POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—» — Uredništvo in upraval Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun Št. 14335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica —* Celje, Delavska zbornica <-> Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v sociala e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.5$ Štev. 58 » Maribor, sobota, dne 25. junija 1938 • Leto XIII Teoretično fantaziranje in problemi gre cepiti dlake, ampak delati! teoretičnimi fantazijami in pro-. emi je razlika. Teoretično fantaziranje le razpravljanje o taktiki in nedokaza-hipotezah. Problem ali cilj je pa s °z°fsko logiko ali realnimi dokazi utemeljeno naziranje, ki ga hočemo uveljaviti. Naš problem ali cilj je socializem. Vsi Judje smo produkt zemlje, enako rojeni* ®nako živimo. Kaj je torej naravneje in “°'j logično, kakor da zahtevamo za normalne ljudi enake pravice do življe-nia in v življenju. Razen dogmatikov in absolutističnih teroristov še nikdar ni nihče resno tajil te pravice posameznica. Nasprotno, ves svet je solzan socialnega čuta in socialne pravičnosti in najbolj še diktatorji in absolutistični dogmatiki. . Problem ali cilj socializma je naravno ln teoretično priznan, gospodarski in j Politični boj zanj utemeljen. Tudi razsoj gre v tem zmislu. Gospodarstvo se °ncentrira iz posameznih rok v kapi-allstične družbe in kartele, države si Prisvajajo vpliv v gospodarstvu, in sicer ne le v Rusjjj( marveč tudi drugod. — rzave postajajo soupraviteljice in u-Praviteljice kapitalističnih gospodarstev. a proces državnega kapitalizma je dejansko že socializacija gospodarstva. —-^ naraščanjem, svoje moči in ingerence na gospodarstvo prevzema država nehote vedno več direktne odgovornosti za socialni položaj več in več državljanov. Ta socializacija sicer še ni idealna, vendar pomeni napredek v tem Pravcu, ki pa se zopet more in mora izpopolnjevati do popolnejše oblike in socialne pravičnosti. Zato je boj za socializem utemeljen, utemeljen je v naravi in v razvoju gospodarstva. Ne moremo na tem mestu razvijati Podrobnejših dokazov in utemeljevanj, ker so že te navedbe jasne in prepričljive. Hoteli smo s tem le svariti pred teo-retičnimi fantaziranji, ki jih je vse pre-Več. Glavno je pravec in organizacija te Pravice in dokazane ideologije. Teoretične razprave, ki so tudi potrebne in ^ažne, se pa morajo gibati v mejah dobrohotnosti, pojasnjevanja med seboj zato, da utrjujejo naziranje o problemu in načelnost. Take teoretične razprave in razgovori niso fantaziranje, ampak medsebojni pouk in vzgoja, kar pospešuje enotnost gibanja. Popolnoma napačna so le teoretiziranja in fantaziranja, ki jih preveva medsebojna sovražnost ali razkrajalna opozicionalnost. Glede ide-°logije in discipline v organizaciji ali pa Ustvarja malodušnost in nerazpoloženje v organizaciji. - na J _ Kdaj bo prišlo do umika prostovoljcev, še ni znano, vsekakor bodo poprej odposlane posebne komisije v Španijo in bo gotovo preteklo še nekaj časa, predno bo sklep odbora za nevmešava-nja izvršen. Boji na castelonskem odseku trajajo z nezmanjšano silo dalje. Republikanci poročajo, da se jim je posrečilo zadržati ofenzivo nacistov pri Villareal, južno od Castelona. Tu se bijejo sedaj boji ob reki Mijares. Najbrž pa reka Mijares oz. njeni bregovi ne bodo tvorili fronte. Republikanci hočejo s temi boji le zadržati sovražnika, dokler ne izgra-de svojih postojank v področju, ki leži južno od reke Mijares. Tudi v teruelskem odseku trajajo boji dalje. Nacisti so še vedno v premoči in naskakujejo povsod z veliko brezobzir- j nostjo, ne meneč se za izgube, ki morajo biti strašne. Enotnost v republikanskem taboru V Barceloni so se vse organizacije, vključno anarhisti, izjavile, da stoje solidarno v obrambi republikanske Španije. Škoda je, da ta enotnost ni vladala že od vsega početka. Kajti, ako bi bili Katalonci enotni, predno je mogel Franco vršiti ofenzivo proti Madridu, bi bili Katalonci na katalonski fronti lahko dosegli pomembne uspehe. Zopet tri angleške ladje potopljene Iz Valencije poročajo, da so nacistični letalci z bombami potopili tri angleške parnike. Tudi