Posamezna številka 2U stotim* Vir v seto&to 1« reaia ^M Posamezna števHka 20 sio4ktk Izlitija — IzvzemSl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo : ulica« sv. Frančiška AsiJkega štev. 2 > nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma e r.e sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Ižd.ijatelj in odgovorni urednik Mefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Ediiiosli. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v TtsIii in otsrifcrl po 2$ stotink. — Oglasi se ntfuMjo v žirokosti ene kolone (72 mm). — Ojjlaei t»^«vocv in obrtott*** mm p« 80 osmrtnice, zalivale, poslanice in vabda po L ogla« dtcvarnAi zavedev mta po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — C.Vgkse sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pešitj^jo feMJuftio upravi Edinosti. Uprava in iuseratini oddelek se natrnj-ita v Trstu, ul. sv. FhiučiSka As. 20, Jagoslcvsnsko (Msirctro iz zaseSenets ozemljit u Sen temo. Scoscilcfl, Izročena preiseftfku vrti vsesa swta, ssffiistrskr^ prriiežRiku HitUJa. Dospeli smo, dr. Karel Podpornik, dr. (Jlik-se Stanger in jaz, v petek, 23. aprila, proti večeru. Sli smo v hotel >.Lcndres , ker smo vedeli, da je določen tudi za jugoslovensko delegacijo, Odkazali so nam dve vprav od tistih ST^b- k: so bile pridržane za njo, češ, da nimajo drugih in da nam že preskrbe sobe k'e v Auižini, če pridejo i Jo^oslavl . Kakor znano, j-u^oslovenska delegacija fpbh m prišU v Sanremo, kar je bilo sicer ugodno za našo nastanitev, manj pa za naše opravilo. Soboto in nedeljo smo porabili za orijentacijo, kolikor je je bilo mogoče dobil: ob popraLc-i nepristop-nos'r ur.*.r? i H krofov in pcmaikarju neuradnih »stikov. Ni bilo mnogo upanja, da še pride dele vendar to tudi ni bilo izključeno* tako da smo še odlašali z lastnim nastopom. V ponedeljek zjutraj smo izvedeli, — v dosti določeni obliki, pri čemer nam je pomagal srečen slučaj —t kako se je jadransko vprašanje vsled brzojavne prošnje dr. Trumbiča spet od-stavHo z dnevnega reda. Sklenili smo spraviti «po n .-nico, ki smo jo bili mejtem izdelali, po drugi poti na pristojna mesta in zaseda* na-sleviii g. Nit H ju kc4 predsedniku sanremskega sesUnka pisano, ki smo ga tudi oddali istega dne v vili Devochan. mejtem ko je trojica še z.bcrovala. To pi-.mo se glasi v slovenskem iz-vi-n-;'.u, ki mu je hi! v drugem siclpcu pripisan ■ italijanski prevod, takole: Vaša Ekscelenca! Y treautliu, ko ima vrhovni svet odločiti j v jadranskem vprr-ianp, so Jugosioveui zase- j dccih o/eai«ii. ki se raztezajo cd Drave do j Kvumcria, čutili nujaort, da se sliši njikev glas.. In i-o po peiiiičiieiii društvu »Edinost« v Trstu, j ki jih zastopa, vračili podpisanim, da pri-: občijo vrhove emu svetu mirovne konJerence.J njihovo si -iišče v vprašanju, ki se tiće njihovih ua;\Hw*h karisli. Popisani proxjo vsled tega Vašo Ekscelen-co k*;5rcr pnascsedanjega. sestanka vrhova tja svete; d-, vzorne na zna©;« s^cisče. Pcdpi.ani t?:;9 za dolžni, opozoriti VaSo Eks«.e!enco na to, da prizadt'eaaa prebivalstvu do^ej ni biia priložnost, izraziti svoje volje, ir. da se takozvana plebisciUrca maniiestaclia nekaterih pe&iičnii skr?in te&n czeolfa ne ra:r-2 rsUEtrati za svebećni izrtz vo'tje t prc^sJ«iTa, a niti mehove večine. v'r.tti «fc« vlvlu-j — i— dale svwc izjavo so^kisja z gori omesicno manifestacij, izreAai ko-stisarji, imenovani od o3»las£ev, kateri niso poklicani, da to3»ac^o čustva in voljo prebivalstva, ki ri Vtte zaelišaao v teaa prednetu. R^ii tefa in z^apajoč v pravičaosi svc;e stvari, ni pravico saaiodoločbe, zahte- \tfcjo Je^aiiloveai ozea*e!j, zasedenih po Iialiji, dn no« sc pnszave vse prebivalstvo, da odloči o sve^i usodi pc-iom rednega plebiscita. V tem orv-u bi ee lak'jco, ko se sprejme načelo plebiscita, preložilo glasovalno vprašanje, ki bi v svrbo, An se zete »ovi mimo skupno življenje obeh plemen, iro^lo zavzeti kon^ao obliko per»?ra2ve med obema nasprotnima s trem- Popisani zastopniki jugoslovensko^a prebivalstva prcd»oVnih oze*c'j se p^ziva^o ca modrost in čut pravičnosti visokega zbora in upfcjo. da se ne c-dlcči o u^o-Ji tega- pre-bivulsiva, ne da bi bilo pre^ zaslišano. Blagovolite, Vača Ekscelenca, sprejeti iz-iaz naigi-^okefšeoa spoštovanja-N^jvd^aejši t)r. Josip Wiiian, s. r.. dr. Ulikse Stanger, s. r., dr. Karel Podpornik s. r. San R e m o 26. aprila 1920, Konferenca se je zaključila istega dne, ko smo odd-r.li svoje -p^mo, 26. aprila, zvečer. Drugi dan smo odpotovali -domov. Dr. Karel fodgornik se je odpel;al iz Bcnetek naprej v Goricr, dr Ul k -c SUnger in iaz pa sva počakala jui-oslovensko delegacijo, ki smo o njej vedel:, da se pelje iz Pariza v B. !g-rad. Tako s . a imela srečo, potovati skupaj z gg. dr. Trunbičem. dr. Rybafe:n in" dr. Žolgcrjem od j Ec-.Lik do Trsta v noči od 28. na 29. aprila. Poročala sva jim o naši peti v San Rcmo in sva. v s v c.je vcIčko zaJfcsčenje ugotovila pri njih popolno ume van je našega koraka. Dr. Josip Wiilan. VI?da stoji trdno. BELGRAD, 27. (SLS) Vladni poiloža; je danes močnejši, kakor je b;i pred železničarskim štrajkom in so v.>e vesti o d emisij vlade iz-mčši^ene in tendencljozne. Vla^da uriva popolno zaupanja krene. Vendar vlada želi, da prid=e do kakega spevazuma, da bi mogel delovati parlament-:n da bi se parlamentarnim polom rešil vol rini zakon. Zato je vlada pokJicafe Pariza poslanika Vesniča; da vodi pogajanja. BELGRAD, 27. (Uradno.) Presbiro javlja: Povodom vesti, da >je kabinet Protiča odstopil, smo pooblaščeni izjaviti: Odkar je predsednik ii.inistrb.kega s\eta in minister za pripravo za ustavodajno skupščino in izenačenje zakonov Protič 19. t. m. predložil Nj. kr. Vis. prestolonasledniku svoje pismeno poroč-iio o politični situaciji, ni stoo-il nobenih drugih korakov. Rešitev se nahaja pri kroni. Žalna seja narodnega predstavništva. BELGRAD, 27. Danes ob štirih popoldne se je vrš-la seja narodnega predstavništva, na kateri je ime! pocjprcdsednik dr. Ribar žalni govor za pokojnim predsednikom parlamenta dr. Pavlova če m. Ker je bila to žahia seja, ni bito dri"^!<*a dnevnega reda in jo je predsednik za- ključil z naznanili), da bo prihodnja seja jutri ob štirih popoldne z ist;m dnevnim redom. Dip'omatski odnoseći z Ncačifo. BELGRAD, 30. (Uradno.) Naš opravmk v Berolinu g. Rajko Vintrovič je dne 23. t. m. predal svoja akreditivna pisma nemškemu ministru« za zunanje stvari. Na ta način so od tega .Ine obnovljeni diplomatski odnešnji med kra-jjestvom SUS in Nemčijo. Likvidacija moratorija. BELGRAD, 30. M'nistrslvo za pravosodje je pooblaščeno, da predloži narc-dncann predstavništvu zakonski predlog o likvidaciji moratorija. Železuičarska slavk3.. '•Slovenec poroča: S tako velikim zaacsom in bahavostjo uprizorjena kemunistiena stavka železničarjev je takorekoč končana, dasi še niso šli vsi železničarji na delo. Včeraj po-pol-cne so se zbirali zadnji ostanki stav kujoč i h železničarjev v Lattermannov em drevoiedu. PripoVedovali so. da čakajo navod i svojih voditeljev, kateri so jim naročili, da naj se tu zbirajo. Zapeljani reveli .so brali časopise in se jezili na svoje voditelje, kateri niso prišli, kakor so obetali. Z lepo, mirno besedo so zapeljanim revežem 200—300 jih je bilo, nekateri detektivi depovedali, da naj se mkaw* raz-idejo, ker je vsako zbiranje prepovedano in da r»aj se prija^jo na delo, ker obstoja resna ne-vamest, da jih železniška uprava ne sprejme eč na delo. Zapeljana peščica stavkujoičih železničarjev se je na to mirno razšla. Ztvah-nej-je vrvenje se je opazovalo tudi v nekaterih gcslMnah, o katerih je znano, da so tvorile zbirališča železničarjev med stavko, katera je imela namen, da vpostavi v Sloveniji sovjetsko vlado, za katero so imeli komunisti v podrobnosti izdelani načrt in so si že tudi razdelili mesta, katera bi posamezni voditelji komunist &v prevzeli. Sploh so imeli kom .misli v podrobnostih izdelani načrt cele stavke, katerega i-z vršite v jim je preprečil previdni, toda ooi-očni nastop oblasti, kaiere je podjMrSli 'v>gronma večina prebivalcev, ki je ogorčena obsojala stavbo železničarjev. Ljubljanska pdicVja je izročila državnemu prrvdnišlvu Rudc-lfa Golouha, dr. Aidana Le-rneiu, strojevodjo Ošabna in strojnc.ga inže- ---p^i---i -i—:---i- — J------_— hu^skal železničarje na stavko. Vsi zatrjujejo, da so popolnoma nedolžni, se izgovarja?