Poštnina platana t gotovini
leto XXII
NaroCnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo : 210 din), za 'h leta 90 din, za lU leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino. Industrilo. obrt In denarništvo
Številka
Uredništvo: Ljubljana,
Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-01. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
iztisna ZS TSnl1 ponedeljek, rifSfci sredo In petek
Ljubljana, ponedeljek 3. aprila 1939
rana posamezni 4'BA *-ena ite vilkl din ■ W
Sporazum je mora fkleniti
V Zagrebu so se začela pogajanja za sklenitev sporazuma. Ni seveda pričakovati, da bodo la pogajanja potekala brez težav, saj pa tudi ne gre za majhne stvari. Toda naj bodo težave še tako velike, sporazum se mora skleniti, ker je državna in nacionalna nuj-nost, ker bi pomenilo, da se igramo z najsvetejšimi interesi naroda, če v teh napetih časih ne uredimo svojih notranjih zadev. In urediti jih moremo enostavno zato, ker jih moramo. Stiska je uredila in rešila že mnogo težja vprašanja, kakor pa je vprašanje naše sporazumne notranje ureditve države. Saj so meje, do katere more iti ena ali druga stran, zelo jasno začrtane, med temi mejami pa je toliko prostora, da se more skleniti zelo dober in tudi trajen sporazum.
Ne smejo pa se ta pogajanja zavleči, kakor je to tudi že poudaril v proračunski razpravi v senatu min. predsednik Cvetkovič. Kajti vsako zavlačevanje pomeni slabljenje dobre volje in povečanje težav. Poleg tega pa bi se z zavlačevanjem zapravilo tudi ugodno psihološko razpoloženje, ki more bistveno olajšati vsa pogajanja. Zato je treba, da se sporazum sklene hitro in odločno.
Ni pa na vse zadnje niti treba, bi se v začetku že sedaj rešila prav vsa vprašanja. Popolnoma zadostuje, če se sklenejo okvirna načela in določi vsem ustrezajoči postopek za reševanje vseh manj važnih in postranskih vprašanj. To je potrebno tudi zato, ker je marsikatero teh vprašanj objektivno še premalo proučeno in ker se mora na vsak način določiti tudi neka prehodna doba, da ne bo trpela kontinuiteta naše javne uprave.
„ Gduvno pa je, kar znova nagla-samo, da se sporazum sklene in eunprej! Razumljivo je, če se nekateri, ki so skozi leta in leta mli vajeni le na eno ideologijo, ue morejo takoj vživeti v zahteve ljudi druge ideologije. Ta obremenitev starih nazorov pa ne sme biti ovira pri pogajanjih, pri katerih hočemo doseči boljše pogoje za naše novo skupno življenje. Kar je namenjeno bodočnosti, to velja, kar pa je veljalo v preteklosti, to je bilo, to je že odpravljeno.
fredvsem pa je potrebna na eni in na drugi strani vedno živa z&vest, da nam ni sporazum samo neka lepa dekoracija ali stvar strankarskega prestiža, temveč življenjska potreba, naravnost jamstvo ža ohranitev naše svobode in neodvisnosti. Za visoke ideale, za velike stvari se plačuje tudi visoka cena. Ali pa je za nas kaj višjega in večjega kakor je naša svoboda in neodvisnost? Ali ima sploh še kaj drugega smisel,
ne bi imeli več svobode in neodvisnosti? Silno malo pomembno je vse drugo v primeri z našo svobodo in neodvisnostjo. Zato pa tudi majhni oziri ne smejo ovirati Pogajanj za sklenitev sporazuma, ki naj zajamči našo svobodo in neodvisnost.
S tem pa je tudi povedana osnova, na kateri mora sloneti ves sporazum. Vsem nam mora dati več svobode, toda vsem nam tudi Pfoti tujini zajamčiti našo neodvisnost. Olajšati mora nam Vsem
življenje, da se naše življenjske sile povečajo in da moremo še z mnogo večjo močjo ko doslej braniti svojo svobodo in neodvisnost, to je našo državno skupnost, ki reprezentira našo svobodo proti tujini.
Nič bolj ne dokazuje potrebo sporazuma kakor vprašanje: Kaj bi nastalo, če bi se pogajanja za sporazum razbila. Ali je kdo, ki
si upa prevzeti odgovornost za ta neuspeh? Ali je kdo, ki si upa pred ljudstvom zagovarjati in opravičevati neuspeh pogajanj?
Situacija je danes takšna, da smejo biti pogajanja za sporazum samo pozitivna, ali pa do njih sploh ne bi smelo priti! Živeli bi pač še nekaj časa v pričakovanju, toda sporazum bi bil še vedno cilj vseh!
Ljudstvo zahteva sporazum, naše gospodarstvo potrebuje sporazum, naša svoboda in neodvisnost sta brez sporazuma ogroženi. Zato je za zagrebška pogajanja samo ena možnost: da so uspešna. V to tudi verjamemo, ker drugače tudi biti ne more. Sporazum je nujnost, pred katero se morajo ukloniti vsi drugi oziri!
Položaj na svetovnem lesnem trgu
Mesečno poročilo C. f.
Položaj na mednarodnem lesnem trgu se je v februarju še nadalje utrdil in v začetku leta še ponekod obstoječa vzdržnost kupcev se je umaknila splošni nakupovalni volji. Ta ima svojo utemeljitev ne toliko v ustrezajočem konsumu, kakor pa v prepričanju, da za letošnji izvoz pripravljene lesne zaloge komaj skopo pokrivajo potrebe in da zato v nadaljnjem razvoju ni pričakovati nobenega padca cen, temveč je nasprotno dvigajoča se tendenca mnogo bolj verjetna.
Najbolj jasen izraz za to nazira-nje kaže sprejem ruskega blaga v Angliji in tudi v Franciji in Nizozemski. Ko je namreč Eksportles na podlagi nadvpisov prvih, dne 20. januarja objavljenih količin del teh množin odpovedal, je bila dne 18. februarja ponujena na angleškem trgu druga količina lesa, toda na podlagi za 10 šilingov zvišanih cen. Čeprav so britanski krogi označevali ta ukrep kot pretiran, so vendarle v kratkem sledila povpraševanja za 150.000 standardov, to je za še enkrat več, kakor pa so znašale ponujene količine. V treh tednih pa ni bila prodana samo vsa ponujena količina, temveč še 20.000 standardov več.
V začetku marca je bilo prodano že okoli 40% švedske, finske in ruske kvote in čez 50% poljske, torej tudi v vsakem pogledu zadovoljiv rezultat. Od vseh lesnih izvoznikov zahtevane cene so povprečno skoraj brez izjeme za 25 do 35 šilingov nad lanskimi najnižjimi. Med odločujočimi izvozniki je želja, da se obdrži dvig cen v zmerni višini in da se špekulativna hausse na vsak način prepreči. To je zlasti potrebno zato, ker je dvigajoča se tendenca na lesnih trgih v nekem nasprotju z gospodarskim razvojem v večini držav. Ta je namreč zelo oviran zaradi negotovega mednarodnega političnega položaja — ter je mestoma povzročil stagnacijo. Ker so cene za les v lanskem poletju tako zelo padle, da ni bila produkcija več rentabilna, je neko zvišanje cen ne samo upravičeno, temveč tudi potrebno. Sedanja višina cen pa se, kakor vse kaže, že približuje oni višini, ki je v interesu stabilnega tržnega položaja zaželena in bi nadaljnji dvig cen mogel povzročiti reakcijo, kakor je ta nastopila lansko leto.
Velika Britanija je, kakor doslej vedno, sprejela največje količine in nakupi iz Kanade ter iz ETEC držav so verjetno dosegli že višino 800.000 do 1,000.000 standardov. Tudi Nizozemska je že zaključila znatno več ko polovico onih kupčij, kakor v preteklem letu in enaka poročila prihajajo tudi s francoskega in belgijskega
trga. Nemčija je sklenila s Finsko zelo bistvene kontrakte ter je v neprestanih pogajanjih s svojimi srednje-evropskimi dobavitelji, do-čim za švedski les dovoljenja še niso bila izdana in zato tudi še ni bilo nikakih pomembnejših zaključkov za ta les.
Izgledi za nadaljnji razvoj lesnega trga se morajo označiti kot dobri, pod pogojem, da ne bo nobenega nepričakovanega skoka cen, ki bi mogel izzvati reakcijo, katere posledic ne bi mogel danes nihče presoditi.
Celotni izvoz iz 12 evropskih držav in Severne Amerike je znaša] v januarju 2,028.000 m8 proti 2 milijonoma 115.000 m3 lani in se je
torej zmanjšal za 4'1%. Glede dobavljenih vrst pa so nastale precejšnje razlike. Dočim je izvoz mehkega, rezanega okroglega lesa narastel od 171.000 na 208.000 m3 in izvoz mehkega lesa v letošnjem januarju v primeri z lanskim od
218.000 na 259.000 standardov, je izvoz jamskega lesa nazadoval od
150.000 na 114.000 in papirnatega lesa od 298.000 na 254.000 m8.
Izvoz mehkega lesa iz severnih držav se je povečal, kar je posledica znatnih nakupov v decembru in januarju. Močno zvišanje izvoza se mora konstalirati za Kanado in Romunijo, dočim je izvoz iz Češkoslovaške in Latiške precej znatno nazadoval.