Valencijo in Barcelono so ponovno bombardirali. Protidraginlska resolucija ljubljanskega zborovanja delavcev in nameščencev dne 19, t, m. Po zaslišanju poročila v položaju delavcev ir nameščencev v zvezi s stalno naraščajočo draginjo, zborovalci ugotavljajo, da se je gospodarski položaj delavcev in nameščencev v zadnjem času poslabšal v taki meri, da bi moralo voditi to nujno do akcij za povišanje mezd, če se draginja ne zaustavi; da je povzročeno to v veliki meri po kartelski politiki, verižništvu in raznih špekulacijah z našim narodnim imetjem, kar pospešuje skrajno obubožanje delovnih množic in propadanje celokupnega narodnega gospodarstva. Zaraditega zborovalci zahtevajo, 1. da se omeji naraščanje žitnih cen, zlasti pšenice, z nakupi pšenice v inozemstvu; 2. da se uvedejo najstrožje kazni za vse verižnike in špekulante; 3. da se razpustijo privatni karteli in ustanovijo državni organi za reguliranje produkcije, konzuma in cen; 4. da se postavijo silosi za shranjevanje žitnih pridelkov tudi v dravski banovini, ker je pasivna pokrajina; 5. da se v vse organizacije oziroma korporacije, ki so osnovane proti draginji in za preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami, pritegne tudi zastopnike konzumentov. Dotna U% p6 svetu je načrt predložil ministrskemu svetu v odo-brenje. Obtok bankovcev je presegel višino 6 milijard dinarjev. Tako visokega obtoka bankovcev še nismo imeli. Koliko se je iztržilo iesa v 1. 1937? Svetovna trgovina z lesom v 1. 1937. je znašala 25 milijo-[ nov kubičnih metrov. Ost?nek zalog računajo na 10 odst. te vsote. Cene lesu so padle za 20 odst. Poljski daje pesoji-o Anglija na ta način, da prevzame elek*r'fikaeijo Poljske. Angleški ka-j pital se interesira zlasti za elektrifikacijo industrije pri Sandošjeržu. To mesto je središče poljske orožne industrije. Investicija pa ima nedvomno tudi političen pomen. Produkcija nalte v Rumuniji znaša dnevno 1950 vagonov. To je, kakor trdijo, silno malo. Cene nafti so padle za 50 odst. Nemčija ne izplačuje pokojnin v inozemstvo. Vpokojencem, ki prejemajo pokojnino iz Nemčije (Avstrije), je bilo sporočeno, da ne bodo prejemali pokojnine več, če se ne preselijo v Nemčijo, ker se pokojnine ne izplačujejo vpokojencem, ki bivajo v inozemstvu. Avstrijske novice Ravnatelj dunajskega Volkstheatra Jahn j® izdal vsem članom svojega gledališča pismen opomin, da se morajo neutegoma naučiti Horst-Vtessel-Lied in sicer napev in tudi besedilo, da ne bo spet prišlo do tako mučnega prizora, kakor zadnjič, ko so pri svečanem nastopu nacistično himno popolnoma skazili. Sedaj izenačujejo avstrijsko vojsko. Od avstrijskih oficirjev ni bila niti tretjina prevzel* v službo, pa še od teh je bila večina premeščena iz Avstrije v rajhovske garnizije. Od višjih oficirjev je bil prevzet samo en general. — Umestno odredbo za avstrijske naciste je izdal dunajski gauleiter Globočnik. Ker se je izkazalo, da so dunajski nacisti premalo dresirani — .. . je odredil, da morajo vsi dunajski nacistični komandanti, nadkomandanti in podkomandanti vsako jutro vršiti eno uro telesne vaje in sicer pod njegovo osebno komando. ^ Pri deželnem sodišču na Dunaju je bil obsojen Wilhelm Fassl, korar in katehet samostana v Klosterneuburgu zaradi hudodelstva proti nravnosti na 7 mesecev težke ječe, štirje mlajši uslužbenci samostana pa na manjše pogojne kazni. V koncentracijskih taboriščih v Nemčiji se nahaja sedaj iz Avstrije nad 50.000 oseb in sl' cer nearijcev, Schuschniggovih pristašev, 5°* cialistov in komunistov. Kje se Schuschnigg sedaj nahaja, se uradn0 še vedno skriva. V Belvederu ga ni več. Tum v hotelu Metropol, kjer je glavni stan neflišk® tajne policije, ga ni. Marksizem pokopava — in sam sebe tepe po zobeh. »Slovenec« vedno pripoveduje in dokazuje, da je marksistični materijalistični nauk napačen. Kot »katoliški« list, kar sicer noče biti, pa večkrat tudi pove svojim ljudem, da je socialne bede na svetu kriv današnji kapitalistični materijalizem in pomanjkanje »srčne kulture in vere«. Marksizem pa uči, da pripadajo materijalne dobrine vsemu človeštvu, to je z drugimi besedami socialna pravičnost. Marksizem