slovenci v Clevelandu vsega dovolj, kar se tiče; društvenega življenja, športnih klubov in drugih organizacij, pa imamo eno samo slovensko god-;
V nedeljo igra na slovenskem
, , .	tu nest mestne vlade, oziroma poli-
vrne zdrav k svojcem.—John .. - . v . .' x. rV-N"a Zahvalni dan se je težkojDolčič	|cije gledati, ce kdo krsi prohibr-
ponesrečila v Lorainu dobro po-, Požrtvovalni tajnik Mr Fr cijo ali ne> Merrick -ie Predal, znana rojakinja Mrs. Frances jGai)tar, od društva Slov. Bistril da največje ST^ve v Zed. državah
Tomšič, 1685 E. 32nd St. Padla . ca gt 42 SDZ se je zopet mo-|so se zsman trudlle' da uPelieJ0 je tako nesrečno, ko se je spod-jral podati v bo'lnico na preiska. prohibicijo in so končno vsi pri
taknila, da si je zlomila desno |vo radi mugne bolezni na želod- " .........""""
direktor javne varnosti v Cleve- Mandžurije landu, Frank J. Merrick, ki jejni poiTiagal 'Lytton bo nasto. direktno izjavil, da ni prva dolz-1pi, jutri s 8Vojo komisijo in mu
je dano na razpolago, da spre-
vodila, kako bi se dal deficit od-
,.	... praviti, toda kot poroča "Pro-
I bo, o kateri mislimo, da je naša|™d"> programu poznani m pri- gveta„ v zadnji uradlli izdaji>
Toda protest !dolžnost i° Parati. Godba | ljubljeni Jackie Zore s svojim | doglej g(J nihče ni doposlal ka j
priredi vsako leto krasen kon-, orkestrom. Dostikrat ste ga sli-, kopkretne^. Eni svetujejo, naj
cert, in tudi letos ga priredi, ju- šali na svojih društvenih prire- bo «Pr08veta» piflana za ves na_
tri, v nedeljo, 27. novembra, vjd.tvah, v nedeljo ga pa lahko sli-; rod ne samo za socialiste; dru_
nogo. Odpeljali so jo v bolnico, kjer so jo z X-žarki pregledali. Upamo, da vrla rojakinja se zopet kmalu zdrava vrne med svojo družino. — Izredno sejo bo imel direktorij S. N. Doma v Lorainu v petek, 2. decembra. Jako važne zadeve sc na dnev-
cu. Vsi mu želijo, da se zdrav vrne v krog svoje tdružine. — Zabavni večer dr. Bistrice se je izvršil jako povoljno. Mr. Kogoj nam je pokazal nekaj filmskih slik tako, da smo bili vsi jako veseli. Posebno je bila zanimiva slika narodnih noš, ki jo
šli do prepričanja, da je prohi-bicija neizpeljiva, in kako naj bi bilo njemu z borimi 1,000 policisti nadzirati 10,000 prostorov v Clevelandu, kjer se dobi pijača. Policija bo torej gledala, da lovi roparje, tatove, požigalce, ubijalce, raketirje in gangeže, a vpra-
meni prvotno poročilo ali pa kaj doda. Medtenr je kitajski delegat očital na seji Lige narodov, da nameravajo Japonci podjarmiti vso Azijo, nakar bi napovedali vojno Zedinjenim državam. Japonski delegat je na to povdarjal, da se Japonci nahajajo na svojih otokih že 26 stoletij, in da noben narod ni tako miroljuben kot je japonski. "Japonska ni ponižno jagnje," je dejal japonski poslanik, "pa
Slov. Del. Domu na Waterloo S šite na radio. Zaigral bo slede- jg; zopet svetujejo> naj se opusti
Road. Občinstvo je prav vljud-1 če točke; 1. Holzhacker-march. i ehft ali dve jzdaji na teden> tret_
no vabljeno. Na programu ima jf Mi smo pa z Nakel ga,' val- .jj pišej0( da ima <Trosveta» pre. godba mnogo krasnih skladb, j cek. 3. "Tam za goro," polka, urednikov> itd> jtd. je pač Kot prvo točko bodo zaigrali j 4. "Moj očka ima konjička dva," I skupaj važen proWem za "Washington koračnica." Pa tu- j v?lček. "Vsi so prihajali," pol-1 vsakdanji slovenski časopis v
nem redu. Po izredni seji paije posodii na§ rodoljub Mr. A. bo prirejen takozvani "Fish-1 Qrdina. Izrekam prav lepo za-party," ali prigrizek okusno pe-j hvalo v imenu društva glavne-'
šanje prohibicije prepusti pre-|'tudi ni krvoločni tiger, kot ga
živalstvu samemu!
slikajo Kitajci."
Ne bodo dobrodošli
Česnik-Corše. Proizvajal se bo j si dekle, ti doma?" Slovenski: umetni ples v duetu, dočim bo j radio program se bo oddajal kot Richard Glavan nastopil v solo' navadno, v nedeljo, 27. novem-plesu. Gotovo bo vse zanimala [ bra, od 3:30 do 4. ure popoldne točka "Smrt Custer ja," ki je bi- potom WJAY radio postaje.
la drugje opisana, še enkrat |	-o-
j prav vljudno vabimo občinstvo, , da poseti v največjem številu pri-
aih.
Zaključek "bazarčka"
Slovenska župnija sv. Kristine je imela te dni prijeten "ba-zarček," kot ga nazivljejo, in zaključek bo nocoj, v soboto ve-Krasne in vredne dobitke
čenih rib. Direktorji so prav|mu tajniku Zveze, g. Kogoju, ki "Armada brezposelnih," ki se! prijazno prošeni, da pripeljejo nas je posetji na omenjeni ve- ' nahaja na pohodu v Washing- j s seboj tudi svoje boljše zakon-;£er> "kakor tudi vsem rojakomiton' nikakor ne bo dobrodošla, j ske polovice in druge prijatelje jz bližnjih naselbin. Posebno ko P1-ide v Cleveland, župan ! in prijateljice. Bo za vse prav|dobro se je odrezala naselbina I Miller je izjavil, da je izključe-izvrstna zabava. Le pridite " -	1 , !	J""	"u
petek, 2. decembra.
Tovarna pride
. . _ .	v	Okoli 1. januarja se preseli v čer.
Kongresmaniizohioseor-Ireditev edine slovenske	godbe [Cleveland znana tovarna trukov !skoro zastonj. Kar bo pa glav-
"Bled."	Pierce-Arrow. Tovarna se na-! no, bo igrala slovenska godba sa-
_o__haja sedaj v Buffalo. Pierce- ■ mo slovenske komade, in sicer
60krat zaboden	Arrow tovarna je prišla pod kon-. godba cid "Ljubljanskega klu-
ganizirajo, da izposlju-jejo postavno pivo
Washington, 25. novembra.-
Morilec Bush
Ko so pripeljali 32 letnega morilca Francis Busha v državne zapore v Columbus; so se ga ostali jetniki takoj začeli ogibati. Bush je bil izpuščen iz zaporov letos, in ko je prišel v Cleveland, je v roparskem namenu napadel zlatarja Quinlana in ga pri tem ustrelil. Bil je prijet in obsojen v dosmrtni zapor. Ker je Bush prekršil parolo, pod katero se je nahajal na svobodi, so sedaj z jetniki veliko bolj strogi in jih ne spuščajo tako hitro na prosto, kar jetniki zamerijo Bushu, katerega se izogiblje-jo.
Pri slovesu
Mr. Louis Ambrožič in Mr. John Gornik in njegova soproga so odpotovali danes proti Chisholmu, Minnesota. Najlepše se zahvaljujejo vsem svojim Prijateljem in znancem za prisrčen sprejem in gostoljubnost v Clevelandu.
Warren. - Za proslavo S.N.D.no, da bi dobili tu kaj jesti al i 1 ^ ^^ ^ ^ pQ
vlada jako veliko zanimanje druge postrežb^ ker mestna bla- j^^	Ameriki, je na-
gajna in blagajne dobrodelnih ...	' A	. -- ■— —	- —
družb nimajo dovolj za lastne sta1^ en Problem'. da se"amreč 1 takoj v bolnico, kjer so dognali, siromake, ne da bi še stotine	i da ima 60 ran na telesu, prizad-
povsod. Dobili smo sporočilo od pevskega društva Javor iz Bar-bertona, da bo zastopano na tej proslavi. Toliko za danes. — J. Dolčič.
-o-
S strašnim krikom je včeraj trolo Studebaker-White organi-j ba," tako da bo sleherni zadovo-
pridirjala iz hiše 35 letna Mrs. Mamie Corso, 1774 Fay St. Bila je vsa krvava. Odpeljali so jo
čitalnica S.D.D.
Vsem čitalničarjem se nazna- l.^' nja, da se bo v prihodnje izdajalo knjige vsak četrtek od 7. do 9. ure zvečer, namesto v petek. Datum se je prestavil radi oddaje čitalniških prostorov Slovenski šoli S. D. Doma, ki ima svoj pouk za 4. razred v petkih zvečer. Opozarja se tudi vse, ki imajo izposojene knjige, da jih bolj redno vračajo, da se da prilika vsem za čitanje. Knjižničar prosi, da vsi upoštevajo to naznanilo.
Bomba za Novaka
Joseph Novak, ki stanuje na 3757 W. 13th St., se je včeraj zjutraj zbudil, ko se je razletela bomba na porču njegove hiše. Novak ne more vedeti, kdo bi mu bombo poslal.
drugih podpirali. Vsak pohod v Washington ob tem času je nespameten, ker vsi skupaj ne bodo ničesar dosegli, razven, da bo zopet več ranjenih ali celo ubi-
ženska v vodnjaku
Iz West Union, Ohio, se poroča, da so tam v nekem zapuščenem vodnjjaku našli golp truplo Mrs. Josie Haws, mater štirih malih otrok. Mrs. Haws so pogrešali tri mesece, ženska je bila ubita s strelom v glavo. Truplo sta našla dva lovca. Zadnjič so jo videli, ko je odhajala z doma v spremstvu dveh tujcev.
Lieghley sodnik
Včeraj je bil zaprisežen novi sodnik apelatne sodnije, P. L. A.
sam nima še nobenih točnih na^ črtov glede pive, ali oboje. Medtem so se pa na pobudo kongres-mana Wecha in Californije, ki zastopa okraj, kjer se pridela največ grozdja, združili mokri kongresmani iz Michigana, Californije, Pennsylvanije, Ohio in Missouri ter države New York.
janih z nožem. Oklal jo je njen
zacije, ki naznanja, da se bodo'lien Pomnite, samo pristni slo-zanaprej vsi truki vseh treh venski komadi se bodo igrali. To kompanij izdelovali v Clevelan- je zadnji zabavni večer pred ad-du. Tudi ne bo dolgo, ko se bo- ventom. Lepe nagrade so pri-do Indiana truki izdelovali v pravi j ene za izurjeve plesalce Clevelandu, namesto v Marion, slovenskih valcerjev, zibenšrita mož Salvatore, s katerim sta se Indiana. Mnogo stotin delavcev in štajeriš. Le potrudite se, ple-skregala radi otrok. Moža so še-1 bo dobilo v Clevelandu delo, ko j sali boste lahko, ker bodo sami le pred kratkim izpustili iz blaz-! bo enkrat reorganizacija kom- slovenski komadi. Vstopnina k nice>	panij zaključena.	vsej prireditvi je pa samo 25c.