© na vlado, vojaštvo, orožništvo in -pz&cijo, češ ti činitelji so vzrok krvavih dogodkov na Zaloški cesti- Državni varnostni organi so aretirali znanega voditelja komunistov Petriča, kateri seveda tudi trdi, da je popolnoma neće1 žen. Pelriča policija ni izlalvka dobila, ker se je obril. T>>di dru^i glavni voditelji stavke, kateri so huj-skr-ii, so se ob rili in maskirali: to je tudo vzrok, da še nista aretirana 2orga in Perdan. Od stavkujočih železničarjev jih je več pobegnilo čez demarkacijsko črto. Iz Trbovelj so pripeljali v Ljubljane 20 rudarjev, kateri so v soboto razgrajali. O izgredih v premogokopih Hrastnik, Trbovlje in Zagoi-je se poroča, da so po komunistih nahujskani rudarji postavili straže od Zidanega mosta naprej pa vrhovih ob pregi južne že-lezmoe. Te st-raže so si U BELGSAD, 29. (Uradno.) Socijalistična radnv&ka partija Jugoslavije (komunisti) je te arni tisk^^a m med narodom razširila pre*3«s 2 naslovom: nelavs-kernu na~cdu v , s katerim je sel;a'ke poživljala, da se združijo in dvignejo proti gospodi« ter da ustasnovljo delavske in Vimeiske sov;ete. Ker se s temi p1?.-!cati pozivlje narod m. ns-Tna -n zlr.činskvi dela in prestopke po g 85. je rprava belg: ajske občine preiskaia Tucovitevo tiskalno fn lokale • Društvenega dsma ter praglas k'oofiscirala. Člani te strankarske uprave se bodo pczvsli odgovor, kakor tudi eni, ki so gorenji proglas razšrrili med narod. Ministrstvo za notranje stvari, dne 27. aprila 1920. LDU SUBOTI CA. 29. Preiskava se vedi energično in z uspehom. Čim dalje boli gotovo jc, da so nameravani prevrat že dalj časa pripravljale oblasti v Budimpešti. Naše oblasti so našle in odkopavajo skrito murJcijo. Našel se je top pri Madžaru Beli Bayu. Ko je odšel iz sobe •orožnik, ki je stražil Bay?a, je Bay skočil skozi okno in se na mestu ubil. LDU SUBOTICA, 29. Madžarsko organizacijo v Subotici so materijalno podpirab' madžarski nacijonaUsti v Budimpešti, ki so v zvezi z jufgoslovens-kim revolucionarnim odborom, kateri ima svoj sedež v Budimpešti. Po pričevanju svedekov je ugotovljeno, da so dobili pred neksjj časom dva milijona kron, katere je prinesel madžarski naoijonallst. Zasegla se je k-areepondcnca med člani te organizacije in one v Budimpešti. PREMI SOD ZA ZLOČINE PROTI DRŽAVI. I.DU BELGRAD, 26. Na predlog ministra za acinanje po^le je ministrski svet skJ^nil, uvesti po^ roj-po preke:« sodu 7X!per veleizdajo in ziočine p-ro'i državi po § 85. kazenskega zakona. Po£jw.*nja za tiskar^ld tarif. LDU BELGRAD, 29. Minister za socijalno peii tik o dr. Šatrmin je posredoval med lastniki tiskaurn in uredništvi listov na eni in organi-zaci jo tlo-kairjev ina dru^i strani. Minister je epezarial organizacijo ca tarif, ki ga je izde- • lU - f' "-i*-■ —* ■ ----- ■ T\ čuna-ic, da bodo pogajanja trajala nekoliko tednov. Prideta »Ameriaka komisija^. LDU BELGRAD. 29. Iz Bečkereka javljajo, da so tam oblasti prijele zlikovce, ki so pod me.nom ameriške komisije razpolagali z ogromno količks-o -raznega blaja, ki so ga razpeća-vali po zek> n nkih cenah. Načelnik komisije Pacbr.er je pobegnil, ojtale sokrivce pa so prijeli. je uvedla preiskavo, da dožene, odkod je komisija dc-bivala blago. Albanska vlc4a strmoglavljena, LDU BELGRAD, 29. O nemirih v Kroji po-roča>o iz I'oigr*dca: Sedaj se doznavaju po-drobiiosei o v Kroji pred desetimi dnevi. Pristaši italijanske stranke so umerili spečega albanskega častnika. Osmana Muso. velikega nasprotnika ita^janskega protektorata in bariielja za neodvisnost Albance. Umorili so pa tudi zaradi tega ,kcx ni hotel služiti in t rij* m nove vlade, ki je, kakor se sedaj do-zifjj^, po-D^rjala vedno bol-j italofilska. Ta umor je zelo razburil prebivalstvo vJKroji, ki je radi starca vlade zelo vznemirjeno, ker ni hotela; izgnati mf^Uce. I ju--Lstv o se je vzdignilo in ubi- j lo srelakega načelnika Mohameda Pitka, kapelana R'^i bega in dva orožn-ika. V tem boju je ubitih še 12 oseb. Krcja ie prekinila vsako zvezo s Tirano in z drugimi mesti. Raz-burjenje med prebivalci vedno bolj narašča. LDU LONDON, 29. P6 poročilih iz Aten so pristaši E^ad p3Še zavzeli Tirano in strmoglavili albansko vlado. Po hudih bojih so za-sedii Krajo in Kavajo. Sedaj prodirajo proti Draču. _ Iz šejš^-ostevaške* Madžarske vc$»e priprave proti Jugoslaviji in Čehu.slovaški. PRAGA, 29. Čehe slo vaški listi pišejo o ponesrečenem madžarskem napadu pri SuboJ..ci. Eniiko pfKaje bje jo pripravljalo madžarsko društvo za narodno obrambo proti Cchoslovaški, toda priprave so bile pravočasno razkrile. V Bratislavi, Koškrah ir. Fretovu so aretiral! 46 Bortvjevih agentorv. List >Az Ember«, ki iz-! haj« na Dr-naju je dobil zanesljive vesti, da so čm-ali ti agenti nalog povzročiti na Slovaškem izgrede be4jševi»kega značaja, da tako upravičijo ma-džarsko posredovanje na Slovaškem v svrho >vzpostavitve reda*. (Enake namene so imeli — kakor znano — tudi nasproti Jugoslaviji. Pr. ur.) Vse io delovanje je vodila in finančno podpirala Budimpešta. Istočasno kroži vest o vtihotapi*anju municije iz Avstrije na MadžaFsko, kaa- bi bilo v zvezi z namenom ustanovitve enotne pcljsko-madžarske bon te proti Češkoslovaški, List »SUvensky Denlk« Javlja, da se zapa-žajo ob slovaških racijah nenavadna gibanja in prem''4ian;a madžarskih čet in da se je nameraval izvršsti napad dme 18. aprUa, na dan če-škoaiovaikih drža\-nozborskih volitev. Seda£; franc. frank 34 05; amer. elelar 5'73?.l*. in meddržaven v tem zmislu, da ga praznujemo v vseh narodih in v vseh državah. Izpočetka se je stavil la praznik kot »delavski praznik v ožjem pemenu te besede: praznik tistih, ki opravljajo ročno delo kot deli velikega stroja za velika podjetja, veliki kapitalizem. Polagoma je zadobi-val pojem prvomajniškega praznika globljo in širšo vsebino. Posebno pa je s svetovno žaloigro, ki je prišia nad človeštvo, po prevratu v duhovih, ki ga je izzvala ta žaloigra, dan prvega inajnika prenehal biti praznik v gori označenem ožjem pomenu ter je posial simbol teženj vseh brez razlike, vseh, ki — delajo! Ni več samo praznik »delavstva«, ampak vseh, ki ali s trudom svojih rok, ali s trudom svojega uma prispevajo k snovanju skupnosti in ki zahtevajo po vsej božii in človeški pravici svoj delež na sadovih skupnega snovanja, ki zahtevajo pošteno plačHo za svoje delo, ki nočejo bili več predmet izkoriščanja razmerno majhnemu številu poedinccv na korist, ki zahtevajo dostojen socijalni in materijalni polož. j v ureditvi človeške družbe. Prvi majnik je postal praznik vseh delavcev: pa naj se mučijo z motiko na polju, naj se z.ioje po tovarnah, ali pa izčrpavajo svoje umstvene sile po pisarnah, ustvarjajoč gospodarske in etične vrednote! Kdor dc!a, naj ima svoj maierijnbii in duševni delež na sadovih dela! S to vzvišeno, gotovo plemenito mislijo v glavi, s tem elovečanskim čutom v srcu smo tudi mi socijalisti, čeprav r.c socijalni demokratje, — kakor je lepo rekel profesor Masaryk — s to mislijo in tem čustvom slavimo letošnji prw inajnik, iskreno želeč vsem delavcem, da bi prišel skoro prvi maj-nik, ki bo v proslavo zmage socijalne in gospodarske pravičnosti! raintja. Notranji položaj Italije postaja dan za dnem opasnejši. Ozračje v državi s s t orni !lj ar dni m ■dolgom; z maso nezadovoljnih kmetov — pod-loinikov, ki pričakujejo trenutka, da se pola-!ste zemljišč veleagrarcev; z milijonsko arma-! do industrijskega, delavstva, hrepeneeega po j revoluciji: je skrajno napeto .Cesar ne store j vzroki gospodarskega in soci-alnega značajo, dosega vedno naraščajoča, ne le mesto, marveč tudi deželo, poplavljajoča komunistiška .propaganda. To negativno; razdiralno delo, ki so je spo-čeli. sankcij oni rali in je tudi nadalje vodijo socijalisti, ni podprlo sloj|e v njihovi stranki; narobe. opažajo se v njej krepiti ,cpori. Zakaj, in kako? Dolgovi rastejo, kredit se manjša, draginja se veča, pomankanje žita in premoga postaja vsak dan občutlf.ve*še. Kaj je z laško valuto, naj pove dejstvo, da so 25. apriia t. 1. Ital'.j?ni morali plačali Angleški, ki prodaja la-atni, industrijski premog po 40 š6Hn#>v za tanelato, ce&h 100 šilingov, in premog ZedLinjenih držav, •ki stane tam 6>3 dolarjev za tonelato, stane Italijo 34 dolarjev. In vi4ki vsega tega neprestane stavke, ki vplivajo naravnost uničevalno na italijansko gospodarstvo. Le predečiti I si zadnie sUvke: 260 tisoč delavcev štrajka j štiri leeme! Ta ra-zkroj uničuje premoženje, ki najj led je prevzela boljseviska \-iada. Toda, kdo bi prevzel tako dedSč+n®*? Ali pričaku^o komunisti ka^ bolj^e^a, če z^gj^du Huešje?. Socijalis-t poelanec Bi»*i>bacci, kr se je povrnil iz Kodanja, :kjer se je b'l s predstavniki ruskega, komunizma, ni aič ii ni bW ©AriheVljen za odrski k^Tmiaizem. Mornari, ki so ga Ia^ki socijalisti poslali v Bttdimpešt? v nadi, da bo m-etfel poročati o rajnkih raimeraJi p-d sovjetska vlado, je tydi j^zečaran. Bombacci je poročal, da je Lev m zapovedil 12-urai sle-lavnik in izvrševca^e tejfea ukaza sfcrbc — strojnice! In ne pozabimo dejstva, da je Ru.ija država neiamemih prirodniji bebaste. ; Rui .ji ni treba beračiti ne kruha ne prtuu^^a. In vendar je Rudija pri vsem k sni unistišk sni eksperimentu v največjih revah. Kam bi pa :1elc prišla Italija, če res pride do re\t>lucije? Do-\oz iz Angleške in Amerike se ustavi. Koliku dni bi živela cfc svojem? In v brk vsej tej realnosti nejpoved.tyc.jo \cdiieJ'i lat kim delavcem zlate čaie \ boljše viški Italiji! Dejstvo je, da navzlic precej jesne mu pra-graAu soc.