trdi tudi, da je krivec materijalistični kapitalizem in da je krivca treba odpraviti, Ker pa je kapitalizem danes v svoji kulminaciji, s tem ni rečeno, da je Marksov nauk napačen, ampak je le dokaz, da kapitalizem s svojimi hlapci še uspešno brani svoje materijalistične postojanke, čeprav so za človeštvo krivične. — Nauk o socializmu in njegova ideologija ni izgubila prav nič na svoji resničnosti, ker se bori proti krivičnemu materialističnemu kapitalizmu, ki ga vsa reakcija zagovarja. Materijalizem, nevera in srčna nekultura pri kapitalistih je le zahteva po socialni pravičnosti. Kulturna predavanja. Najkasneje jeseni namerava naša strokovna centrala v Ljubljani u-vesti za naše strokovne organizacije kulturna in praktična predavanja iz vseh primernih strok, itako znanosti ,kuhture, zakonodaje in organizacijske snovi. Sploh priporočamo vsem strokovnim organizacijam, da na svojih zborovanjih uvrste poleg rednih društvenih zadev še po eno poljudno predavanje. Predavanja se bodo vršila po večjih centrih delavstva v obliki krajših tečajev, sicer pa posamezno. Vsako poljudno resno predavanje poživlja organizacijo in nje člane. Zato pozdravljamo to namero. Za elektrifikacijo Savinjske doline najame banska uprava Din 1,950.000. Finančni minister Nemška trgovinska bilanca v majniku mesecu je bila za 50 milijonov mark pasivna (din 725 milijonov), ■, - ti ,-ii-t *'!• j Italijani bi radi gradili naše ceste. Italijan-| ska podjetja za gradbo cest se z ozirom na jugoslovanske načrte za gradbo cest potegu-j jejo za ta dela. Ustanovil naj bi se jugoslo-I vansko-italijanski konzorcij, ki bi prevzel de-, la. Zlasti se poteguje za to delo firma Puri-celli, predvsem za cesto Beograd—Zagreb. Italija bi dala stroje in strokovne delavce. Ali si ie poravnal naročnino? Ako ie ne, Izpolni avojo dolžnosti S proslave 60-lctnice čehoslovaške socialne demokracije v Pragi« Dekleta z republikanskimi (frigijskimi) •čepicami v slavnostnem sprevodu. PMetfc. »MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 24 — Nekoliko sem ga poznal — sem rekel, a noge so mi kar trepetale v radostnem pričakovanju: ta Filip je bil človek, zelo drag mojemu srcu, tako-rekoč moj duhovni boter, star borec in znanec po ječah. Že do prevrata je bil dvakrat v pregnanstvu, a po prevratu je bil med prvimi spet izgnan. Čvrst človek vesel, z nepremagljivo vztrajnostjo pri delu za ustvarjanje novega življenja. — Kje pa se nahaja? — sem vprašal v slutnji, da je dragi sodrug kje blizu. — V mestu, — je tiho odgovoril gozdar. — Ušla sta skupaj z mojim sinom in po sinu mi je izročil za vas pisemce. — Dajte sem! — A kako? Imam zašitega v kapi in tudi preči-tati ga tukaj ne morete, — je pretemno. Res, ni bilo mogoče. Vse okrog je bilo mokro, povsod so tekli topli potočki, kakor da se zemlja topi od radosti, globoko in vlažno diha, željno cmoka in šepeče hvaležni šepet oblakom, darovalcem zemeljske vlage. — Pojdiva brže! — sem rekel. Za črnim drevjem se je zasvetilo rumeno oko luči, ki je prebadalo temo in trepetalo nama naproti kakor da ga je tudi objela nestrpnost. Obstala sva pred majhno gozdno stražarnico, nagnjeno z enim koncem k zemlji. Gozdar je tiho potrkal na vrata, izza katerih je nek visoki glasek nezaupno vprašal: — Kdo je? — Odpri, Jelenka! — To je moja hčerkica, ki mi že gospodinji... j Šla sva v kočo; v nji je bila peč, pograd — le-žalnica, dve kratki klopici, miza s svetilko, poleg nje je ležala na mizi odprta knjiga in obrnjena s hrbtom proti oknu, je zaspano zevaje stala pol odrasla deklica s pšenično svetlimi lasmi in topim noskom. — Majka božja, kako ste mokri! — je zapela s krhkim glaskom. — Kaj pa se čudiš, raje bi zavrela v samovarju vodo za čaj! — je rekel gozdar, ki si je pri vratih slačil mokro obleko. — Saj sem jo že zavrela. — No, potem si pa pridna. Dobro bi bilo, če bi mogel kaj suhega obleči, a razen hlač, nimam druge obleke v zalogi. No, ne glej, Jelenka, jaz 'si bom hlače preoblekel... — Tudi srajca je suha sem jo na peči posušila, — je rekla hčerka in mu vrgla nek siv klopčič cunj, potem pa je z resno skrbnostjo postavila na mizo majhen pločevinast samovar, skodelice