Odbor se vljudno priporoča za Dober župan	Obilica perutnine obilen poset nocoj večer, v šol-
Iz Toledo, Ohio, se poroča, daj Računa se, da se je v Cleve- lskih prostorih fare sv. Kristine je tamošnji župan pogostil na j landu prodalo pred Zahvalnim na Bliss Road.
Zahtevali bodo od kongresa, da i Zahvalni dan 8876 brezposelnih, se Volstead postava tako prena- Vsi so dobili izvrstno kosilo, žu-redi, da bo dovoljeno uživanje pan je jedel z brezposelnimi.
vina. Kongresman John Collier, demokrat, načelnik odbora za dovolitve, je izjavil, da bodo kongresmani, ki zahtevajo vino, prišli do besede. Prihodnji pondeljek, ko se začne zasedanje kongresa, bo prišla kot ena prvih točk na vrsto zahteva, da se dovoli 2.75 procentno pivo. Prohibicije ne bodo odpravili šele
dnevom najmanj 75,000 puranov, 270,000 kokoši in 85,000	Ropar deportiran rac in gosi. Brezposelni, ki ni- Hugh Wallendock, katerega so majo lastne strehe in se naha- 'dobili, ko je hotel oropati banko
Plačal je nekako $4800 za kosilo.	v mestnem zavodu na une- jv Milan, Ohio, bo najbrže depor-
ster Ave., so pojedli na Zahval- tiran, toda ne radi poskušenega, ni dan 550 puranov, katere jim ropa, pač pa ker ima — jetiko, je mesto preskrbelo.	in ni še dolgo dovolj v Ameriki,
Zlomljena noga	da bi lahko postavnim potom tu
Lieghley, dosedanji prosekutor pri prvem zasedanju, ker je čas v Clevelandu.	prekratek, pač pa se računa, da
O Pismo ima pri nas Mary ži- bo Roosevelt tozadevno sklical rovnik.	.	izvanredno zasedanje kongresa.
Maše pri sv. Vidu
Svete maše se vršijo v nedeljo v novi cerkvi sv. Vida po sledečem redu: prva maša ob 5:15 zjutraj, druga ob 6:30, tretja ob 7:45, četrta ob 9. uri, peta ob 10:15 in zadnja maša ob 11:30 dopoldne
* županskemu uradu se je odpovedal Rornulo Naon, župan v Buenos Aires.
Včeraj se je ponesrečil mlajši ostal sin družine Salmič na 793 E. 156th St. Zlomil si je nogo. Na-Jiaja se na domu staršev pod zdravniško oskrbo.
* štirje železničarji so bili ubiti pri koliziji dveh vlakov v Rchmond, Va.
Nenavaden rop
Dva roparja sta bila v stanovanju trgovca Isidora Yulish, katerega sta prisilila, da ju je peljal v trgovino na 12427 Arlington Ave., kjer sta roparja vzela $130 in pobegnila.
Staro zanesljivo TKINERJEVO GRENKO VINO Tonika za želodec In odvajanje
..............-p
Ce verjamete
al' pa ne.
•—•—■—■—■—■—•———i•—•—k
Tukajle je en pameten nasvet za one, ki si ga niso letos naprešali.
"Dragi Jaka! že dlje časa opazujem tvojo kolono in jo tudi berem. Toda zaman sem čakal, da bi videl kak tvoj nasvet za one, ki jih je letošnja depresija tako zdepresirala, da si niso mogli napraviti par požirkov (za nas pomeni to par sodov), ohaj-čana. Ničesar nisem opazil v tvoji koloni takim v tolažbo. (Seveda rie, ko pa jaz take koristne nasvete zase obdržim in se lastnoročno po njih ravnam.)
"Zato sem pa jaz prišel na eno idejo, ki se mi vidi, da bi se dala izvesti tudi praktično. Moj nasvet je ta: Kdor ima v kleti temo in nobenega trošta, naj gre okrog ljudi in opazuje moške. Se reče, pozornost naj obrača samo na njih roke. Pri katerem bo videl črne roke, kot bi jih po dimniku potegnil, naj po okolno-stih izve njegov naslov. To naj ponavlja, dokler dobi kakih trideset takih naslovov.
"Posledica bo pa tale: Vsak, kdor ima črne roke, ga je gotovo prešal in ga ima nekaj v kleti. Ko enkrat poteče tisti čas, ko neha vreti, naj ta, ki je jemal naslove, vsak • večer obišče enega teh, katerih naslove si je nabral. Nihče ne bo tako brezsrčen, da ne bi obiskovalcu postregel s par kozarci ohajčana, pa naj pride s tem ali onim izgovorom v hišo. In predno bo obral vseh trideset naslovov, bo že prvi pozabil, da je bil pred 30. dnevi pri njem, zato lahko brez skrbi začne od kraja. Tako se bo pre-dihal tje do pomladi in nič hudega mu ne bo.
"Ali ni ta nasvet pameten? Ta nasvet dajem brezplačno, samo nikomur ne povej, da sem imel tudi jaz črne roke, ko sem ti tole izročil. Tvoj zvesti prijatelj —žurgov žani."
Tvoj nasvet ni napačen in se bom jaz zvesto po njem ravnal. Sicer meni ni treba naslovov, ker jih že iz glave poznam vse tiste, ki ga imajo. Kolikor jaz sodim, bodo imeli nekateri letošnjo zimo precej obiskovalcev takole ob večerih. K nasvetu jaz še tole dodam: če se ne bo tisti, katerega boš obiskal, zraj-tal, ali se bo kar neumnega napravil, ga kar brez ovinkov vprašaj : "No, kakšnega imaš pa kaj letos?" In ker bo imel letos vsak dobrega, in se bo vsak rad po-bahal ž njim, bo v dveh minutah stal kvort pred teboj. Ko ga boš izpraznil en kvort, počasi in z an-dohtjo prikimaj in reci: "Aha, ta pa, ta!" In stavim glavo, da ga boš dobil še en kvort. če boš pri drugem kvortu rekel:. "Nak, permejkršenmatiček, takega pa ne premore ves Cleveland," ga boš dobil še en kvort. če imaš mesto želodca sod in ga tri kvor-te nimaš dovolj, ali pa če ga je gostitel več spil kot ti, pa vzdih-ni pobožno po tretjem kvortu: "Tak je, da bi ga na špago privezal, pa gori in doli po grlu vlekel." še en kvort se bo prima-jal na mizo. Tedaj pa že lahko nehaš hvalit, ker ga bosta imela oba, ti in gostitelj dovolj.
Vmes lahko tudi eno rečeš hišni materi, pohvali otroke, vzdih-ni kakšne reve so dandanes ženske, pa boš dobil tudi kaj za pod zobe, da bo imel ohajčan druščino in pozabil boš na Hooverja in vso njegovo žlahto. če boš to ponavljal vsak veččer in vedno drugje, boš dobro shajal tje do pomladi. Potem bo pa že regrat.
A
Kmet pride k zdravniku v trg, da ga preišče, ker se ne počuti dobro. Zdravnik ga vpraša:
"Oče, ali vas kaj noge bolijo?"
"Kaj ste rekli?"
"če imate morda bolečine v nogah ?"
"Kaj pravite?"
"Če vas v tacah trga?"
"O, ja, seveda me."
potem jih pustimo tudi mi. Ampak izgovor, da Srb ne veruje \ Boga, ta je pa bedasta. Tu se vidi, kako malenkostni smo: jezik mi hočejo vzeti, cirilico nam ponujajo, pa v Kristusa ne verujejo. En jezik je, res, da je med slovenskim malo razlike, pa ne taka, da bi ga ti ne razumel, ali on tebe.
Zadnjič je bilo več Srbov v SND pri igri "Mučeniška smrt sv. Neže," pa so nam povedali po igri: "Mi smo vse dobro razumeli." In jaz ravno tako, ko sem bil na njih predstavi. So Italijani, ki drug drugega ne razumejo. Istotako so Nemci, ki drug drugega malo ali nič ne razumejo, pa so kljub temu oboji Nemci. Kdo razume Kočevar-ja, pa je vendar Nemec. Mi Jugoslovani pa, takorekoč en narod in en jezik, se pa ne razumemo. Sicer ni čudno, ker bili smo pod tremi vladami: Slovenci pod Avstrijo, Hrvatje pod Madžari, Srbi so se pa sami tolkli za svobodo. In kar priznajmo, da boji, katere so vodili za svobodo, do katere so bili popolnoma opravičeni, ti boji so bili tudi za naše osvobojenje. Pa rajše godrnjamo in zdihujemo po Avstriji, kako je bilo takrat dobro. Ne zanikam, ampak takrat, ko je bilo dobro v Avstriji, je bilo dobro tudi na Ruskem. Danes pa ni nikjer. Prav taki smo, kot tisti Izraelci, ki jih je Bog rešil iz egiptovske sužnosti, pa ko so šli skozi puščavo, so godrnjali čez Boga, zakaj da jih je rešil, ko so bili vendar pri polnih loncih mesa, zdaj so pa v puščavi. In vendar so bili samo na potu skozi puščavo. Naša Jugoslavija gre tudi tisto pot, Ko-
cev v Avstriji? Nobenega, razen dr. žolger leta 1918., ko je šla Avstrija na kose in nihče več ni hotel biti avstrijski minister. Koliko poslanikov? Nobenega. Generalov tudi ne, še polkovnikov ne, konzulatov tudi ne. Do stotnika se je še priribal kak Slovenec, dalje pa že ne. Pri vojakih je pa najbolj zabit Ko-čevar več štel, kot slovenski fant, to vem iz lastne izkušnje, ko sem služil pred vojno in med vojno pri 17. pešpolku. NNe rečem, da niso bile izjeme, ampak v splošnem smo bili pa zaničevani.
Pa poreče kdo: V Avstriji so bili fejst vojaki in so se postavili, kadar so prišli na urlaub. No, saj to je bilo pa tudi vse. Res so se Slovenci tolkli za Avstrijo kot junaki, Nemci so se pa iz nas norce brili. To je živa resnica. V Galiciji je kranjski Janez stradal in se pehal za žive in mrtve, Nemci so pa imeli lepe udobnosti. Mi smo imeli v tornistri suhe skorje, Nemci pa klobase. Kadar je bilo pa treba iti v ogenj, o, takrat pa le kranjski Janez naprej!
Kaj smo bili Slovenci in Hrvatje v očeh Avstrije, je jasno povedal leta 1918 glavar mesta Kotor, ko so prišli k njemu poslanci Narodnega vječa, da jim' izroči mesto. Glavar Nemec pravi: "Do tega (do razpada Avstrije) je moralo priti, zakaj v Avstriji je bilo mnogo gnilega in ravno vas, Slovence; in Hrvate, smo smatrali vedno le za toliko kot afriške koloniste (črnce)."