-dem. stranke laški vo-c^a- listi nobene določene smernice za s ve jo priliko. Voditelji rcikeskor ne žele sprcijeii dsi-ščine sedanjega stanja, vendasle jra otežinejo nevarni pedožaj dan na dan. prav }c dejal poslanec Fino: »Non vc^iono la rivohizione, ma la predicano.'- Strajki se množe; i;priz»rjs;o jih mase brez, v-ča?i celo preti vo^i vcJrte-ijev. Die Gevster, dle ich rkf, diie nun nieht los.« Ali naj voditelj n^pei/u^o mase k previdnosti ? AK naj jih uče preudarnost:, treznosti? Ne, tega se bo»eT zakaj jim utegne obrniti hrbert in se lahko obrae k anar-fcishi Malatesti, ki jfm več fHi^iMja: enakomerno razdelitev vseh dobrin! Never/etoo, a vesti, kakor Filip T-urati ,so p'^n^uni v stram resnično: možje globoke zaanofbi hn poltene in zavladali so demagog*. Turati je jr.rno izf^o-veial na milanskemu zboru: vMentre netla pratica quetidiana si fa opera di cfesolvimeoto civile e di ineitamento aJla ribelMone, r.elle occasteni sclenni c gra^i aer la vita del oro-let ariato si fa appeKo alia prud in za, rishia-mandosi a certe (rteerve che ntm sano preva d.i cora^^io e di leaha.« Sploh je znamemt ves njegov ^ovoar v M?knu. Naj navedem Je dva citata: »Noi avevame Ll dovere di se«Kigiwar3 la guerra ci^He. Ques4o «tovevre Jo abbJame Isnta pfu o^i. c {»Naša <*a8&iost je 'rila, da preprečimo meščansko vc^n-o. Ta drlSncst nas v:.?e tem bolj danes. ) Kaj to pcciciii, >c jaano. AJ;o bi soc^ali^ti potom revolucije prc.^oll vi* '.'o, bi imeli douna meščan=4co vojno. O ruskem komunizmu je odkrito povedal: > Crc.do ofce 1' esperisuento bolscevico sia desiinato a fi:l-Hre.« Menim, da je boljševčškentu poiakusu usojeno, da — se izjaiov^) Turati tudi blslpodredi od stran v laiki n ^ofnutiie^-o. železnJčarski in generalni štrj^ki, 'kakor tudi jalovi nulizem sccrjolističnfli poslancev, Vzpodbujajo dru^e str-aoke k akciji v s\rho obrambe države. iModsgbani, tudi kapaciteta v socijalr.i de-nwokraciji, vidi celo, da se nahaja straa.ka n* robu prepitda, češ, da se b ur ž v. azij-a čv v feclj nagiblje k ljudski stranki, ki bi utegnila r&L;ti položaj v Italiji in postaviti kate^ško vlado po belgijskem zgledu. Zato poziva .st "e.a-kf) na sodelovanje z liberajttrmd strankami. Na drugi strani pa stoft dcfstvo, da je javno mnenje sito sedanjega tiezn. sne^a. st-rja, ki &a socijaiirsti Itujšaijo čiinfialje .bori. Ne smenvo namreč pozab'rti, koliko trpi ljudstvo cb neprestanih stavkah. Oeiavc' v beneški tol-. č-niči stavkajo en mesec. &e>!avska zbornica jc določila vstfkemu delavcu 5 lir dnevno. Dnevna podpora znaša 25 tisoč lir,-a zl? orni ca je razpolagala s kapitalom 163.000 lir, t. j. za štiri oni pcJp»re. In vsa e^oniaa stavlf^v kaker jih je bdio I« malo v E-s rcf>i, ni ničesar dosegla, niti zviiania d-r-in. Delavci so s-s ra iruii vrniti na delo. Kakšna škoda! In tudi ne zab-L-mo terorja, ki j|a vrše socijalisti v državi: prisilili so krepke manjine, Lupatam celo čine, da so sta\ka!e; vsakJaj?-ji so scc-jai:. lički napast na m'rne slicde ljudskih strani; 'n terorizem, ki »Ja vrše, je razviden iz ^ej Iva, aa v Turinu za časa stavke ni ir.ogrl dobiti krušne »izkaznice, kdor se ni izkazal; da ji član socijalnedemolcrafeiške zlw>rn:ce. In vlada? Je tako šibka in slabotna, da se vprašujejo cela največji, vlal- prijazni 1'siii: »Ali imamo vlado? ; Vlada. izda)a polovičarske naredbe, njen voditelj Nitti, Iri rfa v:i pv-a nihče ne ub3^a-, vtnomer {Jona\^ja pr:džge: rpiu lavorare e meno ccnsumare (več ilela in manj jela ) in režu^e — piranska vprašanje. Javnrst si želi trdne vlade z jasnimi načeli in smernicami. Stranka, ki ti izkoriu&Ia ta 11 p in bi Ijiisstvu vrnila vero v red in ki b; narod navajala »k fioionosneirauddu, bi imela veliko večino nareda za s-abo. In prav v tem >e bc^e si*>c:;£-^isti H^^sUe stranke. Kakor Tirati in Modi^Kani, tako skuša t jdi Treves odvrniti sve^e sccitali^ške prijatelje od negativnega in jtih napeljati k pozitivnemu delti, da se s tem prepreei ^roz4lni poliod ljudske straake. Treves trdi, da bo jalova nedo-lavnost Rocijalv-stov nujco r-e-diia zmago Ifu^^ke stranke, ki da ima zares moderen prodam, zmožnost za delo in moč, da vzdrži najhujše •preizkušnje. Ka-ko se odločijo socijalisti? Ali Kodo, ka* ker ^oslei, le po^ir-ib, alt se pa viržeio na po-zHivr.o delo? V pd:-4e*žnijem pr\averu bi vladati le skup*K> z Ijis^sko fttraako (pnrme«jaj Nemčijo in Avstrijo^], »kar pa jo v očigled danjenvu pclniivjru aa možr.ost-c de pride v krs Jtem ■dol bloka lfudske in zmerno liberaij^h s^.'nrrk, oa do hude reakcije cd strani iiudđke sLrankcj Bii—i H. *EMN06T« Štev. 104. V Trstu, da« 1. ar^a --^ Reakcija pa izbruhne še pred revolucijo, pa prav kmalu po revc-tucifri. Uvašujoč itaJi-janaki temperament m ekstremn&st njegovih načel In čustev. moramo reči, Ha bo zelo krvav a prav tako tudi kratek. Bodočnost pokaže. Lokavski. iz c&tfois goms^se. f Autoa SerMia. V poned*i?ek je po daljši fcoiezni premkiul v J*ufcl;ans!tem Leceišču g. Anton Scraein, deželnov-athii konci pist pri predsedništvu deželne vlade za Slovenijo. Dc-m* je bil iz Rocola pri Trstu. Pokojnik ye b i starešina akademićnega ferijalnega društva -Balkan« v Trstu. Za časa vejrie }e služboval pri vojaškem sodišču v Pu?i m brl sotrudnvk tamošnjega r> Hrvatskega Lista«. Po prlhrduj -Italijanov v Trst je služboval nekaj č?*a kot; avskultant v i t al renski državni skižbš. Ker mu1 lamkaj ni utfs^'o, je prijel v Ljubljano in bil *pre4et v poetično službo. — Pogreb Uagega pokojnika se je vrgrl v sredo ob pol 18 iz Le-j onišča na Zaloški cesti. Pogreba se ie u-deie- j rito zlasti veliko Primorcev, a tudi drugih j •poko^skov-^] prftateJjev in marcev. Prvi vl*k iz Maribora v LjaU^ao. Ljuhijan- ! ■ska Ji^aclavifa pc-rc-ča: V petak, 23. aprila j se je odpel: jI prvi vfek iz Mar&cra preti ; Ljutliani. O thr,i ie fc3 napovedan za devetoj uro, a odpeljal je šele ob po?u 1!. Ker je bil na- j cvat ra ta vlak c-grmucn. ic b*l perm streho; zastražen, ter ni belo spJcSno devobsno. vstopiti na vdak, temveč je zato bilo potrebno po-sefcno cKastno dovoljenje. Vlak ie spren^jaio 50 oboroženih vojakov. Iz Marsbora do Zidanega Mresta je šlo vse dobro. Potnik, ki se je pe^al s tem vlaskom, po-roča plodeče: Ker smo blizu Ce*ja srefcpH vlak, ki se i« pripeljal od Zidane ga mosta, savot-Sfi vsi potnik: mnenja, da bo tu^-i n^J vlak brez ovir prispel v Ljubljano,) tc 3a bilo ie dru^^-če. Ob 5 popoldne, ko smo j prišli v Zidani mosl, je velel poe t ajeoa čelnik,. da moramo vsi civ^kt-i izstopiti, ker železnica j ne prevzame ncfcene^a jamstva za naše imet,e j in - ie žM; Po doigem prerekanju smol ci vilisti vendarle ostali v vlaku in vlak se je j začel pr^r»>:k?-in. Komaj smo priti i «z -postaje. so i nas napadli koeniavvti ter so streljali na vlr^t neprenehoma do Trbovelj. Potniki v vk~.-:ul j smo y$ mprCTtBftO V smrtni nevarnosti, žen-: :ke so krifele ter v smrtnem strahu se tele in j ležale na tleh med in pod klopna, a tudi aio- i ški pclmiki smo se £ kri. ali v kete. Blizu Hrastnika so vojski pri strcVnr.ru na napadalce u-strelila enetfa komr.n/sta, štiri pa uje.!: ter zvezane pel;3H ket talce z vlakom naprej, j Pred vlakom ie sla po progi močna patrulja 1 vejakov, ki so trebili tir, ki je bil na \eč mc-j slih zasut s kamenem, z majhnim" in velik'ma J alami, s Modi kn celo s celimi dre\esi. 8"!a| /ožnja kakor kje med culukafri v Afriki, j neskon&rh težavah smo vendrrle prišli, čcj Trbovelj. Dalje nismo mogli, ker so slav-j karji raz'Hi pr»go ter pometali tračnice v Savo. Ro so h-telr vojaki progo popravljali, se ie vsul nanie dež k.o£e!j in kamenja. Preostalo ni dru-fe'". k^kor tla smo se začeli pogajati s stavkivTOčima. Imeli so zasedeno tudij ptiJrH^' Tfa-pfcj. I*o cciournem 1 pogajala so sam ven-darje dovolili, .da ei i smemo p^pt-v ti pro^o, čc jim izročimo tiste 5l*ri ujetnike, ki toiio ;i'a pripeljali s sebor iz Hrastnika. To se ie z^-cdrLo in pričeli srno, ci- \ v-^ii šn v<«*kif po prav p-ro^o. Tračnice; smo z v€«iko težavo pote^nsli iz s«ve na tir 11T p<*pva-rl¥. prefo. Pormčnlk, ki fe sp renčal naš v^ik, je imel s stavku^o-čarm lep govor, v katerem jim ie slikal fccezumnost njSbove^a počeip. Najlij^l je, da dela/jo samo zu naie sovražne -n dc r-o ^r. ko bodo prišli Italijsni, štak m>r?li iti . Izmed Včlo jih je dva do j tri tisoč. w se sI-jvU razfcčoi raeUkiici ka-kor: Rc^Ji pa, kot bi primiš Iter^an-i sem, gre ino •na if«jt?, kamor smo ski komisar Iz Maiifeora, ki je na.stopil s-rurho kut strofeod*a t»r je za-služil za svečo newsf rašenoat vse priznanje, j Med potniki ^e tu Ji neka nuna. šokkaj sestra iz me&aact&Le šole iz Celja, katero sol sop»tr)čce s skriva?e, da napadalci c:soj videli ciene^a p-ekrivria, ker je bila j na več