in kruh. vse spretno in tiho kakor miška. Jaz sem si sezul škornje. polne blata in vode in sem si ogledoval moža: — bil je krepke rasti, z okroglim obrazom, ki je bil gosto obrasel z rdečkastimi lasmi, oči je imel sinje, resne in dobre, a glavo je vedno držal nekako po strani. — Kaj pa je s tvojim vratom, tovariš? — Kmetje ti vragovi... — Zakaj? — Službeno! — Preveč je korajžen ! — je zaničljivo se sme' je rekla hčerka in vihala nos. — Ti pa kar tiho bodi! Ti bom dal — korajžen-—.se je šaljivo branil gozdar. — Uh, kako se te bojim! — je-rvzkliknila dekli' ca in se smejala. — Boš se me že bala, čakaj! Jelenka se je našobila in me gledala kakor tovariša in še jaz sem se moral smeja.ti. • — Prišlo jih je troje, — je brez zlobe pripovedoval gozdar in odlagal svojo mokro obleko na tja’ — pa sem jih zasačil, 110, in prišlo je do borbe. No. pa sem spustil enemu šibre v noge. — To je bilo potrebno! — je zagodrnjala Jelenka in se spet nezadovoljno našobila. — A drugi me je lopnil s kolom po buči, — ]e nadaljeval in paral kapo s svojim dolgim, črnim nohtom. — da sem se kar zvalil. • • — Kaj pa trgaš kapo! — je kriknila hčerka n skočila k njemu. — Daj jo sem! — No, no, kaj pa kričiš! Jo vendar ne morem raztrgati — saj je iz kožuhovine... Zvalil sem se torej in pri padcu zadel s tilnikom ob neki stor pretrgal sem si mišice čisto do vretencev, malo J manjkalo da nisem umrl... Okrožni zdravnik šin. ali Levšicin. se je čudil no. ]c rekel, krvi P imaš v svojih žilah za peterico, kakor je videti! Kc-kei sem mu, — kmetu je potrebno mnogo krvi. vsai^ do. ki gre mimo. pije iz njega kakor iz studenca. Si dobila? Tukaj vidite, je*ta listič... '(Datle pHhodnličJ Stev. 58 2g n&šiU Ucaiev TRBOVLJE l(Stf*^*c'rano postopanje z delavcL Že od i . stojita na Tereziji dve veliki stanovanjski hiši TPD v surovem stanju. Ti dve hiš os a letos dopolnjeni za vselitev. Končna dela )e prevzelo podjetje »Slograd«. Pri tem pod-1U ]e zaposleno kvalificirano delavstvo z de-e e, a težaki so pa domači brezposelni. — rflf Podjetje vzelo koga v delo, mu je služb h te-le vsebine: Podjetje lahko odpove ^ . °, ^rez odpovednega roka in se smatra, ,ja 'e. ,e'avec en mesec na poskušnji. V slučaju, donnit' Di0I?u Sreš lahko na brezplačen 3.75 D' 0 za težavno 'delo dobiš 2.25 do 2 dela 1U-na uro' Gospod polir pa v občevanju stopnjVc- ”e izbira besed in tudi svoj glas zna da s neverjetne višine. Treba bi bilo, SGR f £®VZame za te delavce - težake zlasti Očividec. Tatvine MARIBOR V rudarski koloniji, na takozvani vioin"' Se skora’ za vsake ipraznike pojavijo Prih 1-V ,ru^ars^e kleti in tatovi odnesejo ves nik R' 1 ki so si ga ljudje pripravili za praz- p e' 'bi na mestu, da bi nadzorna oblast etila več pažnje tem kletem ipred prazniki. red’>OCL°(|l>or.zveze strojnikov in kurjačev pri-cn 1 Mrzijo v Ljubljano v državno kurilni-ku’r'Pv Vo^stvoin C- iiiff- Gliha. Strojevodje in mn/a,C!’ a^° s' želite ogledati moderne loko-lio rf6 'n ^e*avn'ce> Potem odpotujte v nede-vlaV t- m- zjutraj v Ljubljano s prvim °m, ki pride v Ljubljano ob 7. uri zjutraj. izlet na Mrzlico priredi zadruiga »Po- „ym. 1 dom«, na katerega vabi vsa društva s Zal^nnosti«, da se ga po možnosti udeležijo svojimi pevskimi in godbenimi odseki. Ker v letošnjem letu to edini večji izlet, pro-s ?. tudi vse strokovne organizacije, da med N= člani agitirajo za čim večjo udeležbo. svidenje na Mrzlici! Družnost! LITIJA y J^ptidraginjsko zborovanje, ki bi se moralo : 1 v nedeljo, dne 19. t. m., je oblast iz ozirov ®ega miru in reda prepovedalo. raginja narašča. Zadnje čase so se pri nas g. e 'Posebno kruhu in mesu silno dvignile. — Di % stane štruca belega kruha ravno tako tel?t i Pred časom, le z razliko, da je prej dkg M ^ ^2 'd° 1 kg, sedaj pa od 32 do 60 do u > so se Pr‘ nas Prodaja goveje od Din 12 °d Tl- Telečje od Din 14 do 20, svinjsko ps ^mart'n ^ ^g- sladkorju pa se je v dkg rf-f601 Ugnalo, da je bilo pri enem kg 10 ;n _ “erence. Oblast naj prepreči dviganje cen D ?r*vi red( . s_ ? o* povedali, kdo so! Predpreteklo nedeljo i lnieli slovenski fantje in dekleta tabor v martnem. V sprevodu smo imeli priliko slišati1 ^azne vzklike. Med drugim tudi: »Dol z izkori- j ^cevalci slovenskega naroda!