To izjavo je prinesel mesečnik "Mornar," ki izhaja v Dalmaciji. Vidite, Slovenci in Hrvatje, zakaj se vas je smatralo! Pa
liko nam je uničila vojna. Kaj f vam še toži po ^riji Za-smo imeli? Nič! Srbija je bila	?.a
vsa opustošena. Potrpimo za
božjo voljo in nikar tako črno ne glejmo, da nas res Bog ne bo kaznoval ter da še izgubimo to, kar je pridobljeno s težkim trudom in krvjo naših bratov in očetov.
Nočem zabavljati čez Avstrijo, ampak vprašajmo samo to: Koliko ministrov je bilo Sloven- Koroškem.
-o
imamo in nekaj štejemo. Prej so nas zaničevali in se iz nas norce brili, sedaj se nam pa sladkajo,' češ, reveži, ko morate biti pod S rbom. Pa nas hujska-jo proti lir«! ■• in če se jim posreči njihwit hujskarija, da nas dobe, potem bodo jermeha rezali iz nas, kot jih danes režejo Italijani v Primorju in Nemci na
učene ljudi med nami, ki se lahko merijo z drugimi, pa najsibo katerekoli narodnosti hoče. Radi tega opozarjam naše ljudi, da naj se zavedajo že sedaj, da bodo pri drugih volitvah postavili enega človeka za kandidata za sodnika in da ga bomo podpirali, da bo dosegel švoj cilj. Saj ni samo v prid dotičnemu, ampak v ponos vsemu narodu. Kolikor nas bo več prišla naprej, toliko več upoštevanja bomo dobili. Kolikor več naših ljudi bo doseglo večjo politično službo, toliko več drugih bo dobilo upoštevanje, ko prosite pri vladi za to in ono stvar. Saj bodo rekli: "Ta je tudi Slovenec, glejte, da mu po-strežete, ker Slovenci so napredni ljudje." Torej ne pozabimo, da bomo leta 1933 izvolili kakega Slovenca za sodnika. Sedaj je že čas za pričetek, torej ne držimo križem rok.
Marsikdo bo morda mislil, da to ne spada v to kolono. In vendar je ta kolona ustanovljena, da pouči čitatelje o postavnih zadevah in vam svetuje v zadevah, da morda ne padete v past nepoštenim agentom, ki prežijo na ljudstvo, ko pride v zadrego. Zavedajmo se svoje sposobnosti in podpirajmo naše ljudi, da dosežejo mesta, do katerih smo upravičeni. Posebno je to važno pri sodnijskih volitvah. Pri sodnijskih volitvah ne igra vlogo politično prepričanje, torej je čisto mogoče, da se naše ljudstvo zedini za enim človekom in ga soglasno izvoli.
Seveda, moje besede so samo namigi ja j in upajmo, da se bo-(Dalie na 3. strani)
ZADRUŽNA VEČERJA IN PLES
Odziv tekmovalcev in naklonjenost lojalnih in zavednih odjemalcev omogočata to domačo in družinsko zabavo, katero prirejata ženski klub in Mladinska liga Slovenske Zadružne Zveze. Vršila se bo v soboto 26. novembra v Slov. Del. Domu na Waterloo cesti. Večerja se prične ob 7:30 zvečer. Po večerji domač ples in prosta zabava.
Odjemalcem, prijateljem in znancem zadruge poročamo, da je že sedaj prodanih trifcsto vstopnic in da je potrebno, da se nemudoma požurite ter seže-te po njih, predno so vse razprodane. Cena jim je nenavadno nizka: za ples in večerjo, SAMO 35c!
Kuhinjo in druga važna dela pri veselici bodo nadzorovale naše marljive članice ženskega kluba. Vse drugo pa mladinska liga zadruge. To je kombinacija, katera je do danes dala vsem priredbam pečat uspeha — zadovoljstvo vsem posetnikom njih prireditev. Njih popularnost odseva v številu že prodanih vstopnic. Ob tej priliki hočejo prekiniti vse prejšnje prireditve — podvojiti veselje, zabavo in zadovoljstvo vseh, ki bodo navzoči.
Godba pri takih neprisiljenih domečih zabavah je vedno važen faktor. Najeli so za to priliko dobro znano in popularno godbo Jackie Zore trio, kateri je obljubil, da bo igral za vse — stare in mlade. Da ne bo kdo kaj zamudil, se ples vrši do 1. zjutraj. Več vam zadruga ne more nuditi.
ženski klub in Mladinska liga Slov. zadružne zveze Vas tem potom najvljudnejše vabi na to večerjo in ples, da si pravočasno preskrbite vstopnice in pripeljete s seboj Vaše drage, prijatelje in znance, čim več nas bo, tem bolj se bomo zabavali v
naši naraščajoči zadružni družini. še enkrat, ne pozabite v soboto zvečer 26. nov v Slov. Del. Domu!
Joseph A. Siskovich, tajnik Slov Zadr. Zveze.
Pravni nasveti
■ Piše Frank V. Opaskar
Nekaj misli o volitvah.
Sedaj, ko smo preživeli burne čase zadnje predsedniške kampanje, se zopet lahko iztrezne-mo in primemo za delo. Treba bo precej resnega dela, predno bomo zopet spravili v red ekonomski sistem te dežele. Nemalo zanimanja bo povzročal način, kako se bo odpravilo prohi-bicijo in .upeljalo zopet pivo. Samo ena pot je, katera je brez dvoma veljavna in ta je, da tri četrtine držav odobri predlog, katerega mora prej odobriti kongres, da se ovrže 18. amendment. Taka bi seveda vzela precej časa in ker je namen demokratske stranke, da upelje kmalu pivo, bo treba najti drugo pot. Morda da se nadomesti Volstead postavo, lahko bi se pa tudi poskusilo upeljati postavno pivo potom davčnih postav. Pa naj bo že ena pot ali druga, zanimivo bo ,ker je neverjetno, da ne bi suhači napadli take postave in vložili tožbo na najvišjem sodišču. In ko bo to sodišče razsodilo, bomo vedeli pri čemu smo.
Ko gledam po rezultatih zadnjih volitev, me pač boli, da nimamo nobenega Slovenca izvoljenega za sodnika. Toliko nas je Slovencev, mnogo nas je odvetnikov in vendar se nam ni ! posrečilo, da bi enega izmed naših ljudi postavili za sodnika. |Ali ni slovenska kri ravno tako plemenita, kot je drugih narodnosti? Mislimo da je in tudi zmožnosti ne manjka. Imamo
Dnevna vprašanja
o.
6.
1.	Kdaj je bila otvorjena prva šola v New Yorku?
2.	Ali imamo v Zedinjenih državah gotove države ,kjer ne pripoznajo takozvanih "otroških vrtcev?"
3.	Ali ima Alaska svoje zastopnike v kongresu?
4.	Kdo je bil "Kolos iz Rode-sa?"
Kateri ocean je najbolj globok?
Kje se nahaja Zuyder jezero?
7.	Kdaj se je vršilo prvo ljudsko štetje v Zedinjenih državah ?
8.	Katera so bila največja ameriška mesta leta 1790, ko je zavladal prvi predsednik in koliko so štela prebivalcev?
9.	Kaj je soproga novega predsednika Roosevelta po poklicu?
10. Kateri slovenski operni pevec je bil povabljen po Mrs. Roosevelt v Belo hišo, da poje za predsednika?
Odgovori na vprašanja
1.	Leta 1633 je bila otvorjena prva šola v New Yorku. New York se je tedaj nazi-val "New Amsterdam."
2.	Da, v Georgiji Arkansas in Mississippi ne poznajo otroških vrtcev.
3.	Ne, teritoriji nimajo polno pooblaščenih zastopnikov v kongresu.
4.	Ogromni kip, eden izmed sedmerih čtijcležev sveta v pristanišču Rhodes otoka.
5.	Tihi ocean je najbolj globok. V bližini japonske obale doseže 32,000 čevljev globoči-ne.
6.	Plitko jezero ob obrežju Nizozemske.
7.	Leta 1790.
8.	Philadelphia, 42,444 prebivalcev, New York, 33,131, Boston, 18,038, Charleston,
. 16,359, Baltimore, 13,503, Providence, 6,380, Richmond, 3,761 in Albany 3,489.
9.	Učiteljica godbe.
10. Mr. Anton šubelj.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 26TH, 1932
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto j$7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
razbila in Hrvatje bomo prosti ter bomo imeli svobodno hrvatsko državo, ker mi nočemo Srba."
"Kaj pa je prav za prav med Hrvati in, Srbi? Zakaj jih prezirate?"
"Srbi nam hočejo usiliti svoje šole, a ne puste nam hrvatskih."
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 278, Sat., Nov. 26th, 1932
"Kakšna razlika pa je med srbskim in hrvatskim jezikom?" ga vprašam nato.
"Razlike glede jezika ni med Srbom in Hrvatom nobene," mi potrdi.
Torej ali ni naravnost smešno in obenem žalostno? Nobe-
Komunizem pod štirimi zastavami
Bilo je v letih 1917-1918. Smolni zavod v Petrogradu je bil tedaj vzgojevališče za aristokratična dekleta. Kmalu ;e pa postal glavni stan kmetov, delavcev in vojakov komunizma. Kerenski se je tedaj nahajal v zimski palači ruskih carjev in je sanjal o Katarini Veliki, toda v Smolnem zavodu so boljševiki delali načrte, da ubijejo kapitalistični sistem v Rusiji. V zimski palači je bila nekaka Bela hiša Rusije, v Smolnem zavodu pa se je vrtelo pestro, revolucionarno kolo bodoče Rusije.
Prvotno se je Lenin skrival, dočim se je Trocki svobodno gibal po ulicah Petrograda. Videl sem ga prej v New Yorku, kjer je živel v Bronxu, ko je likal hlače za svoje odjemalce in pisal članke za časopise. Pisal je članke, v katerih je zlasti napadal ameriške socijaliste, ko je trdil, da so ameriški socijalisti tretja fronta ameriškega kapitalizma. In sedaj sem ga zagledal v Petrogradu. Delal je načrte za revolto petrograjske posadke. Trocki je bil znamenita figura, toda komunisti ga niso upoštevali, kajti primadone niso priljubljene pri njih.
Lenina nisem dostikrat videl, toda nikdar ne bom pozabil večera, ko je šel spat, dočim je vsa Rusija.čakala, da se sestane ustavodajna skupščina. Petdeset let je čakala Rusije na to zborovanje, ki pa ni bilo več potrebno. Lenin je šel torej spat. In prihodnjega jutra je vstal in postal je vladar Rusije. Komunisti so vedeli, kdaj je dovolj govorov, kajti imeli so premišljen načrt. Socialisti pa nikdar ne nehajo govoriti, ker imajo samo ideje.
In pozabiti ne morem zime v letu 1918, v Sibiriji. Naš vlak se prav nič hitro ni pomikal naprej. Lahko smo obiskovali posamezne vasi. Vsepovsod smo videli, kako se moški in ženske maščujejo nad svojo buržoazijo, ki je bila dotedaj na vladi. Demobilizirani vojaki, obrtni pomočniki, njih ljubice, navadni delavci, vsak je imel svoj načrt, ko je zaslišal, da sta Lenin in Trocki prevzela vlado'. Padale so glave, ena za drugo. Bili so to komunisti — ne iz prepričanja, pač pa, ker sta Lenin in Trocki tako rekla, in vsaka sprememba v Rusiii je bila tedaj dobrodošla.