mesi"vh oevarac«!, da bi rascrivfana dr-I fial vdrla v va^tsre, ter začeia masakrirati so- j potn'ke. FH1 sem več let v svetovni voini in tiuti na fronti v nari^uj.W:n sovražnem o^nju, a tako razburljčvth pi4zorov sem malo doživel, kakor pri tej vožnji. Z&niMiTa pravd«*. - K^^rascist proti soc^^d-j nemu deaokralu. Iz Ljubljane se porrčn: Komunist Na»o Furlan, urednik in izdajatelj so-c 1 alnopolitične re\^je Baklia^ je tožil zaradi razžal^enja časti go&poda Albina Ptepeluba, kaierejja ofcdolžujc, da je rekel meseca junija ali juši^a lani o Nino Furlanu: »Balclja-- se u-rejuje le navidezno v socij^lističnem smrslo, v resrdci pa po inspiracij-ah policije. Pri ekraj-r.era sodišču v Ljubljani se je ta reč že večkrat razpravljala, toda zakljuirda se še ni. Dne 25. t. m. je razpravljal v tej zadevi okrajni scekiik Avsec, kateri je zasT-š*l inže-nerja S-tebija, ki je pričal: Furlana nisem poznal. Qd več slram sem bii epezorjen, da je lemaa kreat-ura. Kot načelnik krajevne politične orgaaizjcije z^t.vvl, da naj zađe-, vo disciplin a: na komisija natančno preišče, j PieiAava se je vršila več mesecev. Nekaj <*ni j pr^d 22. junijem 1. L sem našel g. Albina Prc- j peluha (socr,alnodemekritski Lelj pod i-menoni rAbcitus } v kavarni Llnic-n. Pri tej priKki mi je :ekel g. Prepel^h, da se msra na j Furlana paziti in je pripomnil, da je Furlon j i najbrže inspiriran cd pclicije. Vedel sem, da Furlana zelo blatijo, ker pa do takrat še, ni mo imeti dovclj dokazov, sen* pripombi, da najorže ni iik, kakor ga opšst^ejo m da ' ne verjamem, da bi bil v kaid zvezi s potijo. ! ker sa je s?.m pokazal, kclrko "ima j naročnikov. Pri tiskarju Krova-',inu, k&beri^ je j t-s k al rBp.kijc, sem se informiral i« izvedel, ! da je na p'ečHo od Furlaiieve sirasa vse i v redu. Mnenja sem bil, da je g. Prepeluh z i izgovor;o^imi besedsani kotel po^ieriati, da i je izdaja inspirirana od prV-ctje in da! I se smatra Furran za nezanesljivega človeka, da | je bii le navidezno član organizacije in socijiJast j t-iki-'no bi pa bil le nekako orcd.je polioiie; j izkratka: imel sem v bis, kakor de bi bil Fui-laa j o\aduh. Bil -em takrat načelnik krajevne pc- | iittčne or^sm-zacšfe in eJ^n izvršilne |a odbora; takrat je tekla že pri stranki preiskava P^^1 Fuilanu zaradi njegotve poK. čne nezaaeslV-vo- j sli; za to smo iskali gradiva, da se izkale | resnica in da se Furian eventuelno izldjoiči iz j ■ stranke. Že pri seji izvršilnega odbora sem bil j !'dvakrat opozorjen, da pospešim preiskavo, to-| i da rekel sera, da moramo dobiti materijal, kerj ! se je o Furlanu 11. pr. podz Verovalo celo v; Gradcu. V preiskavo sr.mo se pa rase m vtikal, j ' ker je bila ta naloga discip^mmve komisije j ! Po mojem mnenju je fe-ospod P.rapel m veAel, j kdo je v p re'5 kov ali« kotmisiji- PrepHuh: ^Te- j nisem vedel.« Zastopnik g. Prcrčluha: »Te-i rta ni mogel vedeti, ker ;e b:l kot poverjenik j čez mero zapcalen.« Priča inžemer StcVi vzklik-: ac: »Jaz r.km b:I nič manj za.pcslen.« Gosp. i Prepelidi pravi: »Tiste čase nisem hv kavarno. Sicer si mi pa zadnjič sam rekel, da; te^a nisi slišal.'' — lniener Slebi: >0, nešie-1 vilnokrat sva bila v kavarni; o 'teh zadevah: : sva pa večkrat ^ovoriia, s; j bila ta reč ta-! i krat zelo aktualna.« Zasto^ik g. P .epe i uha j predlaga: »Zaeliši naj se kot priča Anten Ka-| I sicKc, strokovni tajn:k, kateri bo izpovedal, 1 j da mu je NVw> Fiwlan leta 1918. zatfroz.il, da pa ho ovadil kot voj dca vojaški oblasti, ker1 I je rekel Furlanu, da ;e Ls«hknechicv pristaš.^ j j Gospod okra;ni sodoiik Avsec: »Kje Se gospod j F ur lan, te;^a moža bi si rad orf'edol. Zastopnik; Furlaciov: »V celjskih zaporah; 7. julija t, 1.: pride v~un. < Inžener Slebi .po^e še, da je j Gustinčič v zaporili in pove še, da je bil on skrawai levičar, dokler ie bčl še v stranki. Nato 1 > pnea inžener estebi edide. Gospod PrepciiA nato vstane in izfevi: ; se bo ujmevaJ današnji r.^sto-p £osp. inženerja i StehiU, moram povedat:, da je bd inžener Ste-i izidiličen iz sfcrarke z mc^m geisom, ker je Stebi kot načelnik kr.-ijevne organizacije ovadil oblasti reketa č^'-tr'ka, At je hodil k drs-kui-ijam, katere ie prirejala stranka. Fotografijo ovadbe imam jaz, ves akt ima tudi ger-p. ■dr. Koron, katerega predlagrjm za pričo, kakor tudi g. Ivana Kocmarja. e Pristavil ie, da te^a, j kar je rekel inžener S-tebi, ni govoril v kavami I UrkVo, marveč kv.v je govoril o Ftt ls.nu, je go- • j voril v svoji ur-a/Voi acJm. OkraiaL sodnik Avsec! j^e iiato r«zp-avo preložik iMh misije za teden od 3. do S. m^avut {Prcččipne se št. 3 nove irvieske izkaznice.) Na odanerekr Te^iesiiae: lA kg po lir 1'50 kg; Rii: Vj kg po lir 1'40 k^; Kricializšan s&tiko?: 10 dkg po lir 6'— kg; Olje: se la ieden ne bo razdeljevalo vsled stavke uslužbencev pri kemičivh podjetjih (v tvornicah in čistilnicah olja); Losos: 1 pesodu na odmerek, v posodah po l j kg, po lir 2 45 poseda. Razen tega lakkc- dobe vp-sanci v predajrj-«nah aprovizaesjsk« kom sije po 10 dkg kok>-nijulae luive na odmerek po lir 18'— kg. Proti predložitvi živilske izkaznice pa vsa živila, ki se lahko dnevno in po&joboo kupuje jo, in «icer po istih ceoah kaker minuli teden z izpj-ememfco ccne cikoriji, ki stane lir 5'50 kg in kavnemu surogatu, ki se bo predajal po Hr 2*3© zavoj po 30 čk£. Podražaje teh dveh živil se mera pripisati zvišanju monopolne pristojbine. Mm Kaniriksm In čMilisi Z aziroj« na silao pe^ražitev siroria hi sat« tudi čaM^ukega čf^ar ce*a je pou- čila za več ko sto ocoiotkov, ie skleailo zx-stepalštvo izdajetesjev i^t^skib listov razucv^o z sKakitr^ivosa za dela, da se i ccna U&ton poviša ed i0 na 29 stetkži. Ker vlidsjo v zasedbe« ozcis!tu eaake razaere | kot v Itaka, zlasti pa, ker ce sackole: Nara časna za en mesec . • • L 6'—, » » četrt leta ... L IS'—, » » pol !eta . • • • L 32'—, » » celo leto . . • L 68"—. Posaaezna številka 29 stoUnk. f^rosaafaooa, Id ims^o piftčaao caroč^ao ! prake 1. m -m$trm t. L, se dotičai zneski poraču-: v zasižlm a ovc coae. i NsB-oen«iji s« »tra pUčcvati vedsio naprej I in smo z oiiroaa aa veiiko škodo, ki mua i« | i po-rzrotzšo za»t*ni&i, naiavaost parisiHeid, da ! isi*vi»o vsakomur lisi, kdor bi pravočasno ne cjsovil nsroćaine. »Edano6t« je edtui ju^o^lovenski dnevnik v s&^dcaeai oženju in vrši, kakor govore od r>oh straai aa« prUt^aioča prizaanja, svoio j do&aost bulica, boirilca in ohra'jjevalca s^osiovenske narodsie zavesti ter b-rasite^a in j ; i^-joraika pravic nsžež?. roda in jezica po svo-i r^h nj^boljšik močeh. Ža- o upatso, da mu osta-ae tudi odslej naš narod zvest, kakor zvc.v.0 ^'•aiil tudi on &fef»u ic njejjovisi koristim. Zve-| 9tvia za zvestobo: Krepka podpera ns-oda ! tuii Usti aensekijm vir. iz k Verefa I n^ črpa moči za svoje r.ad^l.-nje delo. V ' v&Li -je natia moč, v ^E&iosH« pa r»ro£'c iioči! UPRAVA » EDINOSTI«. Domsce ^estl- »EU-aost« nc i^ide jutri, v nedeljo, in pojulri-| šnjem, v ponedeljek, pač pa v torek ob navadni I uri. Čitateljem. Te eni emo izpuščali navadni podii-; slck. Vemo, da je to n nogi m čitaleljem neljubo in i da so morda — izlasti pa čiiateljice — celo ozlo-I voljeni. Zato je tudi r.ain zelo neljubo. Ali, viša sila I je tu. Prihaja vrsta dogodkov neizmerne važr.osli ; za naš narod; z druge strani pa nam je obiast ! skrčila obseg lisfa — z cr.o samo izjemo na teden ! — na dve btrani. Naj potrpi občinstvo, kakor mo-| ramo mi! Odkorova seja političnega društva »Edinosti- sc bo vršila v četrtek, 6. majnika ob 13 v prostorih Slov. Čitalnice. Vabljeni so vsi odborniki m po ^d- sednik. »Piccolo«< vprašuje. ^Piccolo della Sera< cd minulega tCT'ka postavlja na čelu lista, gori v : glavi < vprašanje: »Kaka etavka, aH kaka ministrska kriza pride, da pošlje v zrak rešrtev jadranskega vpra&ai>;a na prilvodnji konferenci zaveznikov?*« — Čudno vprašanje. Težko mu ;e po^^ddti zmssel. Preteman je. 