Bata	zgradi
tovarne	v	J
Nekateri naši listi poročajo, da namerava zgraditi Jan Bafa veliko tekstilno tovarno v Brčkem, poleg tega pa še veliko usnjarno in predelovalnico surovih kož. Naši listi poročajo o tem z odobravanjem v tisti otroški naivnosti mladih narodov, katerim je vsak nov fabrič-ni dimnik že velikanski dobiček. Samo to še čakamo, da bi ti otroški gospodarstveniki začeli hvaliti, kako veliko uslugo nam bo napravil tujec Jan Bafa, ker bo oviral razvoj domače industrije.
In to bo efekt nameravane nove Batine tekstilne fabrike. Kajti tekstilnih tovarn imamo v Jugoslaviji že skoraj zadosti, kar pa jih manjka, pa bi jih mogli ustanoviti še sami. Prav nič pa ne potrebujemo, da nam tuji kapital ustanavlja te fabrike in da si on prilašča zaslužek, ki bi ga mogli imeti domači ljudje. Da znajo naši ljudje vodili tekstilne tovarne, za to imamo brez števila dokazov in v Jugoslaviji imamo že tako množico prvovrstnih in najmoderneje urejenih tekstilnih tovarn, da jih tudi Bafa ne bo postavil lepših. Samo da naše domače tovarne nimajo onega sistema do delavcev, kakor je uveden v Bafinih tovarnah in ki ga zavedno delavstvo v naprednih državah prav odlično odklanja. In mislimo, da je tudi v tem prav tehten razlog, da se za nadaljnje širjenje Bafinih podjetij in Bafinega sistema pri nas lepo zahvalimo.
Industrializacija Jugoslavije res še ni niti primeroma dokončana. Značilno pa je, da se Bafa zanima samo za izdelovanje predmetov, ki so najbolj neobhodno potrebni in kjer je rentabilnost najbolj verjetna. Tako izdeluje Bafa čevlje, nogavice, kavčukaste izdelke, pnevmatiko, sedaj bo začel še tekstilno blago, usnje in bogve kaj še. Ali ima morda Bafa kar monopol
za industrije v Jugoslaviji?
Te Bafine ekspanzije v Jugoslaviji je že kar preveč in dokaz skrajne lahkomišljenosti ter gospodarske nesposobnosti bi bilo, če bi pustili, da se še naprej tako neovirano širi pri nas Bafa.
Povsod drugod po svetu ne dopuščajo, da- bi tuja podjetja ustanavljala konkurenčna podjetja domačim. Le pri nas se kaj takega trpi in pri tem je naša industrija še tako mlada, da pač zasluži vsaj nekaj zaščite.
Nekateri bi radi naslikali Bafo kot domače podjetje, ker ima v Borovem tovarno, nekaj hiš v Jugoslaviji in pa podružnico že v vsaki vasi. Samo za čisto nepoučene ljudi pa so to znaki domačega podjetja. Za gospodarske ljudi pa je znak domačega podjetja v tem, kje se porabi čisti dobiček podjetja! In tu bi si dovolili vprašati: Kdo pa ima večino delnic pri podjetju v Borovem? Ali morda domačini?
Koliko narodnega davka pa plačuje to podjetje? Kje pa je katera slovenska kulturna ustanova, ki more med svoje dobrotnike šteti tudi delniško družbo Bafa? Menda vendar ne bodo naši naivni ljudje šteli celostranske inserate v naših listih kot dokaz Bafinega razumevanja za naše kulturne institucije?
Neoprostljiva lahkomiselnost je, tujemu velepodjetju tako na široko odpirati vrata, kakor jih mi odpiramo Bafi. In zato je nedopustno, da bi dovolili, da zgradi Bafa pri nas še tekstilne tovarne in usnjarne, ker imamo teh podjetij pri nas že zadosti; kolikor jih še ne bi imeli, pa jih moremo ustanoviti sami.
Industrializaciji Jugoslavije res ni treba, da bi jo izvedel — Bafa, industrializacija Jugoslavije ne sme postati Bafin monopol!
Ministrski predsednik Cvetkovič se je sestal z dr. Mačkom
V soboto popoldne je prišel z zagrebškim brzovlakom v Zagreb min. predsednik D ragiša Cvetkovič. Po lepem sprejemu na kolodvoru se je odpeljal predsednik vlade v letovišče zagrebškega župana na Rebru, kmalu nato pa na stanovanje dr. Mačka. V razgovoru z dr. Mačkom je ostal 10 minut, nakar se je vrnil na Rebro. Obisk je imel le vljudnostni značaj, pogajanja z dr. Mačkom pa se začno danes v ponedeljek.
Vsa Jugoslavija želi, da bi se končala srečno.
Takšne agitacije ne bomo trpeli
Prijatelj lista nam sporoča, da so v Iržiču in na Gorenjskem naši gospodarski ljudje silno ogorčeni nad delavnostjo nekega tujega zastopnika. Dotični gospod misli, da ni zadosti, da mu naša država daje priliko za naravnost bogat zaslužek, temveč da mora tudi zamižati, če dela prav intenzivno protinarodno propagando. Ta gospod ustanavlja v Tržiču neko neslovensko tajno organizacijo in zlorablja svojo službo tudi v to, da sili ljudi, ki so odvisni od podjetja, pri katerem ima vpliv, da se vpisujejo v to njegovo protislovensko organizacijo. Poroča se nam nadalje, da skuša dotični gospod vplivati na naše ljudi tudi z raznimi alarmantnimi vesti, za katere imamo pri nas zelo učinkovito sredstvo v določilih zakona za zaščito države. Ce se hoče dotični gospod s temi določili po* drobneje seznaniti, se mu k temu lahko pomaga.
Naj si dotični gospod zapomni! Potrpežljivost naših oblasti do tujih zastopnikov je v resnici silno velika, nikakor pa ni brezmejna. To bo dotični gospod tudi spoznal, če današnje naše opozorilo ne bo zaleglo. Kajti takšne protinarod-ne propagande pri nas res ne bomo trpeli, najmanj pa od tujih zastopnikov, ki naj bodo veseli, da morejo neovirano pri nas delati lepe zaslužke.	,
Dospelost neposrednih davkov
Davčna uprava za mesto Ljubljano objavlja, da dospe v smislu čl. 148. zak. o neposrednih davkih v II. četrtletju 1939. v plačilo: dne 1. aprila 1939. II. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rent-nine, družb, davka, davka na ne-oženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice;
dne 15. avgusta 1939. I. polletni obrok zemljarine.
Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mest. poglavarstva v Ljubljani.
Trgovine na veliko soboto
Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani sporoča:
Trgovine na debelo in njihove pisarne morajo biti zaprte ves popoldne. Vse druge trgovine morajo zapreti svoje obratovalnice ob 17. uri, razen delikatesnih, ki morejo biti odprte do 19. ure. Kupujoče občinstvo se vljudno naproša, da to upošteva in si pravočasno nabavi potrebščine.
Naročajte »Trgovski listaJ
Delo	Zveze industrij cev
fz poslovnega porolila gen. tainika dr. Golie
Zaradi številnih občnih zborov trgovskih združenj, plenarne seje Zbornice za TOI in občnega zbora Društva industrijcev in veletrgovcev smo mogli le čisto na kratko poročati o seji uprave Zveze indu-atrijcev. Zato objavljamo danes daljši izvleček iz poročila generalnega tajnika dr. Golie.
Naša izvozna trgovina je že leto dni v znamenju stalnega nazadovanja izvoza v devizne države, kar je povzročilo pomanjkanje deviz za plačilo surovin in ostalega blaga, ki ga uvažamo iz neklirinških držav. Kot prvi protiukrep je izdala Narodna banka odredbe o omejitvah dodeljevanja deviz podjetjem, katerih lastniki ali solastniki so inozemci. ZI je imela mnogo truda, da je v zvezi s temi odredbami preprečila opasnejše motnje v obratovanju naših industrijskih podjetij, zlasti naših velikih tekstilnih industrij, od katerih nemotenega obratovanja je odvisen .obstoj tisočev in tisočev naših domačih delavcev. Vendar pa je Narodna banka vse do srede meseca januarja v splošnem krila vso domačo potrebo na devizah, četudi so morali poedini prosilci dalj časa čakati na rešitev svojih prošenj. Spričo poostritve stanja glede deviz je bila Narodna banka prisiljena k nadaljnjim ukrepom. Kontrola uvoza iz neklirinških držav se je v znatni meri razširila. V načelu se temu ukrepu ne more ■ugovarjati. Potrebno bi pa bilo, ■da v komiteju za uvoz sodelujejo tudi praktični strokovnjaki, ki morejo pravilno oceniti, če se more enakovredno blago nabaviti v kli-ringu ali pa nadomestiti z domačim proizvodom. Zgodilo se je, da je komite za uvoz nekaj časa odklanjal prošnje naših tovarn usnja
za uvoz kvebracho-ekstrakta, čeprav je znano, da se brez uporabe kvebracho-ekstrakta, ki se v določenem razmerju meša z domačimi strojili, ne doseže kvaliteta usnja, 'ki bi bila enakovredna inozemskemu. To vprašanje se je končno uredilo na ta način, da se devize za uvoz kvebracha dodeljujejo po višjem tečaju.