Potem pa je prišla disciplina na vrsto. Disciplina načrtov in namenov. Najprvo v Petrogradu, potem pa v Moskvi so komunisti prevzeli vajeti carske vlade. Birokracija je dobila novo ime, toda ne nove oblike. 'Upeljane so bile postave, odredbe, ukazi, potni listi, tajna policija, disciplina — skratka vse, kar je odlikovalo carski sistem. Nobenih koza-kov s knutami v rokah, pač pa strašna rdeča armada z zloglasno Ceko — stara Rusija pod novim imenom.
Komunisti so bili v Rusiji uspešni, ker so spremenili samo objekt, nikakor pa ne poslovanje. Rusom v Rusiji ni sovjetska vlada nudila ničesar novega. V neki sibirski vasi mi je omenil neki kmet: "Mi Rusi smo dolgočasni, zabiti ljudje. Mi moramo biti vladani. Včasih so nam vladali Švedi. * Potem so prišli Nemci, sedaj pa imamo Žide." In če bi še bolj natančno znal, bi pristavil: "In Georgijce in Mongole."
Nikjer drugje na svetu ne bi mogel poslovati ruski sistem komunizma kot samo v Rusiji. Kajti nikjer drugje rta svetu niso ljudje tako vajeni despotizma in discipline. Rus se je podal komunističnim Židom, in danes ima električno luč v svoji vaški koči.
s,'t	:Jt
Nemogoče je povedati, če v resnici ne bi bilo komunistične stranke v Kitajski, da ni bilo mirovne pogodbe v Ver-saillesu. Resnica je, da dejstvo, da Kitajska ni dobila San-tung province, da so velesile prikrajšale in kratile kitajske pravice ob vsaki priliki, da je to dejstvo povzročilo, da se je kitajska mladina začela obračati proti sovjetski Rusiji. Ne, kitajski delavci so bili nasprotni komunizmu, sploh ne bi vedeli, kaj pomeni, pač pa je mlada kitajska inteligenca postajala komunistična, ker je protestirala proti obstoječim razmeram. Ne radi delavcev, pač pa racfi protesta. Delavsko vprašanje v komunizmu sploh ne pride v poštev.
Organiziran idealizem se ni še nikdar porodil na Kitajskem/ Budizem, taoizem, islam, krščanstvo, narodna zavest, komunizem —- vse to je bilo importirano v Kitajsko. Toda vsa ta gibanja, kakor hitro so vpeljana na Kitajskem, dobijo izraziti kitajski značaj. Prvo znamenje, da je upe-ijana novotarija na Kitajskem, je propast disciplino. Kajti Kitajec je predvsem individualist, anarh, upornik napram, despotizmu in disciplini. Pridruži se kaki skupini pod pogojem. Obljubi zvestobo, toda se vgrizne v jezik. Velik človek pri Kitajcu je oni, ki mu preskrbi zajtrk.
ZA JUGOSLOVANSKO VZAJEMNOST
Piše Josip Grdina
Pred nekaj dnevi srečam nekega poznanega brata Hrvata, ga pozdravim in vprašam : "No. Andrej, kako se kaj imaš, si zdrav?" "Da," mi odgovori in pravi: "Ali si cul, da je v Jugoslaviji revolucija?" in se prav
zadovoljno nasmeje.
"R c v o 1 u c i ja v Jugoslaviji ? Da, nekaj Sem čul, vprašanje pa je, koliko je na tem resnice in kakor vidim, to tebe veseli," mu odgovorim.
"Da, seclaj se bo Jugoslavija
ne razlike ni, en jezik, ena kri, en narod, pa je tako sovraštvo, da se hočejo odcepiti od Srbov. Svoje šole nam hočejo usiliti, pravi. To je nekako tako, kot če bi Kranjec rekel Štajercu ali pa Primorcu: "Ne maram ga zato, ker govori štajersko." Ali pa če bi obratno rekel Štajerc: "Kranjec mi usiljuje svoje šole, zato ga ne maram." Oba pa imata en jezik — slovenski.
In Andreja je bilo potem vseeno nekoliko sram, pa pravi: "Srbe zato ne maramo, ker imajo cirilico, mi Hrvati pa latinico,"
Ne bom zagovarjal cirilice čeprav jo znam, in vem, da je bolj sitno za našo Jugoslavijo, da imajo dvoje vrste abecedo, toda ali smo imeli v Avstriji samo latinico? Ne, imeli smo tudi gotske Črke, pa se ni nihče izpod-tikal, nasprotno, za nekaj več se je štel, da je znal tudi pisati nemško. Pomniti je treba to, da je cirilica naša slovanska kul-tJAra, vzeta iz glagolice, katero sta nam dala naša slovanska apostola, brata Ciril in Metod. Nemec se baha s svojo gotico, a Slovani naj se pa smejemo svoji lastnini. Res da je Slovenci in Hrvatje ne razumemo, s tem pa še ni rečeno, da cirilica ni zanič. Nemško gotico čita okrog 70 milijonov ljudi, a cirilico pa okrog 200 milijonov, torej skpro dvakrat toliko ljudi čita cirilico. Zakaj torej podcenjevati sami sebe ?
Kako krasne knjige so tiskane ravno v cirilici. Ruski pisatelji imajo svetovni sloves, a vse njih knjige so tiskane v cirilici, čul sem zares pametne može, ki so se izrazili, da bi radi čitali cirilico in da se je bodo učil. Če znaš cirilico, moreš citati rusko; malo vaje je treba, pa bo šlo in ti ne bo žal.
Zato rojak, spoštuj cirilico, ako si res kulturen. Če ne, pa vsaj ne preziraj in ne zaničuj slovanske abecede, te zapuščine naših slovanskih apostolov. Pomni : kdor sam sebe zaničuje, podlaga je tujčevi peti. Zato pa je z nami tako: kar je tujega, je vse dobro, a kar je našega, je zanič.
Andrej mi končno reče: "Srbe zato ne maramo, ker ne verujejo v Krista."
živa, neumnost! Vsak katoliški Jugoslovan ve, ako ima le malce izobrazbe, da med pravo-Slavljem in katoliško Cerkvijo je najmanjša razlika. Par dogem ju loči. če bodo katoliški Jugoslovani rabili pamet mesto zmerjanja, se vedli kot dobri katoličani in kot izobraženci, potem se prav lahko zgodi, da bodo katoliški Jugoslovani tisti, ki so odstranili tisti plot, ki loči pravoslavne od katolikov. Kar se ni posrečilo katoliški Cerkvi skozi 900 let, se lahko posreči nam. Veliki možje bogoslovci pravijo, da ravno katoliški Jugoslovani so poklicani za to veliko delo: da se pravoslavje na jugu združi s katoliško Cerkvijo.
Dr. Grivec, profesor bogoslovja pravi: "Božja previdnost je določila, da živimo katoliški Jugoslovani s pravoslavnimi v eni državi."
Zatorej: pamet, pamet! Mesto, da se kot katoličan spodti-kaš nt'd Srbom radi pravoslav-ja, rajši moli, drugače utegnemo biti podobni farizeju v templju, ki se je hvalil, druge pa preziral. Če bi nas Srbi napadali radi vere, potem prav da se branimo. če nas pa puste v miru,
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 26TH, 1932
I —I	III.......II I M III1.............m I	'	III	..... ..................
Newburike novice
1
Kdor je videl igro "Sv. Neža" Je prav gotovo vsak rekel: "Ali »i škoda, da se tako krasna igra vPrizori samo enkrat!" Res je, rekel bi, komaj vredno, da se društvo trudi s tako velikansko igro in to samo za en večer.
Igra sv. Naže je krasna in velika igra. Dr. Kristusa Kralja se je dolgo časa trudilo, da je igro moglo vprizoriti. Vprizo-rtti so jo v Narodnem Domu na St. Clair Ave. Dvorana je bila Polna občinstva in vsi se strinjajo, da je to ena najlepših slovenskih iger, kar jih je kdaj šlo *ez oder.
Igra je bila vprizorjena samo enkrat. Prihajala so pa povpraševanja od vseh strani po zopetni vprizoritvi. Zato je sklenilo naše društvo sv. Rešnjega Telesa naprositi igralce, da vpri-^orijo "Sv. Nežo" na tukajšnem odru v Narodnem Domu na 3563 E. 80th St. Prav vesela novica 3e to za nas vse. Igra bo torej Prihodnjo nedeljo 27. novembra (jutri) točno ob pol osmi uri zvečer prišla k sv. Lovrencu in tako Ifriajo Slovenci celega mesta priliko, da vidijo to krasno vprizo-ritev. Videli bodo, kako "Neživa," stara šele 13 let, zavrača Vse bogate ponudbe ženinov in °stane zvesta svojemu izbranemu ženinu Jezusu.
Pisec teh vrstic je igro opazoval zadnjič in vam garantira, da vam ne bo žal, tudi če bi bila Vstopnina trikrat tako visoka kakor je. Da so časi boljši, bi nikakor ne pustili tako nizko Vstopnino. Dr. Sv. Rešnjega Telesa moramo biti hvaležni, da so se članice potrudile to krasno Predstavo življenja in smrti sv. ^ežike dobiti na naš domači °der. Ni pa ta igra prirej ana samo za našo okolico, marveč za celi Cleveland in sosednja mesta. Gabimo torej vse, da pridejo, ker ^'<*ko znamenite igre ne bo tako kmalu v Clevelandu, kajti, malo je društev, katera bi se postopi-la tako ogromnega dela. Zato dobrodošli vsi!
čakam, da bi se oglasil kdo £lede tukajšnega koncerta dr. Slovenija zadnje nedelje. Do sedaj sem slišal vse polno pohvale, a širši javnosti potom časopisa ni bilo dano nič do danes. Torej n« bo zamerjeno, če tudi nisem, ne pevec, ne godbenik, da samo tisto povem, kar sem sam čutil.
Takoj od začetka čestitam pe-V&vodju, Mr. Ivan Zormanu, na izbiri točk. Na tem koncertu ni bilo nič preveč modernega, me tako težkega in klasičnega, da ne bi mogel slediti katerikoli poslušalcev. V tem se včasih naredi napaka. Naši koncerti morajo biti za naše ljudi. Umetnikov imamo malo, a ljubiteljev Petja in zlasti slovenske pesmi Pa toliko, kolikor je Slovencev.
Nisem zmožen iti v podrobnosti koncerta in tudi ne vem, zakaj mi je to petje tako šlo k srcu. Le to vem, da je bilo vse tako lepo harmonizirano, da je dotielo, kakor precizno ubrane 0l'gle in da je včasih grmelo kakor nevihta, grom in strela, pa z°Pet tako ljubko in milo zvene-j°> kakor pomladanska sapica šušlja s peresi v gozdu. Pred Vsem se mi je dopadel mešan zbor, v katerega je pevovodja vdihnil precej svojega čuta, da s° peli kakor Slovenci navadno £°jemo, s čutom in celo dušo, _ rez tiste mehanične stroge polnosti na note. Note, seveda, ^orajo biti. Toda, ko je enkrat Zbor prišel do tega, da ima tehni-potem je še vedno nek^j,
kakor bi govorila z dušo in telesom v dušo občinstvu, katero jih je poslušalo z največjo pozornostjo. Oba sta morala ponoviti svoje točke, tako burno sta bila sprejeta.