« Mi smo hoteli ,e izkoriščevalce razkrinkati na našem proti- [ ^aginjskem zborovanju, pa nismo mogli. Svojčasni opomin, ki smo ga naslovili na1 |°loyega gospoda, naj ne odnaša '»Delavske olitike« iz nekega javnega lokala, ampak na: naroči, je zalegel v toliko, da v tistem kalu list sedaj res ne izginja, naročil pa se Tri-*0 n*' ker sedai izginja »Delavska Pomika« iz drugega javnega lokala. ^pominskega izleta mariborske centrale I. del. olesarskega društva se udeleži tudi delegacija 2®Se Podružnice. Odpeljemo se 25. t. m. ob i • uri popoldne izpred društvenega lokala pr Lapu. Prenočimo v Slov. Bistrici, nakar se ! 'utraj odpeljemo s člani sosednjih podružnic 0 spomenika pok. članice Lubejeve. Družnost! Umil je bivši vodja »Ljudske tiskarne« in se- | daj lastnik »Javne kuhinje« Josip Ošlak. Po-1 prej nekoč se je udejstvoval v socialističnem | gibanju, — Po poročilih »Slovenca« in »Slov.' doma« pa je bil sedaj že dolgo časa član JRZ. Prometne omejitve. Policijsko predstojni-štvo razglasa: Na Vodnikovem, Vojašniškem trgu in v Pristaniški ulici je ob glavnih tržnih dnevih, to je ob sredah in sobotah, v času j med 6. in 10.30 uro prepovedan vsak vozni promet. Ta omejitev traja toliko časa, dokler i se bodeta navedena trga in ulica uporabljali, za živilski trg. Neupoštevanje te naredbe se i kaznuje. Zakaj koleke na potrdila za vojaško službo? Iz krogov starišev, čijih sinovi so kot dijaki- j naredniki vpoklicani na orožne vaje, nam pi-1 šejo: Dijake-narednike, ki so odslužili kadrski rok, vpokličejo naslednje leto na dvomesečne ! orožne vaje in jih 'potem povišajo v častnike. Pred odhodom na orožne vaje pa si mora vsak d;jak-narednik preskrbeti dve .potrdili od državnega tožilstva: eno, 'd/a ni kaznovan radi nečastnih dejani, driugo, da ni v preiskavi. ’ Vsako izmed teh potrdil stane Din 30, torej -sk.ivpno Din 60. Teh kolekov seveda ne morejo ■ Kopalne obleke na fnovejše pri Jakob Lah. Maribor plačati vpoklicani dijaki, ki so brez sredstev, ampak stariši, ki morajo tudi sicer vzdrževali j takega 'brezposelnega sina. Po ustavi mora vsak I državljan služiti vojsko. Vojski so pa .potrebni! tudi častniki. *•>•- »- ,ja - i 1 i Taka .potrdila bi morala biti brezplačna ali pa bi jih morala vojaška oblast preskrbeti uradnim potom. Ako bi dijaki-naredni* ki,_ ki, mimogrede omenjeno, za več čas or.ožnih vaj ne dobe nobene iplače, započeli akcijo in opozorili vojnega ministra na to stvar, bi se najbrž dalo doseči, da za potrdila od strani državnega tožilstva ne bi bilo treba ničesar plačati. P omislimo samo, v kakšnem položaju se glede tega nahaja dijak-narednik, ki nima ne starišev in ne sorodnikov, od katerih bi lahko dobil Din 60. Spominski izlet I. delavskega kolesarskega I osrednjega društva za Dravsko kanovino v Ma- I riboru k spomeniku Sodražice Lubejeve se bc ! vršil v nedeljo, dne 26. junija t. 1. Odvoz za podružnice Studenci, Pobrežje, kakor tudi za j centralo ob 6. uri zjutraj s kolesi. Za svojce! bo ob pol 8. uri na razpolago avto pred društ- j venim lokalom. Vožnja stane v obe smeri Din 15. V hotelu »Beograd« v Slov. Bistrici bo zbi- j rališče, od koder se bo vršil skupen odvoz k spomeniku. V slučaju slabega vremena se bo izlet vršil v nedeljo, dne 10. julija. Posebne i okrožnice centrala ne bo izdala, zato naj smatrajo podružnice to objavo za merodajno. Centrala. »O velikih svečanostih v Pragi« je naslov predavanja, ki se bo vršilo dne 6. julija t. 1. s pričetkom ob pol 8. uri zvečer v dvorani Apo-lo-kina. Predavanje bodo spremljale številne originalne slike, ki se bodo pokazale na platnu s pomočjo epidiaskopa. Nesreča na cesti pri Sv. Lenartu. Policijski, nadzornik Anton Kunst je v torek zvečer vršil cestno policijsko službo na odcepu ceste proti Sv. Lenartu. Hotel je ustaviti avtomobil, ki ga je šofiral posestnikov sin Klug iz St. lija, ker je vozil z preveliko brzino. Kunst je stal sredi ceste in mahal z roko. Šofer pa vsled velike brzine ni mogel pravočasno ustaviti vozila. Vozilo je med zaviranjem vrglo Kunsta preko ceste. Zadnji del avtomobila je pahnil policijskega