Najvažnejše surovine, katere moramo nabavljati za devize, sta poleg nekaterih surovin za našo kemično industrijo bombaž in volna. Poročevalec je ponovno osebno opozoril pristojne činitelje v Narodni banki in v finančnem ministrstvu ter tudi v finančnem odboru in v plenumu Narodne skupščine na grozečo krizo v preskrbi industrije s surovinami. Kar se tiče bombaža, je zamisel Narodne banke ta, da se uvoz iz deviznih držav deloma nadomesti z nakupom bombaža v Turčiji, ki je sicer nekoliko dražji, a se plačuje v kliringu, deloma pa s kompenzacijskimi nabavami bombaža v Egiptu. Dvomljivo je, da li je ta zamisel praktično izvedljiva. Priporoča se tudi delna nadomestitev bombaža z raznimi umetnimi vlakni. S primesjo umetnih vlaken pa se kakovost in zlasti trpežnost blaga poslabša, ne da bi se znižali stroški proizvodnje. Zato je razumljivo, da se naša tekstilna industrija tudi za to zamisel ne more ogreti. Zavedati se moramo, da je položaj težaven. Javljeno nam je, da so nekatera podjetja zaradi pomanjkanja surovin že reducirala obratovanje. Tako je tvrdka Jugobruna v Kranju odpustila okrog 80 delavcev, tvrdka Semperit v Kranju okrog 40 delavcev.
Pospeševati le treba izvoz
v devizne
Razumljivo je, da se izvoz v devizne države ne more prav razgibati, dokler ne nudi država našemu Izvozniku primerne pomoči. Znano je, da se izvozniku obračuna 25% izvozniških deviz po nizkem uradnem tečaju ter da mora izvoznik tudi ostalih 75% izvozni-Ikih deviz prodati na borzi po uradnem tečaju, ki zaostaja za stvarno vrednostjo dotične valute. Ta davščina preprečuje izvoz v devizne države. Tečajne razlike, M se dosežejo pri obračunavanju izvoznih deviz, ne gredo v korist Narodne banke, temveč v korist državnega erarja za finančna plačila v inozemstvu, dočim se obračunavajo devize za državne nabav-ke v inozemstvu po normalnem tečaju. S tem da se dosežejo proračunski prihranki. Mnenja pa smo, da je ta uspeh več ali manj fiktiven, ker je škoda zaradi nazadova-vanja izvoza v zvezi s tem znatno večja. Vztrajati moramo zato pri zahtevi, da se obračunavajo izvoz-niške devize po stvarni vrednosti. Razen tega je treba v večji meri pospeševati izvoz z izvoznimi premijami.
Tudi v prometu s klirinškimi državami so nekatere težave. Zaradi nenadnega padca klirinške marke so bili nekateri naši lesni izvozniki občutno prizadeti. Glede plačilnega prometa z Nemčijo so pritožbe na dnevnem redu. V konkretnem primeru je nemški kupec poravnal račun za blago, ki je bilo izvoženo meseca novembra 1938., v mesecu decembru pa je obračunska blagajna plačilo zavrnila, češ da je kontingent prekoračen. Do-tični nemški kupec je izvršil ponovno plačilo februarja 1939., pa je bilo tudi to ponovno plačilo zavrnjeno. Na zadnji seji Strokovnega odbora za lesne proizvode se je ugotovilo mnogo sličnih primerov. Jasno je, da se tu izigravajo interesi naših lesnih izvoznikov, pri čemer posebej poudarjamo, da
je v vseh teh primerih pristojno nemško uradno mesto izdalo de vizno potrdilo ter je smel torej naš izvoznik upravičeno domnevati, da sme blago odpremiti brez vsakršnega rizika glede plačila. V stvari smo osebno posredovali pri Narodni banki, ki je stopila v stik s pristojnimi nemškimi mesti, ter nam je dala pri ponovni intervenciji zagotovilo, da se od 1. aprila t. 1. dalje taki primeri ne bodo več ponavljali. Razpravo o teh in sličnih pritožbah bomo po ikrenili na zasedanju Nemško-jugo slovanskega lesnega odbora \ Wiirzburgu. Zaradi predolgih plačilnih rokov je padlo zanimanje naših lesnih izvoznikov za nemški trg.
Nasprotno je pa prišlo v klirin škem prometu z Italijo do izrav-nanja salda. Precejšnje vznemirjenje je povzročila vest o name ravani koncentraciji italijanskega uvoza jugoslovanskega lesa. Mne nja smo, da taka ureditev ne bo koristila niti interesom italijanskega uvoza, niti interesom našega izvoza.
V zvezi s poročilom o trgovin sko-političnih zadevah je omeniti še naš
novi trgovinski sporazum
s Francijo,
po katerem bomo mogli v bodoče v Francijo za 40% več izvažati kakor pa bomo uvažali. Med dru gim se nam je priznal k doseda njemu kontingentu 10.000 ton lesa še nadaljnji kontingent 65.000 ton gradbenega lesa. Od skupnega kontingenta 75.000 ton odpade 33.000 ton na Francijo in 42.000 ton na Alžir. Za dodatni kontin gent 65.000 ton se nam je priznal prefercncial v znesku 60 frankov za tono gradbenega lesa. Kolikor bi se izkazalo, da dogovorjeni pre ferencial ne zadostuje, da se bodo dogovorno iskala nadaljnja sre< -
stva za premiranje našega lesnega izvoza v Francijo tako, da se bo na vsak način omogočilo izkoriščanje določenih kontingentov.
Začetkom tega leta nas je presenetila vest
o nameravanem linearnem povišanju železniške tarife.
Kakor znano, se je zadnje povišanje tarife izvršilo dne 1. junija 1938. Takrat so se določili posebni tarifni stavki za 15tonske tovore ter pri uporabi 15tonskih vagonov v večini primerov ni razlike nasproti prejšnji tovornini. Za proge z omejeno tovorno težo so se predvidele posebne določbe glede uporabe 15tonske tarife, ki so pa žal pomanjkljive ter ne zadoščajo. Naša prizadevanja radi primerne spremembe dotičnih določb niso uspela ter je uporaba 15tonske tarife na vicinalnih progah pogosto praktično nemogoča. Sedaj nameravano linearno povišanje tarife je tem občutnejše, ker zadene enakomerno vse vrste tovorov brez ozira na njihovo vrednost. Na zahtevo gospodarskih korporacij je bil sklican Tarifni odbor, ki pa je bil postavljen tako-rekoč pred izvršeno dejstvo. Nova tarifa je že natisnjena ter bo stopila dne 1. aprila t. 1. v veljavo. Pri izvozu je izvzetih 18 pozicij aneksa, med drugimi rezan in tesan les ter les za sodčke in zaboje od posameznih v aneksu navedenih postaj v dravski banovini do Bakra in Sušaka. Nadalje so izvzeti pri izvozu razni finalni lesni izdelki in pohištvo, solna in žveplena kislina, aluminijev hidrat in kuhinjska posoda. Pri uvozu je izvzetih 16 pozicij aneksa, med drugim cinkova ruda, staro železo, surov bombaž, loj, žveplo, žvepleni cvet ter amonijev nitrat. Skušali bomo doseči, dfc se od zvišanja izvzamejo še drugi predmeti.
Nato je poročal dr. Golia o invalidski uredbi ter zlasti naglasil, da bo treba pri sestavi pravilnikov za izvrševanje uredbe razčistiti celo vrsto vprašanj.
V izjavo smo prejeli
načrt novega carinskega zakona.
Predlagali smo nekatere spremembe, tako zlasti nekaterih rokov. Predlagali smo nadalje poenostavitev postopka pri carine prostem uvozu surovin ter pri ugodnost-nem carinjenju strojev. Izrekli smo se za poenostavitev carinskega postopka sploh. Sedanji stroški carinjenja so v mnogih primerih
odločno previsoki ter naj 3e z uvedbo uradnega carinjenja znižajo. Končno smo se izjavili proti temu, da bi izgubila mariborska carinarnica značaj glavne carinarnice.
Z ozirom na vedno se ponavljajoče spore med industrijskimi podjetji in dimnikarskimi mojstri
smo predlagali, da se izvzamejo od obveznega čiščenja po dimnikarskem mojstru tovarniški parni kotli, njih dimni odvodi in tovarniški dimniki v vseh onih primerih, ko obstoječa kurilna naprava omogoča popolno izgorevanje kuriva. Nadalje smo predlagali, da se ukine v sedanji dimnikarski tarifi predvideni pribitek za dela izven sedeža dimnikarskega mojstra, ker smatramo, da je tak pribitek spričo obveznega čiščenja po rajonskem dimnikarskem mojstru neupravičen.
Tajništvo je posredovalo pri ureditvi nekaterih mezdnih sporov, tako pri Samotni tovarni v Celju, pri tvrdki Adolf Mergenthaler v Ljubljani ter pri tvrdki Ludvik Šiftar v Mursiki Soboti. V vseh teh primerih se je nastali mezdni spor obojestransko zadovoljivo uredil. Meseca januarja t. 1. so se vršila pogajanja z delavskimi organizacijami radi revizije kolektivne pogodbe za tekstilno stroko. Do sporazuma ni prišlo ter so se morala pogajanja brezuspešno prekiniti. Dne 1. februarja t. 1. je zato nastopilo v tekstilni stroki brezpo-godbeno stanje. Tekstilna podjetja so delavstvo obvestila, da bodo navzlic prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe še nadalje izvajala določbe splošnega in tarifnega dela dosedanje kolektivne pogodbe ter da bodo delavstvu do nadaljnjega plačevala dosedanje mezde.