To je moja kritika. Napisal sem, kakor sem čutil in še danes čutim, drugače ne morem in če bi tudi bil zmožen drugače, zdi se mi, da bi napisal prav tako zopet. Pa ne samo pevci so mi bili všeč, tudi avdijenca, tudi poslušalci so se zadržali skozi celi program tako tiho in pozorno, da je bilo veselje. Tudi tem naj bo izraženo tukaj priznanje, če tudi nekateri pravijo, da bi niti kokoši ne mogel radi mehkosti srca umoriti, se mi zdi, in že večkrat sem bil k temu nagnjen, da bi prav lahko zgrabil za vrat in zadavil človeka, ki pride na koncert in tam med proizvajanjem raznih točk govori, dela pripombe in se premeče na stolu, kakor vrabec na strehi. Zato pa iskrena zahvala pevcem, kakor poslušalcem, pred vsem pa pevo-vodju. Takih koncertov nam dajte še več, bodisi "Zvon," "Cvet" ali pa "Slovenija."
čeprav je bila v nedeljo dvorana skoraj polna, vemo vseeno, da niso bili vsi naši farani navzoči.
Pri družini Edward Champa so dobili pred kratkim princa, katerega dobro vem, da ni bilo v dvorani. Frank in Amalia Turk sta ga pripeljala v cerkev k pokristjanjenju. Prav tako se veseli tudi družina Albert Zu-ban malega člana kateremu je ime, kakor očetu in tega sta prinesla Fi'ank in Karolina Požar, za katerega jamčita, da je pravi
Vesti iz domovine
—Strop pobil starko. V vasi Hruškarje 10, občina št. Vid nad Cerknico je živel Alojzij S. s svojo ženo pri svoji tašči Pavlin. Nedavno okrog osmih zjutraj je šla tašča v kuhinjo, da skuha zajtrk, zet pa je odšel na podstrešje. Kmalu nato se je obok nad kuhinjo vdrl in padel na nesrečno žensko. Obenem z obokom pa je padel v kuhinjo tudi debel ploh, dolg dva metra in 70 kg težak. Ta ploh je padel ravno na taščo in ji prizadejal zelo hude rane. Tako pripoveduje zet Alojzij, ki ga pa nekateri sumijo, češ, da je on kriv nesreče, radi česar ga je oblast dala v preiskavo. — Nesrečna tašča Pavlin ima po ugotovitvah zdravnika sledeče poškodbe: spodnjo čeljust ima dvakrat zlomljeno, zlomljeno ima hrbtenico in levo rebro ter predrto prsno mreno. Nesrečna ženska je živela do večera v nezavesti in hi mogla podati nikake izjave.
Osumljenega Alojzija so prepeljali v cerkniške zapore, vendar odločno vztraja pri svoji trditvi. Ubogi Alojzij! Ubogi otroci! še bolj žalostno pa je to, da je Alojziju pred mesecem umrla žena.
—113 letni starček v podirajoči se hiši. Iz Belgrada poročajo: Nedavno se je v Belgra-du na vogalu Njegušove in Viš-njine ulice podrla neka hiša. V sobi, katere stena se je podrla, je spal starček Marinko Veljko-vič s svojo ženo. čeprav je postelja tik ob steni, katera se je podrla, vendar se starčku ni nič zgodilo. Po tem čudnem in nevarnem naključju je starček Marinko Veljkovič vzbudil v Bel-
Slovenec in kristjan. Pri Trsi-1 gradu precej pozornosti.
narjevih na Prince Ave. pa so sprejeli Edmund Martina nekaj pred sv. Martinom. Mr. in Mrs. Anton Mikla.včič mu bosta skozi to življenje stala ob strani in ga spodbujala, da bo ostal dober kristjan. Slovenci se napredujemo !
Še malo naznanila za farane. Naša birma je bila končno naznanjena za nedeljo 18. decembra popoldne ob treh. Ta dan in čas bo bolj1 pripraven za tako veliko slavnost in upam, da bo tako ustreženo vsem, četudi je že malo pozno v letu. Botri in botrice naj si ta dan zapomnijo in naj bodo najkasneje eno uro popred na mestu. En teden po-pred pa bodo vaje pri katerih moramo imeti vse birmance, kakor tudi njih botre in botrice. Da pa ne bomo delali kako nerodnost drugim, zlasti birmi pri sv. Vidu, zato bodo te vaje že ob eni uri popoldne in bodo kratke. Toda navzoči morajo biti vsi.
-o-
PRAVNI NASVETI
(Nadalievan.ie z 2. strani)
do uresničile. Treba je veliko dela, veliko napora, ampak ni nekaj nemogočega doseči tak cilj. Od leta do leta smo močnejši, od leta do leta bolj zavedni in lep dan bo, ko bo sonce zasijalo na naše sodišča in našlo tam Slovenca.
Volivci so tudi odobrili sklicanje konstitucionalne konvencije v tej državi. Namen te konven-
Še večje zanimanje pa je vzbudil starček potem, ko so dognali, da je ta mož že 113 let star ter da si mora še vedno služiti svoj kruh z delom svojih rok kot navaden delavec. Belgrajskim časnikarjem je starček pripovedoval zanimivosti iz svojega življenja, med katerim je največja ta, da se je oženil,, ko je bil 15 let star.
—O ti presneti (dolarji! V Prekmurju na avstrijski meji pri Cankovi so napravili carinski obmejni organi dober plen. Primahal je do meje neki Američan, kakor imenujejo v Slovenski Krajini ljudi, ki so se povrnili iz Amerike. Nameraval je zopet nazaj v Ameriko, pa se je finančnemu stražniku Francu Verbostu čudno zdelo, da ima v žepih tako malo gotovine. Sledila je natančna telesna preiskava, ki je spravila na svetlo lepo vsoto dolarčkov; bilo jih je 7600, v samih stotakih in Američan .lih je nosil na goli koži na trebuhu. Ker ni prijavil te vsote niti pri prihodu v državo niti sedaj pri nameravanem prekoračenju meje,mu je denar v smislu tozadevnih strogih predpisov zaplenil. Organi obmejne straže so ga odpremili z zaplenjenimi dolarji vred gornjera-dgonski carinarnici, kjer čaka nadaljnje usode.
—Ribnica. Umrl je mož, kje tak še med nami kot on, ki spi v | prezgodnji groba jami. V ne-
ideljo 6. novembra je bil pokopan cue bo izboljšati ustavo države ^ Križu Anton Lesar> p0_
Ohio, časi napredujejo m zakp-1 gestnik na jurjevici, brat g. Jani pa zaostajajo. Zdaj bo pa ta ney.( Iiesarja> župnika v gmart.
dejo tudi obrtniki do prepotreb-nega zaslužka, žena, ki je predobro vedela, da mož misli s tem predvsem gostilničarje, je hotela pred njim skriti nekaj denarja, ki naj bo nekaka železna rezerva za skrajno silo v slabih časih.
V hiši pa ni mogla najti za shrambo denarja tako skritega kotička, da ga gospodar ne bi" izvohal, zato se je zatekla h kozolcu. V slami je napravila pripravno skrivališče, kamor je položila šop metuljev in kovačev, ki so predstavljali Vrednost sko-io celega jurja. Ko je čez par dni zopet obiskala svoj skriti zaklad, je s strahom ugotovila, da od metuljev in kovačev ni ostalo drugega ko drobni koščki barva-nega papirja, iz katerega so si miške napravile toplo in mehko gnezdeče, žena je zdaj morala priznati, da bi bilo vendarle bolje, če bi mož spravil denar v "promet," čeprav bi se zaradi tega najbrž parkrat sprla.
—Št. Jošt nad Vrhniko gesto se oglaša pri nas mrliški zvon. že sedaj je nad polovico več mrličev v letošnjem letu, kakor jih je bilo lansko leto. 17. oktobra je zatisnil oči Ivan Ko-govšek, županov sin. Dan poprej so pokopali zidarja Janeza Sečnika, ki je bil jako priljubljen. Bil je najstarejši fant bu-tanjevske podružnice; star je bil 67 let. Nekaj ur pred smrtjo je poklical duhovnika, določi! pogrebce, ki naj ga nosijo in kmalu nato umrl. Umrla je tudi Jesenovec Marija, stara 76 let.
—Lipsenj pri Grahovem. Na praznik Vseh svetnikov smo pokopali blagega moža g. Janeza Kotnika. Bil je vzoren, katerega je spoštovala cela fara. —Jugoslovanski kulturni de-
Paul Keller
CVET NAŠE VASI
"Kaj pa boste z naslovom?" "Moj Bog — pisala mu bom, da naj — da naj pride domov!" "Kaj pa naj doma?" Mati je brezupno zakrilila z rokami. Mina je trdo, tiho in jedko nadaljevala:
"Ali naj popiva, kvarta, razgraja, lovi punice? Drugega •vendar ne zna!"
V očeh se ji je iskrilo vse tisto sovraštvo in ves gnus, ki ga je Mina občutila spričo lenobe in nemarnega življenja. Mati je vzdihovaje sedla za mizo.
"Oh, naj pride vendar nazaj! Pomisli, da, je v tistem pregrešnem gnezdu, v Hamburgu!"
"Hamburg ne more biti hujši ko Loka."
"S šobrovim Matijcem je skupaj, s tistim iz prisilne delavnice !"
"Se še ne ve, kdo od njiju je Po | hujši."
"Ah, kako si neusmiljena, Mina !"
Mina ni koj odgovorila. Pomislila je, ali je ta materina beseda resnična. Da, resnična. Zares je neusmiljena. A neusmi ljena in trda hoče biti in ostati. Tele materine roke, ki so ležale pred njo na mizi, so bile tudi trde, trde od trdega dela. A za otroke, zlasti za prvorojenca, so bile te roke dosti premehke. Mina se je spomnila, kako je nekoč mati, ki je bila sicer tako mirna, vsa jezna in polna hudih besed tekla k učeniku, ker je bil vendarle nekoč natepel Lojzeta. In župnik ni Lojzeta nič več maral za ministranta, pa mati vse leto ni šla v cerkev in tudi ni hotela ničesar darovati za novi zvon. Nekega drvarja, ki je zasačil
cati Lojzeta nazaj. Jaz ne dovolim, da bi prišel spet domov!"
Mati se je v velikem začudenju okrenila.
"Ti ne dovoliš? Križ božji, kaj moja beseda nič več ne velja pri hiši?"
"Nič, kar bi nasprotovalo moji volji," je s poudarkom odvrnila Mina.
"Ali se sklicuješ na pooblastilo?"
"Se. V poglavitnih zadevah se mora upoštevati samo ena volja — in ta je v tem primeru moja!"
Mati je prestrašeno pogledala hčer, ki je bila sicer tako ljubezniva z njo.
"Tako govoriš z menoj? S svojo materjo? Se obešaš na pooblastilo? Preklicala ga bom!"
V ženi je vzplamtel poslednji ostanek lastne volje, ki jo je zanetila preplašena ljubezen matere.