'Kaj hoče reči rPiccolo«? Kako nuj se pošlje v zrak, česar še — ni?I Morda pa hcee red, da fci kaka stavka aix kabinetna kriza mogla izsiorti re*ii-tev jadranskega vprašanja? Seveda tako, ki bi b?la >Piccolu- pogodu! Je že res: to bi bilo zeio enostavno sredstvo. Ali ianent je ta; da ;e sestra »Piccolova <, > Era Nuova^ ravnokar, razpravljajoč o ponovni odložitvi rešitve ^airi-soke^a vprašanja, ugotovila, da se Nilti ne more cd-locrt i za iz vedibo londoa&le^a dogo vera. A to ne k radi cdpera Amerike, aaapak radt rattuaer v ie torej: je li kdo, ki bi h,rtel stavkati za re&*ev zaželeno od xp5cccla-. Njefovo vprašanje se nam zdi zato precej naivno, ako ne otrwJ»c. Saj vežo vrabci na vet-h streirah, da re«Aev jadranskega vprašanja »i odvisna le od stavke aH krize v ItaHii, marveč t«di od dru^h sil. ki jih ne more doseči nobena ita^achska stavka. Značinia peteza teh ljudi je, da smatrajo že za dosegljivo, kar si oni že^e; da — ker ne morejo in ne moreno računati z daB?Hi4 resničnostmi — verujejo in pričakutejo, da more nastopiti v Italiji kak vdfeus ex nvirjki^a :, kaka slučajnost, ki izvrši čtniež. Zastertj pričakuje rPiccoio čudežev. S takimi vpražanji ovaja le, da vpra&u^je zagonetno le zato, ker ne ve, ali noče povedati nič — pametnega! avavke v Trstu. Pri stavki bančnih uradnikov, ki traja že pet dni. nič novega, kakor Ludi ne pri stavki trgovskih uslužbencev in dalav- cev v kemičrrilj tvonoicafc. Kovinski delavci se ne namerava^D povrniti na delo, dokler se ne izpolnijo nj-ihove zahteve. Kaacert ja »evskega zbora se \ rši, kakor že javljeno, S. ma{a v veliki dvorain Naroo-ega dema. Koncert bo zelo zanimiv. Izvraj»le se b»eo izključno slovanske skladbe, ki se v Trstu vecincma še niso pele, in siccr moški, žeifcski in mešuni zbori ter samospevi. Zborovodja ]e pref. Vasilij Mirk. Vstopnice so v p red prodaji pri bla,gajr?i Nar. doma in v Del. , konsumnom društvu pri Sv. Jakobu. Podrobnejše naznanilo prihodnjič. Iz Dramatični krožek priredi v ; ponedeljek, 3. majnika cb 19'30 v dverani I »Gospodarskega društva« E. Ganglovo štiri-<4e^u"isko dramo »££1 Ga»tov«s4e članov clov. gledaHšča pri Sv. Prejeli smoi: Kakor smo že ja\ li, prirede jdsnes, 1. majnika cb 16, nekateri člani slov. ^e-V-lišča, v ve1 i ki dvorani Narodnega cema pri Sv. Ivanu »Vari&s-tetj^ večer« z raznovrat-r-nn spo?eck>m. Po sporedu ples -in prosta za-t?aro začetniki, izvzemši g. Kivreta, so veadar dow sc^Ii lep -uspeli. Med odmeri in po pred-sttvvi je ubralo svirala skuprna -Vikior Parma io žela za svoje proizvajanje živahno plos4i.an,e. Želeti bi bilo, da bi g. režiser z ostaitm osobem še nadalje posvečal svoje moči temu plemenitemu delu, za kar mu bodo res hvuleiiii vsi zavedni Magdalenčani. Svetiater. Višek tatinske nesresmosti. Pred me-eeetn dni so vdrli neznani tativo v urade tržiške ol-niš.ke blagajne ter ukradli iz blagajne ves denar, j do katerega so lahko prišli; iz blagajnice ic J zmankalo 16000 lir. Obbsti so imele na sumu i nekega Antena Bertona, starega 22 let, kate-ga so tudi aretirali :n peljali v Červinjan, kjer so ga zaprli v tamošnje za pere. Bertonu pa io je pred kratkim posrečilo zbežali iz za por ar. Pred nekoliko dnevi pa -ie dobil blagajnik Mar-t:neli pismo, v katerem mu f išeio tativo, da ni bilo v blagajnici 160fX) tir ampak mnogo manjša j svota; da se izogne caidaljnim nepiilikam in preiskavam, nnj blagovoli gr.spcd MacUncHi j prinesli denar, ki še primr^nkure za navedeno 1 sv^oto 16000 na neki griček pri Trižiču in naj i ga postava ped kamen na točno daločcro mc-! slo. V pismu so mu zagro/."^ s smrtjo. Marti-i nelli je prišel nato z omer;en-'.m p'?mom na tu-k&isnjo kvesturo, ki je takoj poslala 3 svoja ! agente v Tržič. Agenti so se f.odali na one me-slo, katero so predrzne/i oznrčili, ter potrpežljivo Čakali. Čakali so kzJcih 30 u«r; včere: ^b 5*50 zjutraj pa pride .»malena čeia , in iC oprezno priplazi k dragocenemu kamnu, katerega pa niso oborožem patru.Ierji utegr. !; d\ niti, ker so bili agenti takoj pri njih in jih aretirali. Bili so trije; eden ie oni Berlon, ki ,e zbežal iz zapora, drug' neki 23 le t-i Rug.tjt o Doria, tretji pa vojak žen jskega zbora Bihh-bcllo. Tatinski napad. Jo.^p Zorko, star 20 let iz-v oš Ček, (i-n čevljar Kari Cbrici, sta sc vračala predsnečnim okoli 2 ponoči domov; na trgu Ospedale sc je Clarici z?, hip odstrani!, Zorko pa sel počasi sam dalje. Naenkrat prihitiLi izza nekega vogala proti njemu 2 lopova in in;i iztrgata iz fopiča ^'«tnico, v icatend je ucl 350 lir. Napadalca »ta stopila v neko ko£ijo in zbe> žala, prodno je raogell priti čevljar svoje m u pr'-< jatelju na pomoč. Poizkušen samcfnGrr Iz neznanih razlogov se je hotel včera.i pop Mra Fa.'tvlti s plin .nt Cici-do Mazzotti, i>laga«r«ik f-ri denarnem za\ o.tu Banco di Roma; poklical so z-.iravr.ika rcsjLae postaje, ki je pjikitel i; c. loraci vlom na Maz-zottiievo stanovanje v ui ' iana^tica 40 in mil pedal najnujnejšo pcincč. aggatUja prepeljali v mestno bolnišnico, kjer se naliaja v tez« kem stanju. DAROVI. Pipčarjt za moško CMD: po nrpčarju Cr-m za uslugo 5'—; pri ple.rv. zabaw v dvorani j>e. Šmucove so darovati Jakob Reksr 5'—, mehanik Arvtcn Skriniar 3'—, trgovec Veko%4av Jo« gan 2'—, mizar Fr. Bekar 1'—, železničar Ivan Kocjan iz Vasi 1*—, posestnik Iva:t iJkmar 1'— f železn čar Fr. Sfcrinjar iz Vasi 1'—; Josip Božič najdenih L 17'—, če*mir je dodal sam še L 3'—; učitelj od Sv. Jake Ha, ker po prekrokani noči ni prinesel Kranfčeviča 5'—; slov, t:ratf-mštvo J. B. L 7S2'— «n 5 frankov fr.; štrajkar Hrvat 2'—, itrajkar Peter 2'—, en »'-c^g gospe*! v nabiralnik 10*—, iz naVralnika 2"—, naša Francka 1'—; po p*pč>r?u: v počastitev spomi-r.a prerano utnrlcga g. Aniona Seražina Mela-nija in Vekeslav S ah ar L 20—; skupaj L S33*— in 5 frankov. — Ičk»z Pi^čarske^a klu^a za četrti mesec: Izkazano v št. 80 Edu^ski« L lfi3'10; št. ftl L 63'—, št. 82 L 26 —; št. 83 L 86*50; št. S4 PODLISTEK DAMIR FEIGEL: Odikadnina. /Hvala vam za predloge! Predlagana je torej potrditev izpremembe imena, gradnja sodišča, davkarije, šole, cerkve, pošie, železnice, dveh vojašnic in orožciške postaje, postavitev spomenika in prisodba pravice revnih. Brez; najmanjšega ugovora so ii prudlo^i sprejeli, j Hvala! Vsak izmed nas naj se takej loti dela. j da bo to čimpreje gelevo. Jaz poskrbim, da ( bo novi zakon o odškodnini v obeli zbrnicah j sprejet, ka;Ne bodite preveč s-ilni in nepotrpežljivi!-je tolažrl ob nedeljskih večerih svoje sovašča-ne star, izkušen starešina. sKaj mislite, da ie z odškodnino kar tako? Vsi poslanci morajo pril-i skupaj, in več če jih (je, več nam nakažejo. Preceniti se mora vsa naša posest, zapriseženi cenilci bodo imeli noč in dan dela. Vsak, kdor, da denar, ve rad, kam je šel deuar. Kar smo mi v malem, je država v velikem. Le potrpljenje! Tudi Rim ci bil sezidan v enem dnevuk-•Scveda, -to je že res!* je prekinil govornika vaški čevljar, ki imel grdo navado nasprotovati vsaki še tako pametni besedi. -^Je pa tudi res, da niso vsi Rimljani čakali (»red mestnim ozidjem dovršLtve gradil je tako veKkega mestu. In getovo so b:Ie zgrajene najprej hiše in potem šele favna poslopja kakor orožniške postaje, davkarije in ječe!« »Kaj ti r&ztvmeš?« je zavrnil mirno in preudarno starešina zabavljača. mladenič ti, ki nisi šel dalje kakor do najfctižnje vasi! Mi živimo v drugih časih! Kar je bilo prav in dobro prej, je sada; krivo m slabo. Kobko pa naj ti odrteie ob Jas t, ako ne v«, koliko ei anei, koliko izgubil, Če si res imel, in če si res izgubil 7 Ko boš pa iruel odškodnino, ko bas coci- val po končanem delu pred novo lastno hišico, se boš spomnil mojih besed. - »Obljubljam ti, da ti v tem slučaju pedšijem nove po4plate brezplačno, pa naj bi bilo usnje še tako drago!* je odvrnil čevljar in odšel v svoj leseni brlog počivat. — Finančni minister je postajal od dne do dne nervoznejši. Iz Datljeve dežele so prihajala slaba poročila. Poslanik ie sicer sporočil takoj vsako novo poroko tamkajšnjega vladarja, obvestil je pa tudi svojo vlado, da se je moral obisk viadaria odložiti na nedoločen čas, ker so začele stavkati frizerke vladarjevih eoprog. In finančni minister je tako nujno potreboval novega posojila! Nove stavbe v Kraljevem seiu so mu praznile blagajno, da je bik> joj, ki seda; 5e odškodnina! Zavlačeval je v poslanski zbornici odškodninski zakon, kolikor je mogel, j Dokler ne pridejo frizerke v Datljevi deželi k pameti, ie »vsak izvanreden Izdatek izključen! In kakor so bila svoj čas občutili niasistri v Piesfcokci s tresljaje potresa na skrajni meji države, tako «& čutili Kraljevoeelci £«&podar-I ske posledice frizerske stavke v daljni Datljevi deželi na Ustni koži. Odkar je M odda* mfois&ski predsednik •kri za »prejem feo^atefa vladarja finančnemu mraistru, #e je pečal izkijuino k s Krajev im selom. Dele ie nauk z imitiranim; dat-iii Iz temnoriaveđa baržuna. Za oar dni so i že nosile soproge vseh ministrov, sekcijs-kif* .načelnikov, minšsterijakiih in dvornik svet-j nikov tike klobuke. Nižji uradniki niso znttv ! jfli stroškov za tako dragocene klobuke, /.a J katere so pa morali odškodovati svoje žene j na drug način. Klobuke so nadomestili ]jui>-; kovalni nagovori, kakor: »Ti dragi moj Da-teljček. zhita moj-,« Dateljičical« Če so bile ženo s to brezklobuor.o ljubeznivostjo, oziroma beznivo brez ki obuSn ostjo zadovoljne, je seveda drugo vprašanje, ki pa ne spada več v pravljico. V prvi seji zbornice je bil sprejet zakon t* odškodnini nesrečnim Kraljevosekem. Z.e izraioii sam iutprun kralju, da ^e v dvv;nu, komu dtii prvenstvo glede lepote in dovi-šcnosti, a+i zakofiu ali novemu Kraljevemu »elu. »Veš kaj, predsednik,« mu je odgovoril kratj, ' če je zaken res tako lep in dovršen, poaesem jaz sam v tvojem spremstvu v Kralievo to veselo novico! DoWi vse okolnosti! 