Delo odsekov
Lesni odsek je sestavil kalkulacije o produkcijskih stroških in prodajnih cenah lesnih izdelkov ter je dostavil te kalkulacije s poročilom o splošnem položaju lesne stroke vsem davčnim upravam. Nadalje je lesni odsek razpravljal o novih uzancah za trgovino z lesom. Lesni odsek se je odločno iz javil proti nameravani uvedbi nove takse za plavljenje in splavljenje lesa, kakor tudi proti načrtu uredbe o tovorjenju in žigosanju lesa.
Ustanovilo se je Mariborsko poverjeništvo ZI. Kot člani tega poverjeništva so se določili gg. inž, Oskar Dračar, Josip Hutter in Dragotin Roglič, ki so si izvolili za svojega načelnika g. inž. Oskarja Dračarja. Ze dne 17. junija 1938. se je pričelo v Mariboru z rednimi uradnimi dnevi.
Naša rudarska proizvodnja narašča
V februarju se je povečala proizvodnja naslednjih rud: železne, manganske, kromove, bakrene, antimonske, boksita, pirita, zlato-nosnega kremena in surovega magnezita. Na novo se je začela pridobivati molibdenska ruda. Proizvodnja je znašala: rude bakrene
svinčenocinkove 68T železne	37'5
boksita	20'9
pirita	11'3
zlatonosnega krem. 2'7 surov, magnezita 2'6 kromove	2'3
antimonove	1’4
manganove	0'2
Proizvodnja molibdenove rude pa je dosegla v februarju 10 ton.
Janu-
arja
83'3
febru-
arja
86'9
69*2
5U6
28'8
12’8
4‘0
3'3
27
1*8
0'4
+ v °/o
4'3
1’6
37'5
37'6
13*8
48'9
27'3
157
29'3
50‘3
Danes zvečer občni zbor Združenja trgovcev v Ljubljani
Združenje trgovcev v Ljubljani
obvešča p. t. članstvo, da bo 58. redna letna skupščina Združenja v ponedeljek dne 3. aprila t. 1. ob 20. uri zvečer v Trgovskem domu
Politične vesti
Ker je odstopil bolgarski gradbeni minister Panev, bo v kratkem izvršena rekonstrukcija bolgarske vlade. Ministrski predsednik Kju-seivanov odpotuje v kratkem v Berlin, na potu pa se bo ustavil v Beogradu.
Ameriški vladi prihajajo iz Evrope poročila, da se bo politična napetost v kratkem zopet poostrila, Totalitarne države hočejo baje doseči drugi Monakovo za zapadne države. Zato želi washingtonska vlada sodelovati pri miru brez vda je. Odločni ton Daladierovega go vora in sklep britanske vlade, da poveča angleško vojsko, smatra ameriški tisk kot znak, da se je splošna polit, situacija zboljšala.
»La Tribune de Geneve« objavlja poročilo iz Berlina, da bo trajal v nemški politični aktivnosti do 20. aprila nekak odmor, potem pa se bo zopet začela stara aktivnost. Podobno piše tudi pariški »Temps«. ki dostavlja, da bo v času odmora bolj aktivna italijanska politika, da ne pride do pomirjenja.
V angleški spodnji zbornici je podal min. predsednik Chamberlain izjavo, da bo Vel. Britanija priskočila Poljski, če bi bila ogrožena. njena neodvisnost, na pomoč z vsemi svojimi silami. Izjavil je nadalje, da je bila o tem obveščena poljska vlada. Isto stališče zastopa tudi francoska vlada. Anglija je
tem prevzela jamstvo za poljske meje. Izjava Chamberlaina je napravila po vsem svetu največji vtis. Nemški listi seveda niso zadovoljni in pravijo, da je to jamstvo čisto odveč, ker niso Nemci nikdar ogrožali poljske neodvisnosti. Francoski in drugi listi pa pišejo, da 'e angleško jamstvo za poljske me-naj važnejši dogodek v povojni zgodovini Evrope.
Na seji franc, ministrskega sveta e dejal zun. minister Bonnet, da ima Chamberlainova izjava o jamstvu poljskih mej ta cilj, da pa-rira vsako iznenadenje, dokler se vodijo pogajanja za sklenitev obrambnega pakta.
Anglija sedaj ne jamči le za me-ie Švice in Nizozemske, piše »Petit Parisien«, temveč tudi za meje Poljske in da bo jamčila tudi za meje Romunije.
Anglija nadaljuje pogajanja za sklenitev obrambnega pakta proti napadalcem. Chamberlain bo podal izjavo, da Anglija jamči tudi za meje Romunije. Poleg Romunije pa bo k novemu obrambnemu bloku pristopila tudi Turčija.
Kardinal Verdier je poslal v imenu francoskih nadškofov Dala-dieru pismo, v katerem odobrava njegov govor ter mu zagotavlja pomoč katoličanstva za ohranitev neodvisnosti in varnosti ter za ohranitev one civilizacije, ki hoče očuvati resnično svobodo in enakost vseh ljudi ter krščansko bratstvo.
»Osservatore Romano« je objavil skoraj v celoti Daladierov govor ter dostavil, da je napravil govor kljub svoji odločnosti zelo dober vtis.
Hitler je imel v soboto zvečer v Hamburgu velik govor. Uvodoma je polemiziral proti Angležem, ki dele vse narode v krepostne in nekre-postne. Kateri narod je kreposten se ne ve, gotovo pa je to, da si je komaj 46 milijonov močni angleški narod podvrgel eno četrtino sveta z nekrepostnimi metodami. Nato je nastopil Hitler proti temu, da se Anglija vmešava v stvari, ki se dogajajo v nemškem življenjskem prostoru. Če se Nemci ne brigajo za to, s kakšno pravico se pobijajo Arabci v Palestini, se tudi Angleži nimajo vmešavati v zadeve nemškega življenjskega prostora. Nemčija tudi ne more dovoliti, da bi Anglija mimo zbirala svoje trabante proti njej, ker današnja Nemčija ni predvojna Nemčija. Kdor bi šel za Angleže po kostanj žerjavico, si bo pošteno ožgal prste.
Hitler je nato dejal, da ne sovraži češkega naroda. Angleži pa naj vedo, da so glavne stare stavbe v Pragi sezidali Nemci in ne Angleži, češko ozemlje je bilo tisoč let v nemškem življenjskem prostoru. Proti neodvisnosti češkoslovaške da je nastopil samo zato, ker e bila določena za to, da napade nemški narod in uniči njegovo industrijo. Ta letalska baza proti Nemčiji se je morala likvidirati. Ker pa češka tudi po septembru ni hotela prenehati delovati proti Nemčiji, smo jo združili z Nemčijo.
Miru je storila Nemčija s tem veliko uslugo in zato je sklenil, da bo prihodnji dan stranke: dan miru. Nemčija noče napasti drugega naroda, ne pusti pa, da bi se drugi vmešavali, kako zgradi svoje odnošaje z drugimi narodi. Kajti Nemčija je velikanski producent in velikanski konsument.
Nemčija je sklenila pomorski sporazum z Anglijo le v želji, da ne bi nikoli več prišlo do vojne med njo in Anglijo, če te želje v Angliji ni več, bo to sprejela Nemčija čisto mimo, ker je samozavestna. To pa je, ker je močna. Zato se bo tudi še nadalje oboro-ževala. Nihče ne bo več Nemčiji izvabil orožja iz rok in nemška, narod je vedno pripravljen pomeriti se z drugim.
Hitler je nato govoril o osi Rim— Berlin ter dejal, da je ta trdna, ker je zasnovana na razumskih zaključkih in na idealizmu. Ta zveza je zato vse drugače močna kakor pa le zaželena enotnost med demokratično Anglijo in boljševi-ško Rusijo. Hitler se je še spominjal Francove zmage, nato pa prešel na nemško politiko v bodočnosti. Danes se more Nemčija zanesti le na svojo moč, ne pa na sodelovanje narodov. Nemčija je bila pred njim igrača drugih sil, danes pa je respektirana. Naj sklepa pakte, kdor hoče, on se na nje požvižga, ker zaupa sili nemškega naroda, ne pa papirju.
Poljski zun. minister Beck je prišel v nedeljo v London. Po poročilih angleških listov bo razpravljal z angleškimi državniki o naslednjih vprašanjih:	sklenitev
obrambne zveze med Anglijo in Poljsko, najem angleškega posojila v višini 20 milijonov funtov, izseljevanje Zidov iz Poljske in o položaju Gdanskega, ker se Poljska noče odreči nobeni svoji pravici v tem mestu.
Poveljnik v Klajpedi je izjavil, da je dobil od Hitlerja povelja da napravi iz Klajpede pomorsko trdnjavo.
Denarstvo
Ljubljanska kreditna banka
Dne 1. aprila je bil občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke pod predsedstvom Ivana Jelačina.
Iz poročila, ki ga je podal glavni ravnatelj Krofta, posnemamo, da je v minulem letu lepo napre dovala realizacija starih angažma nov, tako da je mogla banka likvi hirati znatne vsote starih vlog in upnikov, od katerih je do sedaj likvidirala okroglo 54%.
Znatno pa se je razširilo novo poslovanje in je posebno razvese ljiv porast novih vlog, ki so se dvignile v minulem poslovnem le tu za 45% na 150 milij. dinarjev in še stalno naraščajo.