Bodi tako ali tako, deset let je
žena je dvignila objokan obraz.
"Kaj — kaj praviš?"
"Jože je odpovedal, mati. žetve še počaka, nato pa poj de stran."
žena je ko hroma obsedela. Sunkoma je izpregovorila:
"Jože pojde proč? Potem — potem smo izgubljeni!"
Nato je pogumno dejala Mina:
"Ne, mati, nismo izgubljeni! Le resni, težki časi se bodo začeli!"
12.
V tisti dobi niso v šolah skoraj nič gojili telesne nege. Nekoliko so pač potelovadili, če mogoče na nezdrav ali nepravilen način, nekoliko so podivjali okrog v četrtinki ure v odmoru — to je bilo vse! Sicer pa samo: tiho sedeti, imeti roke na klopi, paziti, na pamet se učiti, sluša-ti! če je kdo svojemu sosedu kaj zašepetal, je bil že zelo kaz-
le samostojno vodila tako veliko novan, češ, da šepeta; če je kdo posestvo in ga obdržala na vi-:le malo popackal zvezek, jih je šku tudi v najhujših letih. Zdaj j dobil s palico. Na tak način so je začutila poslednjo moč v se-!hoteli prav neumno vzgojiti pod-
bi.
"Tako pa nisem mislila s tistim pooblastilom," je dejala z ostrim glasom. "Brezpravna ni-
ložne državljane.
Učitelji niso bili krivi. Od mladih nog niso videli nič boljšega, v pripravnicah se niso nič
sem hotela postati in da bi mi \ drugače učili. Kakor neusmi-lastna hči zapovedovala, tudi nejjen bič je stal za njimi pravil-dopuščam! Lojze bo prišel!" nik, in le pra-vila in pravila in "Ne, ne bo prišel, vsaj v to | strah pred nadzorniki. Svobod-
lavci so nedavno poslali Mussoli- . i , , . ni ju spomenico, ki pobija faši- Lojzeta, kako je razdiral ptičja
stična stremljenja za zavojeva- gnezda, m je" Loj žeta oklotutal,
hišo ne! Jaz tega ne dovolim, da veste, mati, in od mene zavisi to! Pooblastila ne morete več preklicati, ker ste ga dali za nedoločen čas. Prostovoljno bi odstopila, a vsa reč je preveč resna. Prosim vas, ostanite še nekaj minut, nato pojdite k šo-
nega razvoja niso nikjer trpeli.
Nekateri so bili izjeme. Ti so se zavedali, da nima otrok samo duše, katero moraš strahova-ti, marveč da ima tudi mlado telo, ki potrebuje luči, zraka, svobode, gibanja, trdnosti in moči. Učitelji, ki so se tega zavedali
brovki, česar pač ne morem pre- in tako delovali, so bili posebne-prečiti. Seveda lahko pišete Loj- [ ži, smešni možici, prenapeteži, zetu, če menite, da je to dobro' ki skoraj niso bili zmožni po-zanj; denarja mu pa ne smete, učevanja. poslati."	i Tone je dejal nekoč sestri:
Mati se je povrnila k mizi, a : "Ti, učitelja Novaka bodo odbila je še zmeraj nejevoljna, stavili."
Trpko je dejala:	"Kdo pa govori take bedasto-
"Hči ne bi nikoli smela tako-;če?" le govoriti s svojo materjo. Kdo	(Dalje prihodnjič.)
nje naših dežel. Na koncu spomenice je napisano: "Naj zatorej g. Mussolini posluša našo iskreno in odkrito besedo: Mi smo — v svoji skromnosti in pomir-Ijivosti — odločeni, da ostanemo svoji na svojem, da branimo jugoslovansko zastavo v Dalmaciji, kamor so Hrvati prišli že prej kakor pred tisoč leti in kjer mislimo večno ostati. Jugoslovani ne marajo gospodstva nikogar, niti ne civilizacije, ako se za njo skriva izguba svobode, največjega blagra in ideala človeštva. V tem čuvstvovanju in prepričanju nas še bolj učvršča današnji obupni položaj naših bratov v Istri in na Goriškem. In v tem naj si bo vsakdo na či stem, da ni niti plemenskih niti verskih niti strankarskih razlik med nami. Mi, ki to podpisu jemo, smo samo krik iz duše celotne naše države od enega do drugega groba."
1 —Okrog večjih in manjših nezgod. S strehe je padel in si zlomil nogo v opekarni v Kosezah pri Ljubljani 20 letni delavec Mihael Narobe. — S kolesa je padel, dobil notranje poškod
je mati za zmeraj spodila iz službe. In to se je zdaj maščevalo.
"Zakaj pa niste šob rovke vprašali za naslov tedaj, ko je bila še tu?"
Je odšla, preden sem jo mogla vprašati."
"Gotovo je niste lepo sprejeli?"
Mati je molčala.
Mina je povzela:
"Mislim, da ni bilo prav od nas, ko smo šobrovo Ančko spodili iz hiše. Brhko, delovno dekle je bila. Seveda pa ne vem, če bi bila imela toliko moči, da bi kot Lojzetova. žena spravila svojega moža na pravo pot."
"Ona je bila dekla," je užaljeno dejala mati, "in njen brat je bil v prisilni delavnici!"
Vstala je in se bližala vratom.
"Zdaj grem po naslov."
Mina jo je rezko pogledala. , .	,
.	,. ., neki opravek v
Lepo vas prosim, mati, nikar i ..... v ^	'sed izginil za
je zadnjih deset let vse prislužil in držal posestvo pokonci — ti ali jaz?"
"Vi!" je preprosto odvrnila Mina.	•
"No, tak bom imeila vendar pravico poklicati svojega sina nazaj ?"
Mina ni odgovorila. Mati je:jn dvanajst ranjenih po pekem
DNEVNE VESTI
Blazni Filipinec ubil šest
oseb na cesti
Seattle, Washington, 25. no-; vembra. Šest oseb je bilo ubitih
čakala. Ura je zdrknila za bit- j Filipincu> ki je kot divji begal je. Nobene besedice ni bilo cu- p() ulicah in z bodalom prinašal ti. Ura je bila osem. Tako je|smrt Filipincu je ime Julian minilo pet dolgih minut v mol-1 Marc(jIino> 30 ]etm delavec. Traku. Na materinem obrazu je | jPj0 je četrt Ure predno so blaz-med obrvmni ostala^jezna gubajo prijeli in odpeljali na var-in krog ust se je krotovičila trp- j na ka poteza. Krenila je proti vra-
tom. Mina je ni več zadrževala.
žena je šla čez dvorišče. Hlapec in dekla sta osupla zazijala vanjo. Pred vhodom je srečala nekega soseda, ki jo je začudeno vprašal, kam da gre tako kesno. Zardela je in odvrnila, da ima C1J '
ne hodite! Neumno bi bilo kli-stjo vred. — V Dolu za Savo je padel s kolesa dninar Ivan Ma-jerič in si zlomil roko. — Ko se je prevrnil kotel z vrelim žganjem, je dobil 67 letni užitkar
Janez Remec iz žal pri Kamniku be in si zlomil nogo zidar Janez hude opekline po levi roki. —
Gen. Pershing trdi, da ne
bo vojne v Evropi
New York, 25. novembra. General Pershing, bivši vrhovni poveljnik ameriške armade v Fran-se je vrnil s šestmesečnega
. -rr . „ | obiska v Evropi. Na vprašanje, vasi. Ko je so- L . . \	'
. ,	• fee je resnica, da se Evropa pri-
ovinkom, se , e ,.	. .	,.
pravlja na vojno, je general iz-
Boštjanka vrnila domov. Ob vso . .. .	.. , x ,.
• m -a*• ■ g „,.„„r| javil, da je v bližnji bodočnosti moc ie prišla. Mina je se prav ' r „ • • i v * , , j,	. jr _ • , vsaka vojna v Evropi lzključe-
tako sedela za mizo. Komaj da	J	*
lici
je dvignila glavo, ko je mati ta- '__
ko brž prišla nazaj. Vedela je, i
,,„	i Nobenega imenovanja
Utl 1)11UU	! Governer White ne bo imeno-
Mati je boječe pristopila. ;vaI nobenega sodnika
za mestno
"Ne morem; ne morem biti ta-1soa^.jo do nekako 10- deCembra.
Na čuden način se je ponesrečil ka s teboj, kakršna si ti z me- jy ~vorice tozadevno so še 6 letni kočarjev sin Ivan Dob- noj. Oh, Mina, zakaj tako moč nik s Sladke gore. Deček si je no sovražiš svojega brata?"
prezgodnje. . * Jan Paderewski, slavni vir-
MALI OGLASI
nem pod šmarno goro. Bil je
konvencija to popravila. Vidi
mo torej, da se bo v bodočih par .	ran na slepiču> pritisnile
letih ta dežela precej prenovila.	go komplikacije> ki s0 ga po-vsaj upajmo da se bo m — bo
mo videli.
ložile na smrtno posteljo.
—Mišje gnezdo iz raztrganih u	urrrkC I kailkovcev- Kako brezskrbni in
PRAVIJO, DA BO LETOS i neprevidni so še nekateri ljudje, ZIMA HUDA	kaže naslednji primer: Kmečka
Tudi ameriški' listi nas stra- zakonska dvojica v lepi kamni-šijo z ostro zimo. V Philadel-! ški okolici se nikakor ni zlagala phi j i so si prerijski psi že v za- v denarnih vprašanjih, ki .so v četku oktobra izkopali v žival- zvezi z reševanjem krize. Mož skem vrtu jame in napravili v je bil drugačega mnenja kot njih topla ležišča, kar je baje njegova boljša polovica. Pov-najboljši dokaz, da bo zima kma- i darjal je, da mora denar ven v lu pritisnila in da bo huda. če j promet, da neprestano kroži med Mrs. Mauer in Mr. Snyder j se ■ obeta mila zima, si izkoplje- j ljudmi. Zato pri neobhodno po-
Cai> samo pevovodja mora dati ^Vcem, namreč čut. To zadnje Se zdi, se je Mr. Zormanu iz-dobro posrečilo v nedeljo. °srečilo pa se mu je ne samo zborih, tudi solisti so pokadi tisto navdušenje, ki pride ^Vcu, kadar se čuti poklicane-da svojem poslušalcem s pes-nekaj z navdušenj am po-
*6,
Jež z Golega pr i Vodicah, — Po stopnicah je padel in dobil resne
notranje poškodbe 65 letni de-	^^ ^ ________
lavec Ivan Mencej od Dev. Mar. I zavezoval čevlje, pri tem pa sel "Saj ne sovražim njega sa'! tu oz," je obiškalpapeža." v Polju. — Ko se mu je spodrs- z iglo zbodel v desno oko in si ga mega; sovražim njegovo razuz-nilo, je padel in si nogo zlomil nevarno ranil. — Z drevesa je j danost. Ko bi se zdaj povrnil,; Parašunov Lipe iz Trbovelj. — padel v Ržišah pri Litiji 8 letni , bi bilo spet vse po starem. Ne-j Po stopnicah je padla in si zlo- kočarjev sin Franc Uran. Zlo- marno bi živel, sramotil druži-	Proda se
mila desno nogo natakarica Te-'mil si je obe roki v zapestju. — no, okraj al bi nas, če ne bi dru- trgovina s sadjem. Jako poceni režija Velikonja v Ptuju. — Pri V Šmarjah pod Ljubljano je se- jgače prišel do denarja, in Tone- radi selitve v novo trgovino. ,prenašanju grozdja je padel s kal drva 34 letni dninar Fran tu bi bil za slab zgled. In zato! Vpraša se na 5805 St. Clair Ave. stiskalnice v Slamnjaku pri Lju-! Činkole. Sekira pa mu je spod- ne sme priti." ,	|	(280)
letela in se je vsekal v levo nogo.: "Izgubil se bo!"