7* bodo gledali KraJ^eveseici!* V Trstu, da« 1. mata »EDINOST« šter. 1M. Stran IIL l 75'—; št. 88 L 752'—; Št. 89 L 216'—; št. 90 L 29'—; št. 91 L 87'60, K jgsl 3"—; Št. 92 L 787'—, K fgsl 420'—; št. 93 L 264*36; št. 94 L 369'—, K ris 1 40'—; št. 95 L 310'—; št. % L' 5'—. K jgsl 40—, levov 10'—; št. 97 L 125— j Žf. 9S L 2953'—; št. 99 L 77'—; št. ICO L 295'—; št. 101 L 10'—; št. 102 L €33'— in 5 fr, fr. Skupna svola četrtega meseca L 7468'SO -j- K tgsl 503'--{- 10 frankov -f- 10 levov -f 1 ilolar, enako K i$sl 57.140*85. •S prišteto skupno svolo prvih treh mesecev, K 40.169'6t, so pipčarji zbrali v štirih mesecih za narodno šolstvo K jgs! f7.316'46. Darovi svetoevanskasau dram. klubu: Tonček Pr^en 5 L. Kovačič D. 10 L; Ko vačič J. 5 L;; £ekada M. 5 L, Jurca J. 5 L, Klua D. 2 L, Ne^oda S. & Jurkič M. 2 L. B!g. Za moško podružaico CMD; Pri svoti nabrani ob praznovanju -vesele družbe zaradi zaprte trgovine (L 146'—} je pomotoma izostala svotica L 4"—, tako da znaša skupni anesek. L 150'—. Dodatek hram® uprava, BOMSI. Iza i4 meseci. —- Primili smo iz Liburnije: Vrapčao se poJavrcom sečnja o. g. pod večer S Učke-Gore. Mećava oteščavala je još više ^ nako teški put. 5 vratrh se svom starom pri-•ateliu Z. u selu Dragt gde bijah zadržan, te već n^e bilo govora, ve krajeve 1 iijan-ka -s /jrka. Kako pre trebahu • sada put-r-ice za ck licu i Reku. Odoh na Presidio , te zatražili putnicu za Reku. Čuvši časnik, koi* j je bio u uredu, moje ime, pogleda u nckaku j knjigu, te mi cdgcvori, da nc inogu dobiti put- j rice, pošto se nalazim u : crnoj knjizi . Nisam j b;o sam; bilo nss je v:še takvih >-klienala<. \ Dobri prijatelji uvrstiše nas u tu knjigu. Istoga meseca interniraše dr. Pošćića, Cuka-ra, Mohorovičića. Lovranska fukara okleveta' ih, da su Kleti pokrasti biagafnu ratnih pol-) pora, pak zato da ih cdvedoše u Trst kao na;-; v eće lopove. Veruj mi, da ih se našlo vrlo malo, k>V veroviše u taj razlog z?*tečenja. Poznam h u dušu, kao i celi ovaj kotar, te napraviše za vreme o>oga rata i previše za ovaj narod,; koji će im za u vek ostati zahvalan. Lovrartsko općinsko veće bilo je silom raspušteno, te mesto sposobnUi ljudi, lovranska upći-na izabrala općinskim aečniciina ljude, koji se prodaše za nisku cer.u. Kr. p. p. 145. dviila je siromašnom pučanstvu ove cpćine hranu badava, te za nju nije igralo nikakvu ulogu, koje narodnosti je siromak, te u koju mu školu porazu deca, ali se r.ašao M. Grosssnann, te zahtevao od ljudi, ako hoće da dobiju hranu badava, moraju da prepisu decu iz hrvatske u talijsnsku školu. On t=a svetvni a d ju t autima* — R. Mihalli (čitaj Mihalić!) i P. Luterotti — točno pazaše, kome t koliko se hrane daje. Jedne noći ugrabiše nepoznati tatovi zastavu, sledeči dan R. Mi h a Ili i E, GeHettich utisnuše na ceduljama, uz prikaz kojih eu se dobivale životne namirnice, veltkim slovima ^Groato", ove Croaie* oteroše bez hrane. Naravno, da ni ih # v despoti-zam bi*r-ie kratkotrajan; l^udd po tuži še se na Presid^o , kcii je sam kašnjc preuzeo uredo-v«~ nie u sv!«e ruke, ali pravice isto nije bilo. Dogodilo se n-a Ti i kraija lanjske godine. Iza j svršene m'?« igrala vojnička glazba na trgu. \ S trj^a prema lekarni zamutio se Andro Pas- [ k van, onda farma-c'sia u Lovrani. Na kaputu! no*-io sokolski znak. Bio je napadnut od E. Gaacicfia i A. Baltestina, te n»u istrgošc sokolski znak. Već podigoše tuke na njega, ali njegov prezirni pogled. cMov. o je na junačke-im desnice, koje za čdu redi njihove privrženosti, na taj način iskoristile za svoj džep. Nekoj;ma je prispela ta škakljiva i^ra, te će nekoji polagali pred oblajst'ma račune za svoja nedela. Danas se oni voze au'om »bi li ni a, u kavani nabacuju se hazardnlm igrama, odevaju se po najnovijoj modi, a kod najmanje z^ode »Evviva. 1' ftalia«. Dok korf njih vlada izobilje svega, hrvatski puk na najteži način zaslužuje svakioanji kruh. Tu gospodu htelo-bi se peslati u Bukove« cd kuda će za 2-3 L, doneti breme crva kao konj, 3-4 sata daljine! Naš seljak kopa celi dan za 6-8 lira, ali ta gospoda, kad Je prošlo vreme menjanju novca, imaše dušu zalit-ovati od siromaka za 1 L 5-7 Kr. Naravno magote riskirati na veliko, jer na raspolaganje stajahu im blagajne banaka; ali kad bi kovi za potrebu došao na banku da digne pa-r stotina lira, dobio bi odgovor, da banka je bez novca! Premetačine obavljahu za svako malo kod !aganje 2 s-obe, dočim ona druga, čije broj dece je za polovicu manji, imade 2; uč telja i 3 učileH-'ce sa 5 prostorna. Prosudi, j jc li se tu vrši pravica? Ali poslovica veli, svaka s'la do vremena! Lovranska općina prodala goru; bijahu 2 kupca; A. Maguolo i domaČi ljudi. Da dobiju! goru u sveje luku domaći ljudi moraše visoko i nadliti cenu, uz koju se je ta gora prodavala i tud^incu. Vrativši se, A. Alaguolo, bio je na cedilu. LovraTr"i;a općina pokazala se darežljive ruke; dala je proširiti općinske prostorije, te cd nckdašnje lože-«, nrpravise više soba za uredovanje. To je vse bilo bez potrebe, jer pred ratom mog-lo se je uredovati u e t a rim prosio- ' rijama, kada je općina imala .ptme ruke posla j i kada je radmk i materijal za gradnju bio 5 j puta jeftiniji. Ofidašn-jcn općinskom veću nč^e j došla na um takva misao, jer je znalo, da je ] općina siromašna, ali sada; kada z a povedenu i dvojica, trojica, koji zapostavljaju volju puka odlučiše se na taj korak. Prijatelj morao se materijalno pomoći! Puteve bio bi popravio uz dva puta nižu cenu domaći sin - meštar Grž:n, ali da, on je bio za njih lud;i, dooim doseljeni A. Mague&o bio je domaće dete, kome treba dati rada. - Bućani stiraše kućane. — Skoro da ne zaboravih. Bit će tome oko 9 meseci, da u mestu izlazi tednik =La voće d-cll' Istria«. Upravlja njome M, Grossmann. Znam, da ga dobro poznaješ od detinstva. On nas pozivlje, da se odreknemo svoga materinskog je/.ika. Sva njegova podmićivanja. Judlne reči ne mogoše pokrenuti našom veram, pak sada uzimlje za sredstvo orna slova, koja bi imala sijati razdor i mržnju medju nama, ali neka dobro znade on i gosroda, koja se kupe oko njega, da put, koji je pre bio razrovan, sada je izravnan, a vi gospod, dobro znajte, da račune imate polagati pred Bogom. Znam, da se smijete, ali polagati ćete ih i pred ljudima kojima učiniste krivo! U kratko opisah Ti, sinko, naše prilike, pa prosudi, da ii se tu poštuje volja ljudi, koji oda-raše bnačeinika svojim glavarom, koji imao bi predstavljati volju puka, ali kojemu je vise slalo do časti, nego do dobrobiti puka. Dogodilo se i drugih napravda našemu puku, ali za sada ću Ta ih prešutvta, pa kad se jednom srede prilike, otvorit će Ti i te rane moje srce.« Stari otac svrši, oko mu izvabi suzu; pogled mi zape na sina ma, kome udari krv na lice, te utu celo telo podrhtavaše, kao da trese njim groznica, radi nepravde i izigravanja njegova puka, koji nije nikada sanjao o takvoj nepra-v'ci. Pesnioom zgrčenom lupi po stolu, njegovim telom ovladala boi, srdžba, jarost, plam- i tećih očiju, penećih ustiju progovori: ^Osveta I je moja, ja ću je vratiti!« ICraj ognja slara majka kriomice otiraše suzu; bol, sažaljenje oćuti prema tom biću, ko>je je nosila pod srcem, i koje je pripadalo njoj; najadnom njezine oči pogledaju put neba; taj čas prostruji kaminom vetar, te raznese popeo po ognjištu; gledajući tako staricu, pričinjala mi se vešticom, Njezine ustne proiz-usle gadnu kletvu, koja je bola od srca. Još jednom raznese vetar pepeo po ognjištu i reči kletve u gluhu noć, k«fe se duboko gubiše u daljinu ... Spreruisnio se n« počinak. San mi ne dolazi na oči, već od časa do časa ugledam lice starice, čije usta proizustiše kletvu, le mi te reči kletve poput mor* zuje pred ušima. Te noći moguće za prvi put promišljah, ne dosiže li kletva do sedmog kolena? — Lovranac. Gropove im. odd. Cđinosrf 582 PRODA se steklena cnara. s predait, trgovs«oa jn?za s prrpravo za ot}e. in decs-rna&ia tclrtnaca. /a trgovino. Bark ovije S8. - 54»! SPREJMEM TRGOVSKO UČENKO za trgovkio z ratzn^n bUi^n iut NotraD^kem. Naslov pove ins. od^. Edinosti. 3.396 KUPUJEM s-taro ždezo i>o 30 J»r za 100 kig. odpai-tke cunj po 40 lir za 100 'kg. Skladišče S. Mau-rizio št 8. 586 MOTORNO KOLO =WANf>£RER« 3HP v »ra-bcl^ še m stanžu, »a tri prestave in 4 SPREJMEM takoj v službo trgovko, srednje starosti .veščo slovenskega in italijanskega jezika. Piača po dogovoru. Pismene ponuefoe na r. a slov: Božidar Kaslelic, Materija, Istra. 574 IMAM r.a prodaj 100 palm razne velikosti, sKamaros-.;, prikladne za vrte ali parke. — Pismene ponudbe na naslov: Božidar Ka-stelic, Materija, Istra. 