Ob koncu leta je imela banka v novem poslovanju nad 50 milijonov dinarjev takoj razpoložljivih sredstev, kar predstavlja 33% vseh novih naložb in dokazuje veliko likvidnost novega poslovanja.
Občni zbor je odobril poslovno poročilo in bilanco zavoda za leto 1938., ki izkazuje porast skup nih debitorjev od din 189,679.157 na din 191,783.838, skupnih vlog in kreditorjev od din 263,733.850 na din 290,764.403 in povečanje bilančne vsote od din 325,966.738 na din 346,923.980'—. Podružnice so poslovale zadovoljivo, industri je iz koncerne banke so dosegle ugodne rezultate in z malimi izje mami plačajo vse odgovarjajočo dividendo. Stanje realitet se je zmanjšalo od din 30,290.742'— na din 27,053.330'— zaradi odprodaje nekaterih objektov. Zaradi razširjenega novega poslovanja se je znatno dvignil obrestni donos.
Od | čistega dobička 2,753.844'49 dinarjev se je dodelilo rezervam in pokojninskemu skladu dinar jev 1,716.503’— ter se je določila 4% dividenda na prioritetne delnice za leto 1938.
Pri volitvah v upravo so bili izvoljeni vsi izstopajoči dosedanji člani uprave, in sicer gg. inženir Oskar Dračar, dr. Ernest Rekar, Herbert Woschnagg in Jakob Zadravec in med letom v upravo ko-optirani član dr. Ivan Bole, predsednik in generalni ravnatelj Jugoslovanske zavarovalne banke »Slavija« v Ljubljani. V nadzor stvo so bili ponovno izvoljeni vsi dosedanji člani gg. inž. Dušan Ser noc, Viktor Naglas, Miloš Oset in Mirko Stepič, na novo pa primarij dr. Alojz Kunst iz Ljubljane.
Občni zbor PAB
V nedeljo je bil občni zbor delničarjev Priv. agrarne banke. Občnemu zboru je predsedoval novoimenovani predsednik	Stjepan
Barič, bivši minister in pristaš bivše Hrvatske ljudske stranke. Takoj po otvoritvi je predlagal vdanostni brzojavki kralju in kne *u-namestniku ter pozdravni brzojavki predsedniku vlade in fin. ministru. Nato je bil prečitan ukaz 0 imenovanju treh novih članov uprave, in sicer univ. prof. dr. Poštiča iz Zagreba, župana Novega Sada g. Milosavljeviča in trgovca Didiča iz Aleksinca. Občni zbor pa je izvolil za člane uprave min. pred. v p. Andrijo Radoviča (iz Črne gore), direktorja Antona Končana iz Ljubljane in trgovca Ibrahima Ethemoviča iz Brčkega. pAB bo tudi letos izplačala 3% dividendo, t. j. 15 din od delnice.
Uradni tečaji za april
Minister za finance je predpisal za april naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor . . din 1 zlata turška lira	.	„
1 angleški funt .	.	„
1 ameriški dolar .	.	,
1 kanadski dolar.' .
1 nemška marka. .
1 zlot.................. ’
J belga...................
1 pengo .....	„
1 braziljski milreis	.	„
1 egiptovski funt	.	„
1 Palestinski funt	.	„
1 urugvajski pezos	.	„
305'— 346'50 238'— 50'80 5040 14'— 8'30 8'50 9 — 2'65 23850 238 —
1 argentinski pezos .	„	10'70
1 čilski pezos ...	„	1'36
1 turška papim. lira	„	35'—
100 albanskih frankov	„	1635'—
100 francoskih frankov	„	134 60
100 švicarskih frankov	„	1142'50
100 italijanskih lir . .	„	233'—
100 nizozemskih gold.	„	2700'—
100 bolgarskih levov .	„	45'—
100 romunskih lejev .	„	33'50
100 danskih kron	.	.	„	1180'—
100 švedskih kron	.	.	„	1218'—
100 norveških kron .	„	1180'—
100 pezet.................... 180'—
100 drahem ....	„	39'—
100 češkoslov. kron .	„	151'—
100 finskih mark	.	.	„	103'—
100 letonskih lat	.	.	„	788'—
100 iran. (perz.) rialov	„	110'—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim.«).
Položaj na borzi znatno boljši
Na beograjski borzi je vladalo pretekli teden precejšnje mrtvilo in je bila javna roka skoraj edini kupec. Tudi tečaji so se le neznatno spremenili, kakor je razvidno iz spodnje tabele:
24. 3.	31.	3.
vojna škoda	465'50	465'50
investicijsko pos.	100'50	101'—
4% agrarne	61'50	62'25
6% begluške	90'—	90'25
6% dalmat. agr.	89'75	89'50
7% Blair	92'—	93'25
7% Seligman	100'—	100'—
8% Blair	100—	100'50
7%' stabilizacijsko	98'50	98'—
Skupni promet je znašal 9,5, za 2,8 milijona din manj ko prejšnji teden.
Na deviznem trgu ni bilo nobenih sprememb ter je bil funt po 238 oz. 258, klirinška marka pa po 13'80 din.
Ves promet je znašal 28,3, za 6,05 milijona več ko prejšnji teden.
Okenske devize bodo mogli odslej pooblaščeni denarni zavodi uporabljati */s za blagovna in >/s za neblagovna plačila svojih komitentov. Te prodaje pa so dopustne tudi v bodoče le po borzi.
Komercialna banka d. d. v Za grebu se likvidira in je bil v za grebških »Narodnih novinah« ob javljen poziv vsem upnikom, da prijavijo svoje terjatve v 6 mese cih.
Praška devizna in valutna borza
je začela zopet poslovati.
Poljsko notranje posojilo za izpopolnitev poljskega oboroževanj bo predloženo ljudem v podpis šele 5. aprila, že koncem marca pa je bilo podpisano tega posojila več ko 60 milijonov zlotov. To je jasen dokaz, da bo doseglo posojilo popoln uspeh.
Na newyorški borzi je bil v petek zelo buren dan. Mnogi vrednostni papirji so padli za 10 točk. Prodaja papirjev je že zavzela pani čen obseg. Vsega skupaj je bilo prodanih 3 milijone vrednostnih papirjev. Nekatere delnice so padle na ceno, ki so jo imele lani v sep tembru.
Rooseveltovo valutno pooblastilo,
da sme spreminjati zlato vsebino dolarja, je zbornica s posebnim zakonom podaljšala do 30. junija 1941. Valutni izenačevalni fond ostane. Enako določa predsednik tudi ceno za nakup srebra, ki se pridobi v Uniji.
Jubileini občni zbor
Združenja	trgovce
V nedeljo dne 26. marca je bila I Brez dvoma je v današnjih kri-ob 14. uri v prostorih gostilne Škrl tičnih časih ravno trgovstvo oni
v Logatcu redna letna skupščina Združenja trgovcev, katere se je udeležilo 61 članov in članic. Skupščino je vodil predsednik Stanko Lenarčič, ki je takoj po otvoritvi pozdravil zastopnika Zbornice za TOI zbor. svet. Frana Tavčarja in zastopnika Zveze trg. združenj g. A. Killerja. Nato se je spomnil umrlih članic Marije Srimšek in Ivane Tršar ter so zborovalci pie-tetno počastili njun spomin.
V imenu Zbornice je pozdravil nato zborovalce
zbornični svetnik Franjo Tavčar.
Čestita združenju k 201etnici ter njenemu predsedniku Lenarčiču, ki jc bil ves čas temu na čelu in se mu zahvaljuje za ves njegov trud in delo v korist združenja. Poudarja, da zbornica pazno zasleduje vse zadeve trgovskega stanu in se krepko bori proti vsem oviram, ki se postavljajo trgovini. Tudi delo zbornice pa je odvisno od zavesti trgovcev in od njih složnega in skupnega nastopa.
faktor, ki že pomirjevalno vpliva na ljudi. Trgovina prosperira le v miru, zato odklanja vsak boj in vsako nasilje. Zato mi dovolite, da se spominjam tudi dogodkov po-slednjih dni, ko je postala prijateljska in bratska češkoslovaška republika plen svojega močnejšega soseda. — S tem v zvezi je prečital g. svetnik nekaj odstavkov iz poročila predsednika Zbornice Jelačina na zadnji plenarni seji zbor nice.
Tudi mi, ki živimo in delujemo na deželi, vse to vidimo in morda teže občutimo kakor oni, ki živijo v mestu. Kakor je pokazala aka deinska mladina v Ljubljani, tako naj pokaže tudi obmejno trgovstvo logaškega sreza, da je složno in da želi mir. V tem pravcu naj se razvija naše delo in v znamenju sloge naj se obravnavajo zadeve, ki so danes na dnevnem redu. (Glasno odobravanje.)
Nato se odobri zapisnik zadnjega občnega zbora.
Sledi
poročilo	pred
Stanka Lenarčiča
26. oktobra poteče 20 let, odkar i V preteklem letu se je zgodilo je bila ustanovljena naša stanov- mnogo pomembnih dogodkov. Pred-ska organizacija. V Grahovem se vsem moram omeniti veliki trgov
je zbralo ta dan pred 20. leti nad 50 trgovk in trgovcev iz sodnih okrajev Cerknica in Lož, ki smo po poročilih delegata iz Ljubljane ustanovili »Gremij trgovcev za sodna okraja Cerknica in Lož«.