nadzornika ob brzojavni drog. pri čemer je zadobil smrtno nevarne poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrl. Deloma je kriva nesreče skoro gotovo neizvežbanost za vršenje cestne policijske službe. Prehitro vozeče avtomobile ustavljajo policijske kontrole po drugih državah na ta način, da vozijo za avtomobilom in ga S signali prisilijo da obstane. Ako bi se Kunst ne bil postavil sredi ceste bi bila nesreča najbrž izostala, tako pa je postal žrtev svoje službene vneme. Carinska analiza uvoženega blaga. Maribor je mejno mesto, ki je s svojim zaledjem gotovo precej udeležen na uvozu iz inozemstva. Imamo carinarnico in carinsko pošto, manjka pa oddelek za analizo uvoženega blaga Ako je treba blago podvreči analizi, ga pošljejo v Ljubljano, vsled česar se zakasni iztovorje-nje za več dni. Radi teh razmer utrpe uvozniki večkrat prav občutno zgubo. Blago že itak prihaja z zamudo in ko je tu, ne moreš do njega, čeprav obrat radi tega počiva. Take razmere so nezdrave, oddelek za analizo bi morala imeti tudi tukajšnja carinarnica. Naj bi se to upoštevalo vsaj pri gradnji nove carinarnice. Starček skočil trikrat pod vlak. Iz obupa je skočil pod vlak 80 letni prevžitkar Štefan Rec iz Radizla pri Slivnici. Samomor je poskušal dvakrat brezuspešno, ker sta ga lokomotivi dveh vlakov obakrat odbili s proge v stran, šele lokomotiva tretjega vlaka ga je zgrabila, ko se je pognal pod njo. Kolesa so ga prerezala na dvoje. Rec zapušča ženo in osem otrok. Ofertalna licitacija za oddajo kantine v kasarni Kralja Aleksandra bo dne 6. julija ob 11. uri. Gospodinje proti premestitvi bolgarskih vrt narjev. Bolgarski vrtnarji prodajajo .poceni ze-lenjad. Ker jih je mestno tržno nadzorstvo prestavilo na prostor, ki je .precej od rok mariborskim gospodinjam, se le-te pritožujejo in zahtevajo, da se te vrtnarje 'premesti na tržni prostor, ki služi tudi ostalim tržnim prodajalcem. Močni beli zobje brez zobnega kamna! Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu MOJSTRANA CELJE JESENICE -t Stare Ivan umrl. Nedavno je umrl na po-j.eaicah težke bolezni kurjač v kotlarni pr! jn11/’ posestnik in gostilničar s. Stare Ivan z je°viave- Pokojni Stare je bil vsa leta, kar , bil zaposlen pri K1D pristaš razrednih strojnih organizacij ter je budno sledil razvoju asega g^anja. Umrl je na posledicah več bo-v 2n>. zlasti zastrupljenja, ki je nastalo kot j.^Plikacija obratne nezgode, star komaj 44 i'• Pogreb, ki se je vršil na Dobravi, je po-Jjzal njegovo priljubljenost. Pokojniku lep ^min, njegovim preostalim pa naše sožalje. , zvočni kino Radio predvaja v soboto in ne* *0o ob pol 9. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri I velefilm »Ljubavni polk« z L. Slezakom, wiist in Mario Andergastovo. Med dodatki s, “j. Paramountov zvočni tednik. — Za praznik velefilm »Sisi«. VUZENICA Si občinske zadeve. Svoj čas je bil v na- no občini za cestarja V. U. Prejemal je dnev-pQ rnezdo po din 25 od marca do novembra. n tudi za tolčenje gramoza da mu akorrt c-lej plača'‘ le din 25 dnevno in ne več je v ’, 55 tern Pa ie bil cestar oškodovan, ker del akordu lahko nekaj več zaslužil, ako pa PraVi gramozni iami za dnevno mezdo, se Koče ’ -x ob slabem vremenu, ko delo ni moje lahu ?a,r ne zasluži. Dokler je imel akord Se je i? i?? ’ kakor mu je kazalo. V mrazu Preohi^r ,gret. domov, v mokrem vremenu dievnpm aH,ie bila Potreba. Pri fiksnem Mokroti 2fluzku pa treba, da v mrazu in vk°fo nem^L * V^S da-n delu, kar pa je čutno nriif je 1 na ta nač>n ob- ne»i delu n^cian-,na zaslu?k«- se je po 9 let-”ih razm”051™1 Je *el. Kar se tiče delov-?b2lna te I-ai* uslužbencev bi morala ° 'n SocialnnmrireKUK? ka,r najb0lj Prav'č-ocialno, da bi bila vzgled vsem ostalim. Misteriozen slučaj — tragedija delavke. V Petrovčah št. 6 leži neko dekle, delavka, bolna v tako obupnem stanju, brez zdravniške oskrbe in brez vseh sredstev, da smo prisiljeni pove- • dati slovenski javnosti, kakšnemu 'trpljenju je J izpostavljena ta delavka, ki je bila za košček vsakdanjega kruha ne samo socialno izkoriščana, ampak pod silo razmer [prisiljena, ugoditi pohotnosti, da si obdrži delo. Državno tožilstvo