575 GOSPODIČNA bi rada poučevala v ruskem jeziku. Ponudbe ped -.Rusinja«, na ins. od Je obiskalo že nad 800 učenjakov. — Tržacam prhiejo peš (2 uri), aH z vlakom do Divače (V4 ure), ali z vozom čez Bazovico. j PrsskrSBiftna I20 lađi za ido ?n pilo. IVAN KACIN Gorica, ul. S. jUftiio 24 f?'ti Ljablfana) iK^e ujo vMfco^.Tita« HARMONIJE Prenovlja in uflaSujc cerkvene orgije kla-viije. vfjolinc itd. — Harmoniji, prebrane kijoiine, pisCalke zaorgij r v.dno v 2atogt. prej dr. BODO. Zob8zdravnfkd7.E.CI@rjfir@ - in - dentist Stank® Perha^ac Trslt Trg (Soldoni iS. 11, IL Radsir. sprejema od 9 do 12 in od 15 do 19. ^^mmmmmmmmmmmmmm Izbiranje zob brez bolečin, zobovja, M\ mostovi bftz m, retHim zob in zlate Krone, usu dela se izurMo po i?Mm\ tedniki Ta načrt se je pa po prizadevanju predsed- j nika temel/ito izpopolnil. Kraljevenra poselit! to se pridružil i vsi ministri, ker se je name-ravaia slovesna otvoritev vseh javnih poslopij ob istem času. Obi.-k Kraljevega sela je določil minerski predsednfk na tretji dan pred prihode n Daieljske^a vljKlarja v Prestclic«. Ti j:K>jdeš z mano!< je dojai svojemu iajniku. Ki-a-j poznaš in pisati zjiaš.' Po novi železnici «e pripeljemo v Kraljevo selo. Tam nas b« caJial gotovo veličasten sprejem. Te>W se sicer nc dopade narodna noša tamošnjih deklet, za- j lo pa dobiš zadoščenje v raznih govorih in na-pftfticahf« Babe so babe in napitnice so napitnice!* je odgovoril tajnik in se pri obeh osebkih tajno nasmehnil. Kraljevo selo ;e bilo vse v zastavah. Zastave so bile pravzaprav povoji, v katerih se je komaj razvijalo Kraljevo selo. Razen javnih poslopij ni b:Ia namreč -dograjena še nobena i kmetska hšća. Od preeza-e^nje posiaje dalje je stegoval predsednikov tajiuk svoj vrat skozi okno salonskega veza. Na za^njj postaji se je oJmttII od okna in zavprl svojemu še-fu, da se n« vidi nobeno na kolodvoru in da ne straži šolska criariftrui s šr.pki in '►Škodah « se je raz-{^cs^l prcdmyi»ok - Vr»lj Ima rad take I stvari: — »Tudi meni ie ugajal zadnjič šopek z nevem že kakim napisom! se je hlinil tajnik in mislil na svojo službo. Kralju sc je skoraj že vrtelo v glavi. Zdaj je poslušal na nov eni kolodvoru pozdrav, zdaj pred novim sodiščem govor, zdaj pred davkarijo slavospev, v cerkvi orgije, na trgu vojaško godbo. -Lepa ie ta siavnost!* je šepnil kralj ministrskemu predsedniku v uho, ko sla korakala ' na čelu sijajnega spremstva prott novi šoii. Nekaj pa vkiiub temu pogrešam! Kje &o moji verni in zvesti Kraljevoselci? Nobenega še nisem opazil! Veličanstvo, lo je tako!« je enako tiho odgovoril predsednik. -Ravnokar nn je pravil glavar, da je umrl predvčerajšnjim zadnji Kraljevoselec!- »Kam se jim je lako mudilo? Niso li mogli i počakati še nekaj časa ? Ce gremo stvari do i dna. se latoiioma prepričamo, da je to ljudstvo, ■ rekel bi, zelo, zelo nehvaležno, ker umre, ne da hi bilo doce^Io odškodnine. Zamerim jun. da so umrli predčasno. Ce bi še živeli, bi občutili vso ms^^o neražitfst radi svoje prczgoAijc smrti! Tako !ef>c slarvnosti pa !e še niso doživeli in je bržkone tudi nikoli ne bode!« (Konec.) S lian IV. EDINOST< štev. 104. V Irstu, dne 1. raa*a 1 Iz Dobrav»lj v Vipavski dsiini. Zahvaljujemo se, goipodoma učiteljema M&rmoiju in Zgoniku za »jun trud, da sla zopti vzpostavila, v vojni razpadlo ftaše vrlo dobravcljsko tamhuraško društvo. Naj bi m tudi drugje delalo tako. Bog ju živi se mnoga let«. — Domačini. b Hrenovice in Hruievja pri Postojni. Da nismo v naši hrenoviški občini in županiji, ki je največja v vsem postojnskem in senožeškem okraju, ne samo zavedni, ampak tudi napredni, dokazuje objavljeni članek od 27. t. m. Zelo čudno se mi zdi. da ne dobite še več dopisov iz naših krajev. Saj novic ie zadosti, in dopisnikov tudi ne manka. Če smo imeli svoje časno zadosti gradiva za izdajanje svojega političnega glasila; kakor tudi za tiste humoristične lisic. bi»mo imeli tudi za »Edinost-- zadosti gradi", a na razpolaga. Priporočali bi tudi r aiim fantom in dckletam ustanovitev podružnice CMD, o kateri sc ne ve desedaj še nič. Imajo jo v P aitojni, pri nas pa je le še ni. Fantje in dekkta. vzdrainile sc-. Bog in narod-, to ja, in naj tudi o--i «ne naše naroduo geslo. Začnite torej skrbeti t- di za to prepotrebno društvo. Saj patriotizma nam tudi ne primankuje. Ne bojmo sc kitajskega zidu: kakor se je sezidal, tako se tudi podre. »Ossiea« v a. i^e veliki ponedeljek in Irelo nedn.4jo so zopet priredili studenski fgrakn, navdušeni za napredek in narodno tiramo, ne ravno lahkega Domna«. Igra ni; privabila le domačega ljudstva, ampak tudi j i/ okolice, zlasti one, ki se radujejo vsakega' znamenja narodnega prebujenja. Najlepše cd mladih Igralcev -je ravno to, da prirejajo igre iz lastne inicijative, da delujejo sami iz sebe •in liio le pasivni činitelji kakega inteiigenta. •Njihovo veselje je toKko, da premaga vse ovire, ki ie pojavljajo v malih oddai;'enrh (krajih: ni odra, ne prostora, ne kulis, ne obleke, pomoč je odr'a'jcna, poleg vsega se muzajo od strani j ljud.c, ki Tim je igira otročarija ali pa pregreha.! Tod a Talija, muza, ki osrečuje narod in člo-j v eka: dokler je ne oblatijo z opolzkst.o, krvjo j in k orrre-i''»antst vosn, se je pojav'I a, vzbudila i se je v mladih fantovrirth in dekliških srcih,1 in če bii ibt-U prvi pojavi še tako primitivna, j u. orani o fcrfti vesela, da je na petu, polna mladega ž+vljesvja. Kc&k je napredek od Ljub-j ijano jo d?4mo : in »Županove Micke« pa do Domna ! V igranju in razumevanju igranja ve trcij kakor izberi iger. Kako ubrano, sigurno in resnično je bilo n. pr. v IV. dejanju na preji. Predice so predle, fantje in možje pa so razpravljali o najnovejši vaški senftici-ji, o gra-ščaku, Dcmnorvein očetu, prepirali so se,. Urh pa jim je pripovedoval o Kurentu. Gledalca t:o iikoro omamili, da se mu je zdelo, kakor bi sam sedel v gorki sobi pri peči, ko je zunaj i freg in imaz, ter bi poslušal vasovalce in berača Urha z mirnim zanimanjem; sam je po-;t*s! nehote vasovalec. In tako' so znali pre-:!Oč.t'II igiold, ki so imeli le po nekaj dialogov, "davne uloge so bile srečno razdeljene. Gcsp. 'idršh, režiser, ki je igral Domna. nekoliko ^hvaležno ulogo, je znal vliti trenutkom v pravi niL-ri jezo i-n mrilobo, sovraštvo in ljubezen, maščevanje in odpuščanje, znal se je! v osi »žiti gledališke patetičnosti, brez katere 1 bi bila uloga mrtva. Uloga Anke je še bolj nehvaležna od Domnove, toda gdč. Belki ji je dalu s s'nroaLičnfm glasom, gladkim dialogom i in mladerctškitni kretnjami živahen izraz za- j I;»t' ličnosti. Jerica, gdč. Grželjeva. je bila ve-i tino ljubka, posebno pa v IV. dejanju, G. Fur-j lan je razuir.el posamezna duševna star>ja pas:*.ne;ia Jurca, v svojem igranju je vidno in določno kazal uplive dogodkov in oseb na svoje čustvovanje: kako ga je graščak ustrašil in naščuval, Doronovo hudo vanje ukrotilo, A viki no trpljenje skrbelo in ganila Domneva in Metina nesreča; med vsemi je ravno oni najbolj ispoznal duše^ to razpoloženje sviojc j uloge. Meta, grrč. M'-klavčičeva, ni bila posne- j tek kakega večjega odra, ampak prava stara žena, revna in nadložna. dodala ji ni najmanjše | ieatralike, in z domačim narečjem ji je dala j potezo nevedne, od rev in nadlog ikero bedaste starke. Ravno tako naravno je igral Urha g. Miklavoič; posnel,je berača v bistvenih pu irobnestšh, -izrajdlj-i vo»st v kjretnjah pa je bila naravnost izredna. Občinstvu se -je najbolj priijur 1, zabaval ga je z zdravim 'n naravnim humorjem — te^a ljudstvo tudi želi - -. . endar sc je pa obvaroval komedijantstva, i > katerim so ookvarili glumaški kom "ki že «. eid na.ic.de; njegova smrt je sicer ob-udila sc-u',e ne pa spominov na njegovo tragično preteklost — bil je preveč berač Iz življenja, * katerim nima svet pravegr. sočutja. G. Mi-iavec se je znal dobro preleviti v krutega, j obolelega gP?>;čaka in starega grešnika, kar ni ravno lahko poštenemu človeku; zlasti v, kretnjah ga je dobi o izražal, njegovo norenje i . V. dejanju, eno najtežjih prizorov, pa je bilo j -jstr ko. Hib n' biio, če so pa bile sem-' i oi'-j pcmarxjkl;ivcsti, je temu kriva igra sama' ^ačeiniika nerutiranost. Vsi igralci imajo ibc:* revničnest, v svesti so si, da mo- ... jo prinesti na eder življenje — in to je te-i mel: pravega igranja. Ce bi igrali, kakor so priča ko vali oni, ki poznajo razmere in se v i s'.v.