—Do tisoč vagonov drv leži j "Se je že. Dosti boljših ljudi
tomeru 14 letni Franc Raj h.
V hribu je padel in si zlomil no-1 —Do tisoč vagonov drv leži! "Se je že. Dosti boljših ljudi ^ Qdda ^^g^mf 70. cesti, go 75 letni užitkar Andrej Lu- na dobrepoljski postaji, ker jih j se ježe pogubilo, kot je	Hiš». sama za sebe 5 veli kili sob'
štek iz Ladje pri Medvodah, - j ljudje ne morejo prodati. Prejš-, nov Lojze." •	| elektrika, klet, veliko podstreh
Stroj za mletje jabolk je zmeč-,nja leta so vozili posebni vlaki Mati je tiho zaječala in se na- i jako priiično za družino z
^ Pela, ne samo, kakor da želita i jo prerijski psi svoje zimske br- irebnih vsakdanjih stvareh ne l)eti nekaj not, ampak pela sta, I loge šele v novembru.	I smemo preveč varčevati, da pri-
i 16 kal roko 4 letnemu Francu Zo- iz dobrepoljske postaje drva pro-: slonila na mizo.	ctroei. Dobi se po nizki ceni.
bin ju v Dobrenju. — Drevo se: ti Italiji. Sedaj je izvoz otež-! Mina je nalahno vstala, polo- j poizve . 8e pri Anton Ogrinc!
je podrlo in zlomilo nogo posest- i kočen. Beda in pomanjkanje j Žila roko materi na glavo in de-;641,j gt_k £lajr Ave_ (278)
niku Dremelju Albinu iz Puste- i raste. Ni zaslužka, ne denarja, j jala žalostno in pomirjevalno: 1_'	_
ga vrha ob Temenici. — Ko je S Mnogi še za sol nimajo.	! "Glejte, mati, zdaj to ne gre	Naprodaj
sekal drva, je spodletela težka j —Stari rudarji in rudarji po- in ne gre. Jaz sama si ne upam je pohištvo za parlor in kabinet
sekira 27 letnemu Francu Dobr- j seštniki so bili s 15. novembrom j obvladati Lojzeta. Vso svojo za telefon, vse v dobrem stanju.
šku iz Lešja pri Majšpergu ter v Trbovljah odpuščeni od dela. j moč moram imeti zbrano.—Jo- Jako poceni. Vprašajte na 6021
mu presekala desno nogo s ko-1 In sedaj na zimo . . .	i že, je odpovedal."	Superior Ave.	(281)
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U.
u DR. J. V. ŽUPNIK	I
•	s
1 zanesljiv zobozdravnik	|
i	i
h Mnogo let na istem mestu.	^
St. Ciair vog. 62. ceste.	|
y Vhod samo iz G2. ceste.	" v, Knausovo poslopje.
S	M
m GOVORI SLOVENSKO	f
i	I
1 Uradne ure od 9. ij. do 8. w.	i i
OTEY, ) DONT FIGURE } ON ANY IMPROVEMENT^ IN MY BUSINESS FOR ANOTHER WEEKxBY THAT TIME ALL. "THE CAMPAIGN CIGARS V\I1 LL BE ^ >> EXHAUSTED',
^YEF^ EXHAUSTED', I WAS THAT WAY FNE MINUTES AFTER 1 SMOKED THE ONE, AND ONLY ONE I -< EVER EXPECT V^X \TO SMOKE ! JU
tssgj
&A77N5 \ JoB>\CCoj
'Hi TT-WJ !SA,$OU>il
THERE BE)H<% SO MANY OFFICE SEEKERS THIS VEAR, BUSINESS IS UNUSUALLY SLOW <3ETT;M£r BACK TO NORMAL
® "32 Ua W. Stanley.
Centra! Press 11-10-32
ZAKLJUČEK
BAZARČKA
KRASNI DOBITKI SKORO POPOLNOMA ZASTONJ!
Zadnji zabavni večer pred aadventom. Nagrade bodo razdeljene za nastop dobrih plesalcev, IN SICER ZA VALCERJE, SIBENŠTRIT IN ŠTAJERIŠ! To bo veselje! Nazadnje bo pa še običajni "polštertanc." Vsi ste prijazno vabljeni. Vstopnina samo 25 centov.
Prijazno vabi odbor fare sv. Kristine. Pridite nocoj večer, v soboto, 26. novembra v šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Road.

BZMwslEslo
V	obilici zavžiti špirit je prižgal v njih glavah toliko ognja, da se "matere" doma sploh niso več bali, pač pa da so obudili v svoji blaženosti del svoje mladosti ter se skušali kosati v jodla-nju s pobi, ki so ropotali v svoji sobi. Vendar pa niso mogli njih stari, trepetajoči glasovi nadkri-liti onih drugh. Tu se ni izpraznilo še nobeno mesto. Dvajset hripavih grl je krokalo vse povprek, pa medtem ko so eni le neprenehoma peli, so se drugi še vedno pogovarjali o poglavju, ki je bilo že ves večer na dnevnem redu: naj le reče župnik, kar hoče, Malarca pa je le čarovnica in Peter Janez, ki bi kaj lahko bil tudi sam "tak," je lagal, samo da pomaga stari iz zagate in "gvišno" je, da je bil sam peklenšček, ki ga je nočni čuvaj videl.
"Ah, nak!" je menil eden, ki je imel v motni butici vendarle še jasen kotiček^ "Tepec je res, laže pa ne Peter Janez!"
"Laž ali ne . . . ona je prava !" je kričal drug. "Je, pa je!" In vsako besedo je spremljal krepek udarec ob mizo.
"če ima kdo malo korajže, pa ima pručico od sedmih lesov," je vpil Jaka % Breznikovine, "bi se lahko dokazalo, ali je ali ni!"
"Kaj? Kako? Kaj? Kaj?" je završalo hripavih glasov.
V	sobi je vse utihnilo, a Jaka je razlagal: če bi imel kdo kako pručico, ki je narejena od sedmih različnih lesov in bi jo vzel na veliko soboto k Vstajenju, pokleknil nanjo v cerkvi ter molil litanije vseh svetnikov narobe, potem se mora prikazati vsaka v vasi, ki je "taka," mora mimo vseh ljudi in gori pred glavni altar, kjer mora poklekniti—kakor da ji je sam ljubi Bog pritisnil pest na grbo.
Jaka je končal svojo modrost. Trenutek je bilo vse tiho, nato pa se je eden zasmejal: "Tega ne verjamem ! To ni res!"
"Res je! Res je!" je vpil Jaka z Breznikovine, kakor da žali ta dvom njegovo čast.
Tedaj mu je stegnil nasproti roko fant, ki je služil kot pomočnik pri mizarju. "Ali imaš ti korajžo? Pručko lahko dobiš od mene! — Imaš korajžo?"
Osupel te ponudbe, se je Jaka obotavljal. Oči vseh pa so bile uprte vanj — in medtem ko so se drugi že pričeli smejati, je udaril. "Dobro! Le napravi pručniko! Pa me slabo poznate, Če mislite, da mi manjka korajže! . . . taka mora priti na Veliko soboto!"
V	sobi je nastal tak šunder, da so se kar stene tresle. Oči-vidno je izgled na Jakovo koraj-žno početje pobe še bolj upija-nil, kakor pa pivo in dvakrat prekuhani janežek. Kakor norci so se obnašali, bili z nogami ob tla, tolkli s pestmi po mizi. Ves šunder pa je preglasil glas: "Uj, jagerček -— če izvejo župnik za to — pa nas bodo zopet ožehtali!"
"župnik! Tako? župnik?" Kar omamljen svojega uspeha, si je Jaka porinil klobuk na tilnik. "Ta naj bo lepo tih! Saj si je že itak nekoliko prieveč dovolil danes!" Smejal se je. Nenadoma pa je pričel govoriti tišje, kakor da mu je prišlo nekaj
na um, kar ne sme vsakdo čuti. šepetal je: "Pojdimo ven, pob je! Danes imamo še nek drug opravek. Zunaj vam bom povedal vse!"
Oči vid no so ga takoj razumeli, kajti vsi so mu sledili med smehom ven. Ko so sivolasi krnetiči videli to karavano, kako odhaja, so pričeli vriskati in jodlati. In eden med njimi se je pričel bahati s tresočim glasom: "Danes pa smo jih pobe! Danes smo mi močnejši! Kel-nerca, še en maselc! Sedaj moramo še eno zahreščati!" Pri-vel je peti, a drugi trije so po-prijeli:
Le pamet v glavo, Nikar mi ne pad'! Lisica po noči Ti leze v kad! Nikar mi ne pad'!
. In medtem ko so se šipe tresle, so pobje stali zunaj na cesti, kakih dvajset, v krogu okoli Jake z Breznikovine. Nato so se pričeli med smehom premikati. Le venomer so se pregibali, a v njih žepe je ropotalo kamenje. Ko so prišli do farovža, ki je v nočnem miru sanjaril v noč, so se postavili pred poslopjem v dve vrsti. Tiho povelje Jake, ki je kot korajžen general stal za vogalom — tedaj je pričelo leteti kamenje proti vsem oknom, salva za .salvo — a žven-ketanje šip je povzročalo tak šunder, kakor da so padle zvezde z neba ter se razbile na zmrznjeni zemlji. Ko pa je padla zadnja salva, se je razpršila četa strelcev med smehom v vse strani, preko meja in plotov, čez travnike in vrtove.
Sedaj je bilo pred župniščem zopet tiho in mirno. In prijazno so gledale zvezdice — o katerih je Peter Janez tako sveto veroval, da so male luknjice v nebeških tleh, skozi katere "kuka" prav malo ven večna pravičnost, da opominja omahujoče duše k dobremu.
Tudi v sosednjih hišah vse okoli je bil mir. Seveda so padajoče črepinje marsikaterega soseda zbudile. Vendar pa ni nikdo odprl okna, nihče ni pogledal ven pri vratih. Ako so "paglavci" zopet kaj "naštima-li," se bo že izvedelo po dnevu. In kdor se drži stran, je tudi na varnem — in kdor ni ničesar videl, mu tudi pričati ni treba. Taka pot na okrajno sodnijo te takoj prikrajša za; eno dnino. Sovražnikov pa si tudi ne mara noben delati.