v Celju naj ukrene, da se delavko prepelje v bolnico in ugotovi vse krivce, ki so sodelovali pri tem gnusnem poslu. Prepričani smo, da dekle ne bo takoj hotelo izdati krivcev, ali oblastva imajo moč in dolžnost, da zadevo razčistijo in doženejo dejansko stanje in krivce temeljito kaznujefo. Dekle, samo sebi prepuščeno, dobesedno gnije pri živem telesu. Trebušna votlina, maternica je prava gnojna jama, ki izloča kri in gnoj. Mogoče, da je že iprepozno, • ko to pišemo in da bo dekle neslo skrivnost v grob. Na vsak način je pa treba krivce poiskati, ki so uničili mlado življenje #vj» i Mezdno gibanje pekovskih pomočnikov. V pondeljek so se vršila na mestnem'poglavarstvu pogajanja za dosego kolektivne pogodbe. Pogajanja sama niso rodila tistega uspeha, kakor smo si želeli. Tekom pogajanj pa smo videli, da je na strani delodajalcev tudi volja, da se odnošaji v pekovski stroki urede na podlagi medsebojnega sporazuma. Po izjavi »predsednika združenja pekov g. Mlakarja ne bo pri ponovnem pogajaniu, ki se bo vršilo v četrtek, dne 30. t. m., nobenih zaprek in da ibo on gledal, pr’d e na vsak način do ^podpisa kolektivne pogodbe, ki bo v obojestransko korist. Kino Dom - Celje 25. in 26. junija: »Tri zlate deklice«. 27. in 28. junija: »Vse za dolžnost«, 29. in 30. junija: »Ona je moja«. S proslave 60-letnice socialne demokracije v Pragi. ‘ > . ■ p:S y Senator Dundr govori v spomin preminulim strankinim funkcijonarjem. »Lidovem domu« žare vpepeljenih. Pred tribuno v Obvestilo in zahvala. Potrta od velike žalosti sporočam vsem sodrugom, prijateljem in znancem^ žalostno vest, da je moj mož Franc Florjančič, žagar pri industrijskem podjetju dr. Ernesta Rekarja v Mojstrani na posledicah nezgode, ki jo je utrpel dne 13. junija med izvrševanjem službe, med prevozom iz bolnice na dom, dne 19. junija poškodbam ipodlegel. — Obenem izrekam najtopljejšo zahvalo vsem* ki so v tako častnem številu spremili nepozabnega pokojnika na zadnji poti, a prav posebno zahvalo še darovalcem lepih vencev in to: indu-strijalcu g. dr. Ernestu Rekarju, Konzumnemu društvu na Jesenicah, s podružnico v Mojstrani, delavcem Dovje-Mojstrana, lesnim delavcem Belca in delavcem industrijskih podjetij gg. dr. Jirnesta Rekarja in Jožefa Zupanca na Dovjem-Mojstrani. Delavcem Dovje-Mojstrana še posebej za preostanek zbranega prispevka za venec. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala! Tragična smrt zvestega sodruga. V pondeljek, dne 13. t. m. se je smrtno nevarno ponesreči v Mojstrani s. Franc Florjančič. Usluž-ben kot vodilni žagar pri žagi g. dr. Rekarja je po nesreči prišel preblizu brane, na kateri je pritrjena žaga, in brana ga je dvakrat močno pritisnila ob tla. Ce bi ne prišel tovariš, ki ga je izvlekel izpod brane, bi bil na mestu usmrčen. I ako pa je imel smrtnonevarne poškodbe na hrbtenici in črevesju. Naslednjega dne so ga odpeljali v ljubljansko bolnico, vendar se tam kljub vsem poskusom ni posrečilo, da bi mu izboljšali zdravje. Njegova soproga je dobila v soboto obvestilo, da naj pride Ponj. In ko ga je v nedeljo peljala z avtom domov, je nesrečnik umrl tik pred Mojstrano. Ves teden dni je trpel velikanske bo-x"e,.!n je b,ila v tem položaju smrt dejansko rešiteljica pokojnika. Pokojni s. Florjančič je bil rojak iz selske doline, star 52 let Prišel je v Mojstrano pred 30 leti. Uslužbeii je bil najprej v tovarni verig v Beli peči, poteni v cementarni v Mojstrani, odkar pa je slednja bila ustavljena, je bil devet let žagar pri g dr. Rekarju v Mojstrani. Pokojnik je bil ves cas zvest sodrug, zvest zadrugar, bil je dolga leta elan in celo predsednik krajevnega odbora konzumne zadruge, odd. v Mojstrani, dolga leta naročnik »Delavske Politike« in res človek na mestu, ki ga bomo zelo mnogi pogrešali. Njegovo priljubljenost je pokazal njegov pogreb, ki se je ob veliki udeležbi prijateljev m znancev, vršil v torek, dne 21. t. m. ob 4 uri pop. na pokopališče na Dovjem. Pokojnikov spomin sta počastila tudi črna prapora, ki sta visela raz »Delavskega doma« na Savi m raz hišo, v kateri je zadružna proda-jalna v Mojstrani. Pokojnemu sodrugu Florjančiču bomo vsi ohranili