- rl r arumejo, bi bili vredni hvale, ker soj pa mnogo bo';e, kakor so pričakovali, j /■••slu'uo trojno polivalo. Le pogumno naprej! M Bcžells šo neMelle. Mno^o čudnega, zelo čudnega doživljamo v j sedanjih časih. Človeku se mora zdeti kakor j da se hočejo poslavljati na glavo vse stvari) - vsi pojm:. Ne le, da se dogodki love drug. za drugim — kakor da si v kinematografu — j s tako naglico, da jih težko zasleduje človeški j razum; ampak hite mimo očes^ iudi pojavi, j ki so nedostopni človeškemu razumevanju.' Tak-le pojav je inteligent, ki ga navdaja z gro- j zo misel na to, da bi mogli postati ljudje —! inteligentni! A največe čudo fe. da je ravno j v narodu, k* se ponaša z dvatisočletno kulturo,! ki se ponaša, da je prižiga! Evropi luči člo- j vt-lke civilizacije: da je ravno v tein narodu; največ kulturnih ljudd, ki se boje — kulture! i C'.kJo — neumljiv pojav! In vendar imamo raz- j J ago za ta. sicer težko umljiv pojav. Velikoj manjšino v deželi tvorijo ti »razumnikia. A j ta manjina je bii a doskj gospodarica v de-j žeA?. In sedaj se bo^e za to svoje go-! .spodsWo, gospodstvo nad poliričmra, soc £p$J)odarskim življenjem naroda. To go-' spodstvo bi moglo priti v nevarnost, bi se mo^lo zrušiti, če bi bila tudi velika večina —I pametna. Tu je razlaga, zakaj se boje šole, ki M izobraževala maso. Je to najogabneja razredna sebičnost. Zato slede ti gospodovalni ftldinastične« slavnosti! A take slavnosti co rnu bile vsikdar v grenak opomin, da na^od naš živi in trpi pod palico — zlobne mačehe! V enem pogledu pa je bil Jesenko uprav zakrknjen konservativec: nad 20 let — do svoje -;mrti — je stanoval pri isti družini in v isti sobi. Malo pa je občeval s to druž no: ali, kadar so se bližali veliki prazniki. je tekal dobričina po prodajalnah, da jo je dobro založil z vsem. Sam pa je* skromno jedel v gostilni. Z eno besedo: vsa osebnost Jesenkova je bila kakor rfita iz enega kosa — od jekla. A \ tem jeklenem oklopu je bila plemenita duša. dobrotnica slovenskega dijaka. Gledal ga je srpe — a ljubil žarko. To ljubezen je kazal iskreno vsikdar, ko je kdaj srečal kakega bivšega s\cjega učenca; posebno pa, ko je čul, ca je kak nekdanji dijak, za katerega bodočnost se ?e bal, srečno prijadral v varno zavetišče praktičnega življenja. Oko mu je iskrilo, pritegnil ga ie k sebi na stolico in zatrjal mu jc neprestano, a pr'srčno: No, no, no — me veseli, me veccli — in stiskaj mu je roko. In to svo;o lrubezen je ovenčal Jesenko tudi na svoji smrtni p^s-Lelji: kar je imel in prišteail — živel je vednj skromno — jc ostavil rlo-venskemu dijaku, za kulturni napredek naroda. . j Kolika razlika med takim pijonir:cm kulture in pa inteligentem. ki se boji kulture! Zlatega pouka je dajal Jesenko svojemu narodu, blesteč zgled svojim bodočim tovarišem po poklicu, a slovenskemu razumništvu je ostavil klic: značajno bodi! Preveč se mi je razmahnila beseda o lem znamenitem možu, da bi mogel govoriti o dogodkih zadnjih dni. Ali — vrelo mi je iz srca. In zdi se mi tudi koristno, če se oživljajo spomini na take zglede iz preišniih oni, ki so pravi ; glasniki ciste ljubezni in zvestobe do svojega *<«rcda in pravega razumevanja njegovih potreb. da se ne bo dogajslo več, k.:r se je dogodilo pred nekoliko leii. Neki dijak, ki je vrši! svoje nauke na praškem češke n vseuči-i. -;e --Ti b t i-n 1 Aojsarvka, sedanjega ' __ctok-.'^vaš&e republike, in ga — ni razumel, vsaj prav ne. mi je pisal v za-I ničli:vem tonu: Mirvoli so tisti časi, ko smo' hodili prepevat na Prosek in Barkovije — I Rybaru in Gregorinu! Zabolelo me je in zasme- i jal sem se. Torej Rybafu in Gregorinu so pre- j pevali na Pro©eku in Barkovljah in ne nesreč- j nemu. proganjanemu ljudstvu, ki mu je bila v '. tistih časih pesem edina tolažilka, ki mu je | edina ohran^aaa vero v boljše dni. Mladenič; se je bil pomazal z nekoliko kapljic socija- ! lističnega olja in je menil pri tem, da svoj j S demokratizem najbolje kaže v zasmehovanju j dela za osveščenje naroda, in pa mož, ki so; delali...! V'enaar pa naj potegnem nekoliko za jezik; ekscelenco Nittija in italijanske tovariše. Nrtti! je rekel nedavno amerioanskim časnikarjem, j da so ti naši kraji, ki jih zahteva Italija, italijanski po zgodovini, jeziku in narodnosti. V j prvo se je ekscelenca nekoliko drzno zaletel j v resnico; v drugo pa je v istem trenotku j udaril sam sebe po zobeh, zatrdivši, da hoče iskati spcrazumljenja z — Jugoslaveni v teh krajih! Čemu, ekscelenca, sporazuma z ljudmi, j ki jih — ni?! — Italijanski listi pa so kričali | te dni, naj se poprej določijo- meje in potem šele da se bo Italija rada pogajala z Jugoslo-venr za — morebitno popravo teli meja! i Čudno se sučejo misli v teh glavah. To bi bilo ; tako, kakor če bi ropar menil: daj sem, kar imaš, in potem bomo videli, koliko ti morda: dam nazaj! Ali pa, če bi kdo hotel: najprej postavimo pohištvo in poleni šele bomo zidali hišo ckoli nieoa! S takimi ideologijami naj se ne čudijo italijanski tovariš, če nc more prki do sporazuma! C—č. Listnica uredništva. Tistim, ki jim gre! Danzadnem dobivamo ( pisma, naslovljena uredništvu ali upravi, vi katerih nas pisci prosijo za najrazličnejše; usluge. Gotovo storimo radi vse, kar je v i našrh močeh, toda velik del takih pisem nami prihaja naravnost nef ram k i ranih, tako da mo-i ramo še plačevati globo zanje na pošti. To se ! nam pa zdi vendar preveč, in zato izjavljamo' ponovno, da neJrankiranih pisem ne berno; sprejemali, temveč jili brezobzirno puščali' na; pošti. Spomlnlsltg s® CMPil uHca Chiezza st. 5, 1. nadstr. Sprejema od 9—13 in od 13-17. Izvršujejo se umetni zo^je v kalu-šnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniku Sr. F. io^niins vodja. — TVmOKA — Ml arico Lanfsciin@F v Trstu, Vijk 'JtH (bivša ul. deile Poste) vo^al ui. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon Dvokolesa, motorna kolesa, pri-likiine, pnevmatični predmeti. Popravila: — Delo soJidno. ElMlPfNi f^PIP I UriLlUI i/UilJid t, t In brez čel usti, zlate krone !n tudi obrobki VILJEM TUSCHERMBotmrfii? £ TRSI, ul 30. oktobra (ex Caser:na> IJ^ it s Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. b DeL gil • j . j Rc-nc-rve K i Belgrad. Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Atetkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprsjema vloge na hranilne knjižice ter Jih obrestuje po a v baneogiro prometu po 6 /e- Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo oa slučaja do sluCaja. Daje v najem varuostue predale (saies; Bančni prostori v Trstu sc nahajajo : u!. <£l ^ssan^o, ul- S. Kiccia Telefon : štev. 14S3, 179 2676 — M^s 139-12.30 ia zi 1130-16 — Ziitsfnlci 1:1 mm\m LOmm NACOR ul. Udfine 26 (prej Belvedere) ima na izber verižice, prstane, zapestnice, uhane in zlate, srebrne in nikljaste ure. Bu-diljke, prvovrstue znamke z jamstvom. - Prevzema naročila za birmo in poprave. Kupuje in zamenja zlato, srebro in dragulje. ^ W iC S Plačam za srebrne krone, goldinarje in zlato najv šje cene, tudi več kot drti^i trgovci. mwmMwm.um i v fFU! ^BHlffl Mllffillf iLfuHKOlLa nmSLIl Trst, ul. Udlne 32 (i,sjj geififeie) (na vogalu nI. Lodovico Arioiiok Različna obuvala za gospode, gospe in otroke. Lastna delavnica, ter se sprejemajo — naročila in poprave po meri. — Si mM ^npi^i nove in rabljene v v^eh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, v!&£ivc€ % in odeje ta konte, v mmm mm — m Plaiza iiice 9 Ts58He štev. 3 LIiiMjansKeHrtdftnsMtti! ^G^ružnics u Trstu. Centrala v Ljubljani. Poilrulnice: te!j2, BSIS'®, G8HC3, JirajSVO, iTit, Mtm i Bel hIšKr in rmm: R Obavlja vse v bančno stroko spadajoče j posle. — Sprejema vl^>ge v lirah na p hranilne knjižice proti 3 ,.c/ ^ na žiro-račune proti 3 70 UBJ3l,l,nj't?a : j Za na odpoved vezane vloge plača obre- \ sti po dogovoru. Izvršuj- borzne iikioge j in daje v najem varnostne celice. —______ I Tel. št. 5-18. Blagajaa je odprta od 9-13. i PELLEGRINO CIMCELLl Trsi - uHca Mskanton Siv. 9 - Trsi (Hi5a ustanovljena leta 1823.) KOŽE in (JSfijE za ženske in moške. Eo4x in Chs^reau^c, lak, podlage in vsakevrstni predmeti za Čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna, ImM tm^ t : ■■ r-' ■■ >. • - . •" ■ v;. •• K—-- ■ M b'- ■ ■ TtefrMSZh - "V- . .V . v- ,-v \ • hiišžS -- - ^ i" Ed^^G mzzžZo Edino mazilo ka c^ranj^je ms^s in ga vsdr^uje mehk©. Sk^adaS ir Trs tis, uBisa Torra Pisaca štev. 12 - Telefen 10 Kramarsko bl®s©9 Ikanins, predivo« drobnlne na dabeSo Turaka »ostSs Mnm I C,i, Trst, m. l timm 10. BfmBtt feli ■ M 'v . . . ' ^ mk m* M er .- ■ • ^ d ■ r."»T' ^ ' 7> ■ i T— iMriMr ■ i i — j*, i •»•--i- - - -- - -r-1 Naibfslji© mašil® sa levila Fsmžnm u Trsta, ul. tisi fsro ši. 10. — Mifefi 31-72 Trst —- ulica XXX. oktslra štev. 4 -JS---- Predmeti za moto, aiito in dvokolesa. Zaloga automobilov, motornih koles „Indian" in dvokoles ,,Bianchi". Gumi, mazilno olje, tehnični predmeti. Ceniki brezplačno. Prodaja na drobno in debelo. Preprodajalcem popust. L B. c. n. m. o. G. FerBuga & C J trgovina ul. XXX. oktobra 4. TeJ. 1M3 Garaža, kovaška delavnica 1*1. S. Franceuo 31. Te«. 11GO ! islfMa : a i k iS TO » P v TrsSu registrovana zarlr, 3 nt omejen i m jamstvom ! al. Cestre utiisii (?r;i Siašon) št. 2! I spnjtma hranilne elote od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po = 4 % ° o EE= večje po dogovoril Trgovcem otvarja tekoča čekovne račune. — Posoja hranilne pušiee na doni. — Rentni davek plačuje iz svojega. MepdSOjiifl * po najugodnrjših pogj& na vknjižbe, na osebno poroštvo, na »astave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan iz^zemši nedelj in praznikov od 8 do 1.