Ker je bil sodni okraj Logatec tedaj okupiran po Italijanih, je bilo mogoče delovanje gremija razširiti šele v letu 1921.
Na občnem zboru dne 7. avgusta 1921. na Rakeku je pa bilo enotno združenje v celoti potrjeno.
V teku teh 20 let je združenje storilo mnogo za trgovstvo važnih sklepov in akcij. Naj omenim najvažnejše:
Zgraditev telefonske zveze Rakek—Stari trg je eno najvažnejših del. Trgovci so za to telefonsko linijo morali prispevati 75.000 din, ki so se zbrali v prav kratkem času. Akcija za zamenjavo kron v razmerju 1:1 pa žal ni uspela. Akcije glede občinskih aprovizacij pa so se večinoma posrečile in je trgovstvo dobilo vse zakonite pravice. Združenje je sodelovalo pri raznih akcijah za ureditev železniškega, poštnega in cestnega prometa, delovnega časa v trgovskih obratih, ustroja strokovno nadaljevalnih šol, nadalje v monopolskih zadevah, krošnjarstvu itd. Sodelovalo je tudi pri ureditvi obrtnega katastra.
Iskrena hvala vsem, ki ste mi
16'— pri tem delu pomagali.
ski kongres v Ljubljani, katerega se je udeležila tudi velika delegacija tovarišev iz Bolgarske. Kongres je dokazal, da je trgovski stan zelo važen faktor v naši državi
V Logatcu pa je bil lani tudi redni občni zbor Zveze trgovskih združenj. Vsi udeleženci zbora so bili od naših Logačanov sprejeti tako dobro, da so po vrsti izjavljali, da tako lepega sprejema niso bili deležni še nikjer v Sloveniji, Smatram za svojo dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so sodelovali pri pripravah za ta občni zbor.
V pretekli dobi so se izvršile na zemljevidu Evrope važne izprc-:membe, ki niso ostale brez posledic tudi za našo trgovino. Po zadnji okupaciji Češke bo izvoz Jugoslavije skoro do 50% usmerjen v Nemčijo. Bojimo se, da je naš izvoz že preveč usmerjen le v eno državo in da smo zato prisiljeni uvažati često tudi manjvredne predmete.
Lesna trgovina z Italijo
Največje težave groze naši lesni trgovini. Da more Italija kontrolirati izvoz deviz, je Italija centralizirala vso lesno trgovino. Kontingent lesa, ki ga bo Italija uvozila, ne bo kupoval več italijanski trgovec pri naših trgovcih, temveč bo nakup osredotočen na velika podjetja. Pri nas se bo začela v
kratkem akcija za ustanovitev les ne centralne prodajne organizacije in dolžnost vseh naših lesnih trgovcev je, da sodelujejo aktivno pri tej akciji, ker bi mogli sicer biti izločeni. Veliko škodo povzročajo naši lesni trgovini razni prekupci Zadnje čase smo v tem pogledu prejeli precej prijav, ki smo jih odstopili v nadaljnje uradovanje oblasti.
Padanje konjunkture
v gospodarstvu je povzročilo nazadovanje vse ostale trgovine. Kljub temu pa davčna bremena niso popustila. Nasprotno je izdal minister za finance odločbo, da ostanejo vsa davčna bremena, posebno pridobnina, za naprej ne-izpremenjena. Letos so odpadle davčne napovedi samo za tiste obrate, katerih promet se je znižal za 25%. Namesto znižanja davčnih bremen smo dobili s 1. julijem znatno povišanje vseh direktnih davkov za 25—33%. Ker gre to povišanje v glavnem za našo narodno obrambo, ne ugovarja temu davčnemu dodatku trgovski stan, ker ve, da je dobra vojska pogoj za stabilne razmere. Želimo pa, da se ta bremena prevale na vse in vsakogar in ab solutno ne bo nobenih izjem. Položaj podeželskega trgovca bo s tem davkom še znatno poslabšan.
Največje zlo za podeželsko trgovino je
krošnjarstvu.
Po zakonu je krošnjarjenje v našem srezu prepovedano, kljub temu pa krošnjarji nemoteno prodajajo svoje blago vedno in povsod. Krošnjarji so dejansko danes glavni trgovci z manufakturo trgovci prodajajo le še podlogo in gumbe. Če bi oblasti krošnjarje, ki jih zalotijo, strogo kaznovale, bi bilo te nadloge hitro konec Trgovina z živino je z ozirom na težke predpise večinoma v rokah prekupcev in ni izgleda, da bi se to stanje zboljšalo.
Kupna moč podeželja je vedno manjša. Notranjska je bila znana, da je njena gospodarska moč v lesu in živinoreji. Od lesa se je preživljalo direktno ali indirektno skoro 90% našega prebivalstva. Z mehanizacijo prometa se bo pa to stanje močno spremenilo. Vozniki bodo v najkrajšem času popolnoma izločeni, a tudi razni obrtniki, ikakor: kolarji, kovači, gostilničarji in ne v mali meri tudi trgovci.
Živimo v resnih časih. Nič ne vemo, kaj nas čaka v bližnji bodočnosti. Zato je potrebna tudi v trgovskih vrstah tesna povezanost, da bomo mogli braniti svoje interese.
Ob zaključku se zahvaljujem za sodelovanje vsem članom. Posebno zahvalo pa moram izreči Zvezi trgovskih združenj in njenemu
predsedniku Vidmarju. Enako se zahvaljujem pa tudi Zbornici za TOL
Dvajsetletno delo je bilo mnogokrat kronano z lepimi uspehi, želim, da bo tudi naše delo v prihodnjem dvajsetletju plodonosno. (Živahno odobravanje.)
Predsednik Lenarčič poroča še
0 akciji za organizacijo lesne trgovine. Predlaga, da se izvolijo zastopniki lesne trgovine, ki naj zastopajo interese dobro razvite notranjske lesne trgovine.
Sledila je debata o krošnjarstvu. Splošno so poudarjali vsi govorniki, da oblasti premalo strogo pazijo na krošnjarje.
Taini«a
Mariia
je v svojem poročilu navedla, da ima združenje 260 članov, od katerih ima 133 članov trgovino z mešanim blagom. V teh podjetjih je bilo zaposlenih 124 pomočnikov in pomočnic ter 32 vajencev in vajenk.
Občasni strokovni tečaj na Rakeku je obiskovalo 5 vajencev in
1 vajenka, obč. str. tečaj v Cerknici 2 vajenca, obrtno nadaljevalno šolo v Zireh 1 vajenec, občo obrtno nadaljevalno šolo v Logatcu pa 3 vajenci in 3 trgovske vajenke. Ostali učenci nadaljevalne šole so •bili zaradi oddaljenosti šole brez pouka.
Poročilo tajnice omenja, da se članstvo vedno bolj obrača na združenje v najrazličnejših stvareh. Na vsako vprašanje je združenje vedno odgovorilo. Pri tem je združenje zlasti podpirala Zbornica za TOI, kateri bodi izrečena iskrena zahvala. Prav tako tudi Zvezi trg. združenj.
Poročilo omenja nato škodljivo delovanje krošnjarjev in šušmar-jev, slednjih zlasti v lesni stroki.
Poročilo se spominja tudi vseh pomembnejših dogodkov v preteklem letu. Končno navaja tajniško poročilo še podrobnosti o ustanovitvi gremija pred 20 leti.
Računski zaključek
izkazuje 66.977 din dohodkov in toliko izdatkov. Proračun pa izkazuje 20.600 din dohodkov in približno 20.000 din potrebščin. [Sprejeto.)
Za nadzorstvo je poročal gosp. Demšar in predlagal razrešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Sledile so
volitve
ter je bila izvoljena naslednja lista: Predsednik: Stanko Lenarčič; podpredsednik: Ivan Škrlj; člani uprave: Karol Kovač, Anton Kržišnik, Anton Demšar, Alojzij Mlakar, Ludvik Boltin, Otmar Kolenc, Janko Šumrada, Janko Erznožnik, Ludvik Ožbolt, Ivan Žumer; namestniki: Maks Domicelj, Anton De Gleria, Anton Turk, Alojzij Ga- * brenja, Josip Rus, Filip Potočnik, Edo Pungartnik, Alojzij Baraga, Ana Rupnik, Josip Klammer, Karol Žnidaršič, Marija Zajec; nadzorstvo: Ivan Levstek, Alojzij Tomec, Anton Petkovšek; namestniki: Marija Truden, Lado Fatur, Franc Gnezda.
Delegati za občni zbor Zveze so: Stanko Lenarčič, Ludvik Ožbolt, Ludvik Boltin; namestniki: Ivan Škrlj, Franjo Tavčar, Janko Erznožnik.
Častno razsodišče: Gregor Tršar, Maks Domicelj, Zvon. Kopitar.
Predsednik lesnega odseka: Alojzij Gabrenja z Rakeka. (Soglasno sprejeto.)
Predsednik se iskreno zahvali v imenu cele uprave za izkazano
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaii obleke, klobuke Itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, tnonga 1» lika domače perilo
;ovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št 22-72.
zaupanje in zagotavlja, da bo vedno stal na braniku pravic trgovstva.