V farovžu ste se zasvetili dve okni: eno v pritličju, drugo v prvem nadstropju. To poslednje je bilo v Katrini sobi. Ko je Katra prižgala svečo in videla na podu črepinje in kamenje, je pobledela še bolj kakor nje nočna čepica in srajca. Oblekla si je spodnje krilo, nataknila si na bose noge šlape, hitela po stopnicah navzdol ter potrkala na vrata župnikove spalnice. "Gospod župnik! Jezus Marija! Pre-častiti! Ali so še živi ?"
Vrata so se odprla in prikazal se je gospod Felicijan v nočni halji in s svečo v roki. Očivid-no sta ga že- napol minila strah in jeza, katera je -povzročilo to vandalsko početje. Njegov glas pa se je vendarle nekoliko tresel, ko je dejal: "Pridni fantje! Lju-
bi ljudje so! I, seveda, seveda, bilo jih je več skup . . . baš kakor pravi Peter Janez!"
"Seveda, en sam ne more streti štiriindvajset oken!" je izbruhnila Katra, ki ni razumela filozofskega pomena Petrovega naziranja o "mnogih."
"štiriindvajset? Pojdi, pojdi, Katra, že zopet pretiravaš! Toliko oken nima ves farovž!"
Katra pa ni bila razpoložena za šalo, pač pa je pričela jokati. "Ali jim nisem povedala? Ali jim nisem dejala? Ker me niso hoteli ubogati — sedaj pa imamo!"
"Kaj pa imamo? Nič nimamo, kakor le dober zrak v sobah, ta pa je zdrav."
"špasajo se tudi lahko še! Naj bi raje mislili na steklarjev račun! Jezus, Marija!"
Gospod Felicijan jo je pomirjevalno potrepljal po ramenu. "Le tiho bodi, Katra, sedaj je že vsega konec, sedaj se; nam ne bo zgodilo ničesar več . . . In glej, jaz ti pravim! Vsi ljudje so šibki norčki. In jaz sam sem tudi človek. Kar sem storil v življenju dobrega in pametnega, je bilo samo polovičarsko. Eno pa mi smeš verjeti: naše porezane češplje in pa razbite 'šipe mi bo gospod Bog zaračunal kot cele! Sedaj pa ne joči, Katra! Pojdi po smetnico in metlo, pa pometi črepinje . . . jaz pa bom medtem znesel kamenje na kupček." Gospod Felicijan Vodnik je privzdignil konce svoje halje ter je pričel vanjo pobirati kamenje. Ko pa je našel kamen, ki je bil velik kakor hlebec kruha, je zmajal z glavo. "Da bi lahko bil ta kamen zadel kakega človeka, seveda, na to niti ne mislijo ti nori pobje!"
Znesel je kamenje v vežo. In tako je hodil od sobe do sobe. In kupček, katerega je iz vseh sob znesel skup, je bil skero tako velik, kakor so ob cestah spomladi kupi gramoza.
. 9-
Drugo jutrp se je ustavila pred gostilno fina kočija, iz katere je stopil preiskovalni sodnik s pisarjem. Gospod orožnik, ki je strumno pričakoval oba go-poda, je imel javiti poleg včerajšnjega "ekscesa" še drugega, namreč "vseobče pobitje šip pri
prečastitemu gospodu dušnemu pastirju, Policijami Vodniku."
"čedna vas, seveda!" je menil preiskovalni sodnik, "čas bi bil, da storimo kaj energičnega, da bo služilo v opomin. Privedite takoj župana!"
Dva dni, od jutra do večera, se je vršilo zasliševanje, proto-koliranje. Pri tem pa je kazal gospod orožnik tako marljivost, da so mu potne kaplje kapale izpod čelade na brke. Najmanj petdeset ljudi je pripeljal k'zaslišanju. Nihče pa ni hotel vedeti ničesar, nihče ni videl, nihče ni mogel podati nobene izjave. "Nu, da, neumnosti so pobje počenjali, je že res . . . pa je nekoliko nerodno izpadlo!" Taka je bila vseobča sodba o pretepu, ki se je končal s 'krvavo nesrečo."
In oba dni so zapisovali dejanja oseb, čijih imen niso mogli eruirati. V vsem pričevanju so se le vedno ponavljale besede: 'Eden ga je pač . . . kdo, nak, tega pa ne vemo več." Le eno edi-' no ime je imenoval gospod Felicijan Vodnik: ime Jake z Breznikovine. Vendar, pa je bil Jaki n nož tako prost sumljivih znakov in tako lepo svetel, kakor da je baš tisti trenutek prišel iz trgovine. In poleg tega je pripeljal s seboj štiri fante, ki so pričali, da se je Jaka samo nekoliko "branil." Tudi glede vanda-lizmu v farovžu se je izkazal docela nedolžnega. Katra je izpovedala, da so pričele šipe žven-ketati, ko je ura udarila eno. Breznikova Julka pa je izjavila, da je bil Jaka že dolgo pred polnočjo doma. Saj je čula čisto natančno, kako je hlapec šel potem, ko je zapahnil hišna vrata, v svojo čumnato. In šele potem je bila ura udarila dvanajsto. In ker je napravljala Julika s svojimi pobožnimi, lepimi očmi in s svojim rožnato nedolžnim ob-razčkom na sodnika tisto, kar imenujejo pravniki "dober vtis," je nje pričevanje pač ostalo vzvišeno nad vsakim dvomom — ter tudi odločjlo v stvari. Seveda je natakarica trdila, da je bil Jaka še ob polene v krčmi, ter da je šele potem odšel, ne da bi plačal računa. Pa seveda, natakarica! Kdo je ne pozna! Izpoved take ženske se vendar ne more kosati z izpovedjo takega
pridnega in Vseobče ga dekleta, kakor je Breznikova Julika. In psihologično se tudi razume, da je natakarica, kateri ni plačal fant računa, stranka kontra. Poleg tega pa je bila še ponoven dokaz tudi ura v gostilni, ki je v resnici bila za eno celo uro naprej. Kajti birt, vaški zvitež, star na izkušnjah, je imel dobro navado, da je svojo uro vsako jutro po noči, ko se je zgodilo kaj posebnega, porinil za eno uro naprej ali pa nazaj, kakor je pač prilika zahtevala.
Zvečer drugega dne preiskave je moral sodnik zadevo zaključiti brez uspeha. To se pravi, ne popolnoma. Kajti štiri dni kasneje, ko je bil Peter Janez že toliko boljši, da je lahko brez nevarnosti govoril par besed in je že tudi lahko sedel na postelji, je prejel župan dopis okrajnega glavarstva. V tem pisanju pa je bilo toliko čudnih besed, da si je moral šumar niatakniti očala, da« jih je mogel zmagati. Golorok je šedel za mizo ter "pušta-firal." In čeravno jfe obsegal dopis samo eno stran, vendar je minil cel četrt ure, predno je bil šumar z njim pri kraju. Najprej je pokimal zamišljeno pred se, nato je porinil očala na čelo in očividno se je v njem zopet zbudila vsa nadloga, ki jo je prestal z obema dnevoma zasliševanja. "Ta maleficni Peter s svojim pridiganjem! Same sitnosti ima človek od tega! In s takimi spisi se mora človek potem martrati! To mu pa moram takoj zabeliti! Naj le sam zgrun-ta, kaj pišejo!"
Ko je vstopil v bolnikovo sobo, je Elizabeta vstala. Sedela je bila pri oknu ter šivala. "Dober večer, šumar!" Miren glas, le nekoliko truden. Očividno je nje glas pomiril župana. . "Dober večer, dekle," je dejal prijazno, "kajne, že čutiš nekoliko neprespano noč, kaj ?"
Elizabeta jfe odkimala. "Dokler me bo Peter rabil, bom vzdržala."
Iz temičnega kdtfb kjer je ležal, se je oglasil Peter. "Tako se martra, ubogo dekle, zaradi mene! Pa vedno ji pravim—"
"Ti bodi kar tiho!" šumar je porinil Petru pisanje pred obraz. "Tu imaš sedaj svoje' pri-diganje!"
THE OLD HOME TOWN
Registered U. S. Patent Office
By STANLEY
SMOKE
EU ROPEOli
TWEV s fUP£^<
POSEBNA SLOVENSKA RAZSTAVA: SLOVENSKO PETJE, PLESI, ŽIVILA IN DRUGO
VEDNO ODPRTO
Odrasli 40 centov Otroci 25 centov
MEDNARODNO RAZSTAVO
V
Public Hali
od 19. do 27. novembra
U. dop. do 11. zvečer dnevno
ZABAVA VSESKOZI
OGLEJTE SI
64! 1 St. Clair Ave.
Soba št. 7
Tel. HEnderson 5195
HEnderson 4334 1240 E. 45th St.
PUBLIC COAL & SUPPLY
Pocahontas, v kosih ali droban; močna gorkota, malo pepela, nič dima.....
DOMESTIC V KOSIH ALI DROBAN $4.50
DOBER ZA FURNES ALI PEČ
Kentucky, forked egg, za peč ali furnes ............
$5.75
f DOBER PREMOG! <t
Točna postrežba	^
The Hill Coal Co.
12G1 MARQUETTE RD. >
Stari Cimpermanovi prostori (0
_	HEnderson 5798	^
©FRANK ARKO, zastopniki —-----1a
"Adnoti si dobil."
Ta nerazumljiva tujka in pa velika, s pečati opremljena pola .s t i kaj čudno vplivali na Petra. Težavno se je dvignil iz blazine. Obkladka že par dni ni več imel okoli glave. Njegov obraz pa je
bil zato ves posejan .....
in modrikastih
Leopold Kustilan
SLOVENSKI ODVETNIK
Prestrašeno je gledal šumarj "Kaj sem dobil?" "Adnoti."
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče za. večno zaspala dne 4. novembra, 1932, naša ljubljena soproga in mati
JERA GLAVIČ
položili smo jo k večnemu počitku dne 8. novembra, 1932, na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom lepo zahvalimo vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v teh bridkih urah, in sicer: Mrs. Mary Avsec, Mrs. Antonia Tekavčič, Mrs. Neža Alešnik, Mrs. Uršula Jaklich.
Iskrena zahvala sledečim, ki so položili krasne vence na krsto pokojne: Mr. in Mrs. Frank Leskovec Jr., Mr. in Mrs. Leskovec, družina Anton Košiček, Mr. in Mrs. Avsec, Mr. in .Mrš. Oštir, družina Heckar, družina Vidmar, družina Elsie Perovich, družina Bro-zich, društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ.
Prisrčna zahvala tudi vsem onim, ki so dali za sv. maše: Mr. in Mrs. Vencel Tekaučič, Mr. in Mrs. Mary Ausec, družina John Pobega, družina Anton Abram. Lepo se zahvaljujemo vsem onim, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Lepa hvala vsem onim, ki so jo obiskovali za časa njene bolezni in vsem, ki so jo prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru ter vsem onim, ki so se udeležili pogreba. Iskrena hvala Rev. J. J. Oman za obiske in tolažbo ob času bolezni, za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče, za opravljene cerkvene obrede in za tolažilni govor v cerkvi. Ravno tako lepa hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za tako lepo urejeni pogreb.
Tebi pa, draga soproga in mati, želimo, da počivaš v miru v zasluženem počitku in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. — Žalujoči ostali:
Andrew Glavič, soprog; Andrew, sin.
Cleveland, O., 25. novembra, 1932.
d