Besedo povzame zastopnik Zveze trg. združenj KilleT, ki se zahvali za pozdrav predsednika g. Lenarčiča ter izreka tople pozdrave Zveze in njenega predsednika g. Staneta Vidmarja, ki je nujno zadržan in ni mogel osebno prisostvovali tej skupščini. Nato poda g. Killer obširno poročilo o akcijah, ki jih je izvedla Zveza v preteklem letu za interese trgovstva. Graja premilo postopanje oblasti napram krošnjarjem, omenja zadevno osebno intervencijo Zvezi-nih zastopnikov pri g. banu.
G. Killer je za svoja izvajanja žel navdušeno odobravanje skupščine.
Na predlog uprave se članska doklada za kritje primanjkljaja pobira po odmeri pridobnine in velikosti obrata.
Novoletnih daril in koledarjev se ne sme deliti in bo vsak član, ki bi ta sklep kršil, kaznovan z globo.
Pri slučajnostih se je zlasti obravnavalo o »uputnicah« ter o drugih vprašanjih.
Nato je zaključil predsednik Lenarčič zborovanje.
Zunanja trgovina
Otvoritev cestne in
avtomobilske
na beograiskem velesejmu
dobre ceste in za razvoj avtomo
Jugoslovansko-nemški lesni od
bor bo zasedal od 2. do 6. aprila V Wlirzburgu, Na dnevnem redu je razprava o cenah, ki jih bodo plačevali Nemci. Na dnevnem redu pa so tudi pritožbe zaradi nered-nosti, ki se dogajajo v blagovnem in plačilnem iprometu. šef naše delegacije je inž. Manojlovič, iz Slovenije se udeleži sestanka gen. tajnik Zveze industrijcev dr. Adolf Golia.
Da bi se povečala trgovina Francije z Romunijo in Jugoslavijo, je
francoska vlada znižala carino za jugoslovanske in romunske deželne pridelke za 60%.
Francija je kupila v Romuniji 700.000 ton petroleja in bo kupila še 400.000 ton špirita. Ena četrtina romunske nafte bo šla v Francijo, kar dokazuje, da se je pripisoval nemško-romunski pogodbi prevelik pomen.
Bolgarska trgovinska delegacija
odpotuje v najkrajšem času v Berlin, da uredi trgovinske odnošaje Bolgarske s češko in Moravsko.
Angleška vlada je sklenila, da dovoli 1 milijon funtov subvencije za nakup tobaka v balkanskih državah. Protest kolonialnega ministrstva, da je v angleških kolonijah tobaka v izobilju, je bil iz političnih razlogov odbit.
Vsak izvoz v Slovaško je ustavljen, dokler se ne sklene s Slovaško posebna trgovinska pogodba.
Izvoz pomaranč v letošnji sezoni iz Palestine je dosegel že 12 milijonov zabojev, za 3 milijone zabojev več ko v istem času lani Italijanski uvoz se je v letošnjih prvih dveh mesecih znižal v primeri z lanskim od 2060 na 1486 milijonov lir, italijanski izvoz pa je v istem času padel od 1260 na 1194 milijonov lir. Ker je uvoz nazado-♦ val v mnogo večji meri ko izvoz, se Je trgovinska bilanca Italije znatno zboljšala. L. 1938. je znašala pasivnost še 799, letos pa le še 292 milijonov lir.
Proizvodnja celuloze v Italiji se je lani povečala za 21.000 stotov na 386.609 stotov.
Blagovni promet Klajpede (Me-mel) se je pod Litvo znatno dvignil in sicer uvoz od 1. 1934.
834.100 oz. 832.600 ton v 1. 1935. na 048.800 v 1. 1936. in 1,1 milijona ton v 1. 1937. Skupna tonaža izvoza skozi pristanišče je v istih letih dosegla 521.900, 615.400, 744.300 in
631.100 ton. Največ se uvaža premoga, cementa, lesa. V izvozu je les celo na prvem mestu s 73'4%. Izvoz kmetijskih pridelkov pa je bil vedno manjši in je padel od v I 1935. na 20% vsega izvoza 1. 1937.
V soboto dopoldne sta bili na beograjskem velesejmu zelo slovesno otvorjeni dve razstavi: razstava avtomobilov, ki se oficial-110 imenuje >11. salon automobi-la« in razstava za ceste in turizem, ki jo je priredilo Društvo za ceste.
Na avtomobilski razstavi sodeluje šest držav, in sicer: Nemčija, Ceško-moravski protektorat, Italija, Francija, Anglija in U. S. A. Skupno razstavlja 118 tvrdk.
Razstava je nameščena v paviljonu zapuščine Nikole Spasiča. K otvoritvi so se zbrali zastopniki najvišjih beograjskih državnih, cerkvenih in zasebnih ustanov in organizacij. Od tujih poslanikov sta bila navzočna nemški in turški.
Točno ob 11. uri je prišel kraljevi odposlanec polkovnik Polek-sič, nakar je pozdravil vse goste predsednik velesejma Milan Stojanovič. Najprej je predlagal pozdrav pokrovitelju kralju Petru II., nato pa je pozdravil vse ostale goste. Dejal je, da je bil komaj pred poldrugim letom odprt beograjski velesejem, a danes otvarjamo že 5. veliko razstavo. Pozdravlja vse navzočne.
Za njim je govoril o pomenu razvoja avtomobilizma za državo podpreds. avtomobilskega kluba Velizar Jankovič.
Pred mikrofon je nato stopil trgovinski minister Jevrem Tomič. Dejal je, da se prizadeva nja uprave velesejma popolnoma vjemajo s prizadevanji avtomobilskega kluba. Namen obeh današnjih razstav je propaganda za
j razpolago še precejšnje množine tega važnega plačilnega sredstva. Podjetniki in delavstvo rotijo Narodno banko, naj vendar najde sredstva in pota, da dobe tekstilne tovarne v Mariboru in okolici potrebne devize za uvoz bombaža in biliž.iia, ki ima ~ža tujski "promet Prediva. Ako se to v najkrajšem vedno večji pomen. Naši državi, času ne zg°dl> bodo P<>dJetja pri-ki je glede avtomobilizma zelo morana zmanjšati obrat, ali pa ga zaostala, je ta propaganda še zla- Mto popolnoma ustaviti. V neka-sti potrebna. Ker tujci vedno bo\\\[e^h tovarnah se je obrat ze akr-prihajajo k nam v avtomobilih, g1,za eden do dva dni v tednu, je večji dotok tujih turistov tudi lDelavC1 imal° “to manlše doho<i-dokaz, da se naše ceste boljšajo. k,e> 'ka5. 8« ze P?zna v gospodar-Minister omenja nato olajšave, ki s em zlvlJenlu Maribora.
A. B.
jih je dovolila država za dvig avtomobilizma. Nato se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu razstave.
Vsi gostje so nato odšli v pa-1 viljon I., kjer je nameščena razstava za ceste.
Tu je pozdravil goste predsednik Društva za ceste bivši minister Svetislav Milosavljevič. V
Doma in po svetu
V Zagrebu je bila v soboto konferenca vseh opozicijskih skupin,
ki so pri zadnjih volitvah nastopile na dr. Mačkovi listi. Popoldne pa je bila pod predsedstvom doktorja Mačka konferenca kmetsko-°"'1. r	ir ™ | demokratske koalicije in beograj-
svojern nadaljnjem govoru je po- ske brušene opozicije. Po seji je
udaril pomen dobrih cest za tuj-1 izjavil dr. Maček, da je bila na ski promet.	konferenci znova ugotovljena po-
Nato je govoril minister za jav- polna soglasnost opozicije. Konfe-
j . j v i i •	_______ renči pripisuje poseben pomen, ker
na dela dr. Krek, ki je po p - je bila pre^ sestankom dok-zdravu kr. odposlanca dejal med 1 tor j a Mačka z min. predsednikom drugim: Zahvaljuje se Društvu Cvetkovičem.
ceste, ker je organiziralo to »Hrvatski dnevnik« reagira na
„,otOTn Tl pl rt društva ie bistve- ovajanja »Samouprave« o svobodi
razstavo. Delo društva je Disive tiska< »samouprava« je namreč
no koristilo zboljšanju in izpopol- uapjgaja,, da je prišelčas, da se pu-nitvi našega cestnega omrežja, sti tisku svoboda v mejah seda-Cestita društvu k razstavi, ki jas- njega tiskovnega zakona. To po-,i	Uvirmiti	meni, pravi »Hrvatski dnevnik«,
no^ kaze, ^ kako se	g	I da listi te svobode dosedaj niso
naš tujski promet.	imeli in da se je proti njim posto-
Veliki pomen razstave je v palo nezakonito. Tudi min. pred-tem, ker kaže javnosti v podrob- sednik Cvetkovič je v proračunski
nosti, kako se more pospeševati	deial>	nadaljuje	hrvaški
,	_	.v	•„	I list, da se mora tiskovni zakon
tujski promet. Prepričan je, da Uporabijati v bodoče bolj liberalno, bo dosegla razstava popoln uspeh To ni začudilo, ker je g. Cvetkovič in s tem proglaša razstavo za sam občutil težo nesvobodnega
1 tiskovnega režima in moral v boju proti prejšnjim režimom izdajati
otvorjeno.
Nato so si gostje ogledali razstavo ter se o njej izrazili zelo laskavo.
Selitev podjetij iz Maribora
Davčna bremena in težave z uvozom surovin
Vsa javnost Maribora in okolice je razburjena zaradi nameravane selitve tekstilne industrije na vzhod in jug države. Najprej se je veliko podjetje Doctor in dr. spremenilo v delniško družbo s sedežem v Beogradu. Vse blago, ki se proizvaja v Mariboru, se pošlje v Beograd in se bo šele od tam dostavljalo naročnikom. Polagoma se bo, kakor zatrjujejo, tudi obrat tvornice prenesel v Beograd. Vzrok za to selitev je iskati v dejstvu, da so v Sloveniji in zlasti v Mariboru javna bremena za industrijo prehuda in da v okolici Beograda nudijo industriji razne olajšave, ki jih v Mariboru ni deležna.
Velik udarec za tekstilno delavstvo pomenja selitev tvornice E. Zelenka in dr. iz Maribora. Ta tvornica zaposluje skoraj 500 delavcev in uradnikov. Podjetje se je sedaj odločilo, da prenese svojo predilnico, iz Slovenije, ni pa še natančno znano, kje bo tovarna odslej obratovala. Po eni verziji se naseli okrog Skoplja, po drugi pa celo v Egiptu, torej na viru najboljšega bombaža. Delavstvo predilnice, približno 200 oseb, je že dobilo odpoved. Računajo, da bo v najkrajšem času sledila tudi tkal nica, ki zaposluje še nekaj več ljudi kot predilnica.
Z raznih strani se čuje, da bo
ca za vso tvornico ali pa za precejšen del strojev, ker da se namerava izseliti iz Maribora.
Razen davčnih bremen je vzrok za selitev tudi to, da naše tekstil
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/«H Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravjel Zato vsaj doma pijta
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
vrv
lldega ■ rdeClml srci,
naSo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje In užitekl
nelegalne letake. Sedaj ima lepo priliko, da uvede svobodo tiska. »Hrvatski dnevnik« pravi nadalje, da ne zadostuje samo nov tiskovni zakon, temveč je treba tudi spremeniti zakon o zaščiti države, ki prepoveduje vsako kritiko obsto ječega režima. Celo kritiko na čisto legalen način. Danes ipa je potreba po svobodnem razpravljanju o bodoči notranji ureditvi Jugoslavije nujna in zato se mora spremeniti tudi zakon o zaščiti države.
V Zagreb je prišel znani franco I ski časnikar Jules Sauerwein ter
so vzrok
zgledu tvornice Doctor in dr. sledilo še eno veliko tekstilno pod-1 imel daljši razgovor s predsedni-jetje v Mariboru in se spremenilo kom dr. Mačkom, v delniško družbo, ki bo prenesla „ Nemški notranji minister doktor
j « t, ,	__Fnck je dejal na konferenci nar
svoj sedež v Beograd. Govori se SOCj s tUjimi novinarji, da je \
tudi, da išče eno srednjevelikih Nemčiji okoli 30.000 Slovencev in tekstilnih podjetij v Mariboru kup-1 »Windische«. Pri plebiscitu pa so
glasovali za Nemčijo.
Za našega poslanika v Berlinu
Je imenovan pomočnik zunanjega ministra Ivo Andrič Braziljska vlada je sklenila, da otvori v Beogradu svoje diplomat-
ne tvornice ne dobijo dovolj deviz | sk^^st^djetje Cidonio u
ga finansira neka švicansko-nlzo-mska skupina, je predložilo naši
za nakup surovin, v prvi vrsti
bombaža in preje, v neklirinških____________________r____	„
državah. Znano pa je, da podjetja vladi ponudbo za regulacijo reke 1 J ’	Morave.	Hkrati	bi	se	izvršile	tudi
Beogradu in okolici skoraj ne poznajo težav z nabavo deviz in da Narodna banka brez drugega rešuje njihove prošnje za dovolitev uvoza bombaža. Naša podjetja imajo dovolj naročil za daljšo dobo in bi mogla v polnem obsegu obratovati, a morajo obratovanje reducirati, ker jim ne daje Narodna banlka zadostne množine deviz. Da je ta neenakost mogoča, da se na tak način silijo tovarne, da odpuščajo delavce, je pač nekaj nezaslišanega! Ali res ni nobenega zastopnika, ki bi pošteno udaril po mizi v protest, ker se takšne stvari dogajajo! Iz klirinških držav je uvoz bombaža nemogoč. Nemčija od novega leta dalje sploh ne dovoljuje izvoza bombaža. Italija ga ima sicer kot uvoznica dovolj, prodaja ga pa le proti devizam, ker ve, da se ji ni bati za odjemalce, ki se oglašajo z vseh strani. V mariborski javnosti se sprašujejo, kam so izginile velike množine deviz, ki jih je še pred par meseci imela Narodna banka in ki jih je redno izkazovala v svojih tedenskih poročilih Če primerjamo statistiko uvoza zadnje mesece iz neklirinških držav, vidimo, da bi morale biti na
velike melioracije ter bi se pridobilo zelo veliko plodne zemlje. Vsa
dela bi veljala okoli pol milijarde dinarjev.
Pogajanja v Splitu za nakup vseh premičnin in nepremičnin ter koncesij družbe »Dalmatienne« po družbi »Jugoslovenski čelik« so se končala ugodno. Kupnina znaša nad 4 milijone dolarjev.
Novi proračun primorske banovine znaša 66,79 milijona din in je večji od sedanjega za 15,1 milijona dinarjev. Kljub temu pa se uvede le ena nova davščina, t. j. vpisnina za gimnaziste, ki bo dala 600.000 dinarjev. Skupne banovinske trošarine bodo dale 1 milijon več, drž. subvencija v višini 12 milijonov dinarjev pa je že zagotovljena.
Velikonočne počitnice na srednjih šolah bodo trajale od 6. do 17. aprila.
Splitska policija je aretirala več oseb, ker so bile zapletene v afero črne borze.
V Bukarešti je bila podpisana romunsko-francoska kulturna pogodba.
Francosko poslaništvo v Bukarešti je povišano v veleposlaništvo.
Večina francoskih politikov se je
izrekla za ponovno izvolitev Le-bruna za predsednika republike. Lebrun pa se še ni odločil za sprejem kandidature.
Hitler je prišel v VVilhelmshafen, kjer bo spuščena v morje nova nemška 35.000tonska križarka, ki se bo imenovala »Admiral v. Tir-pitz«, ki je bil v svetovni vojni zagovornik brezobzirne vojne podmornic.
Slovaška je morala zopet odstopiti Madžarom precej slovaškega sveta s skoraj 150.000 slovaškega prebivalstva. Vse prošnje Slovakov, da bi Berlin interveniral v njih korist, so ostale brezuspešne.
Litovski sejm je ratificiral sporazum o izročitvi klajpedskega ozemlja Nemčiji. Dotična seja sejma je trajala samo 6 minut.
Med Poljsko in Litvo so opaža znatno zbližanje. Govori se že o paktu, ki ga bosta sklenile.
General Monteros, ki zapoveduje nad Madridom, je proglasil nad mestom vojno stanje. Nadalje je izšel ukaz, da mora vse prebivalstvo izročiti orožje. Vsa gledališča so dobila povelje, da s predstavami ne prenehajo. Tudi vsa kinogledali-šča morajo dajati predstave naprej. Vsaka stavka je prepovedana. Svobodna prodaja sadja in povrtnine je spet dovoljena. Imenovani so posebni oddelki, ki preiskujejo mesto. Neprestano prihajajo v Madrid ;votaovi z živili, življenje V mestu se normalizira. Delajo se velike priprave za sprejem generala Franca.
Italijanske čete so kot prve zavzele mesto Guadalaharo, kjer so doživeli italijanski vojaki znani veliki poraz. Razobesili šo italijansko zastavo, ki je visela čez noč nad mestom. To naj bi bil dokaz, da je italijanski poraz maščevan. Drugi dan so razobesili špansko zastavo. Italijanske čete bodo zasedle vso pokrajino Alicante.
Ustava nove Španije bo baje slonela na stanovski podlagi.
Japonci so anektirali otok Sprat-ley, ki leži med francoskp Indo-kino in otokom Borneom.
Atentati s peklenskimi stroji v Angliji se še vedno nadaljujejo.
Teresio Borsalino, znani italijanski tvomičar klobukov in italijanski senator, je umrl v starosti 70 let.
Več tisoč kub. metrov raznega lesa na panju se takoj odda. Kje, pove Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
Pristne
belokranjske
isanice
(delo nalili kmetic) naročajte pri tvrdki
Peter Koren
prej Šterk Črnomelj
Torek dne 4. aprila. 11.00: Šolska ura:	Mitja	Ribičič:	Pastir
Dre j če, mladinska igra v 3 slikah. Izvajajo brezpos. učiteljski abitu-rijenti. — 12.00: Naši pevci in pevke (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00:	Napovedi	—■
18.00: Flavto solo igra Filip Bernard, pri klavirju gdč. M. Gnjezda
— 18.40: Spoštovanje in dobrota
— pogoj pobožnosti (Fr. Terseglav)
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Koncert pevskega zbora »Ljubljana«, dirigent Srečko Koporc — 20.45: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Tambura-ški orkester (vodi A. Karmelj).
Sreda dne 5. aprila. 12.00: Slavni slovanski skladatelji (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Solistične točke (plošče-
— 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: Iz glasbene zgodovine (dr. Anton Dolinar) — 18.40: Naša narodna obramba • na! prelomu dvajsetletja (prof. Etbin Bojc) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos
— 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar)
— n. odmor: Napovedi, poročila.
Ma$*ts)J »Konzorcij Trgovskega lišta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander 2eleznikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.