najlepši spomin njegovim preostalim, zlasti soprogi Ceciliji, pa izrekamo naše iskreno sožalje. RUŠE c- f“Terifrni1k. »Cankarjeve družbe« je s. Janko rriček. Vabimo vse sodružice in ^odruge, da pn njem naročajo knjige za to leto, ki bodo zlasti letos zelo poučne in vredne, da si jih naroči vsak ročni in duševni delavec. Naša občina postaja čim dalje bolj napredna. Ako bb šel razvoj tako naprej, bo naša prijazna vas postala trg. V kratkem času smo dobili celo vrsto novih obrtnikov. Imamo že svojega slaščičarja in tobačno trafiko v bližini tovarne, ki si jo je zgradil delavec in vojni invalid Iv. Šetorič. Obeta pa se nam moderno urejen modni salon in še ena trgovina. Mesnice imamo kar štiri, le drobiža, tistega delavstvu primajkuje. Največja novost za našo vas je pa ustanovitev čete slovenskih fantov. PREVALJE Protestni shod jiroti draginji. Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, podružnica v Prevaljah, sklicuje za v nedeljo, dne 26. juni-ja ob 9. uri dopoldne protestni shod proti draginji. Shod se bo vršil v dvorani g. Rozmana, referiral pa bo s. Čeh iz Maribora. Delavke,' delavci, udeležite se tega shoda, da dvignemo svoj glas in skupno protestiramo proti draginji. CRNA Rudarska zborovanja Zborovanje podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije v Črni se bo vršilo v nedeljo, dne 26, t m. ob 9, uri dopoldan v ^prostorih s. Kneza. — Poročal bo s. Arh o mednarodni konferenci v Ženevi, v zadevi skrajšanja delovnega časa v premogovni industriji, nadalje tudi o skupščin: Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, katera se je vršila dne 11. t. m. Ker bodo poročila vet zanimiva, želi odbor podružnice, da se vs-e članstvo zborovanja udeleži. Vabljeni so pa tud: vsi, ki se zanimate za ta vprašanja. S se|e mednarodnega iurada dela v Ženevi Za 40 urni delovni teden. Konferenca mednarodnega urada delal strij. v Ženevi je zaključena. — Najvažneje vprašanje dnevnega reda je bilo splošno skrajšanje delovnega časa. Z 92 glasovi proti 27 in ob vzdrževanju 19 delegatov pri glasovanju je bilo sprejeto načelo, da naj se to vprašanje obravnava dalje v okviru mednarodne organizacije dela. Vprašanje se stavi zopet na dnevni red konference prihodnje leto (1939). Sklenili so tudi novo metodo za sklepanje konvencij, po kateri se bodo odobravale ločeno za razne skupine strok ali indu- Pri glasovanju, da se vprašanje obravnava na prihodnji konferenci, so glasovali vsi delodajalski zastopniki, razen švedskega, proti ali pa sploh niso glasovali. Od vladinih zastopnikov so se vzdrževali glasovanja zastopniki Est-landske, Ogrske, Indije, Irske in Švice, dočim so drugi vladni zastopniki glasovali z delavci za obravnavanje vprašanja na bodoči konferenci. Proti je glasoval tudi čehoslovaški delegat Pavelka. Sladkor bi bil lahko poceni Zagrebški »Jugoslovanski Lloyd« se večkrat bavi s sladkorno industrijo. Nedavno so namreč zagnali krik, da poleg pšenice tudi sladkorja ni na trgu dovolj do prihodnje kampanje. Tvorničarji so to vest preklicali, češ, da bo domača zaloga sladkorja zadoščala do novega pridelka. List navaja, da se tvorničarji pritožujejo. Sladkorna industrija je bila ena najbolj dobičkanosnih, lani pa je imela ena tvornica celo 4 milijone dinarjev izgube. Dve tvornici sta državna last, druge pa izjavljajo, da se ob teh razmerah industrija ne more razviajti, ker je preveč obremenjena z davščinami in ker tudi transportne razmere niso urejene. Tvornice same prihajajo do prepričanja, da bi bilo najbolje, če bi država uvedla tudi za produkcijo in prodajo sladkorja monopol, kakor ga je uvedla za tobak, žigice in sol. Sladkorna industrija je kartelizirana in urejuje produkcijo po kartelnem dogovoru o kontingentih. Že nekaj let se produkcija sladkorja pri nas omejuje v zmislu tega dogovora, doma je premalo konzuma, ker je sladkor predrag. Pri nas bi lahko imeli sladkor po 5 do 6 dinarjev kilogram, in sicer celo inozemski, če ne bi bil tako obdavčen. Domači konzum sladkorja je sramotno nizek. V naši državi se porabi 5 do 6 kg sladkorja na leto in državljana, dočim ga v drugih državah porabijo po 15, 20, 40 in več kilogramov na državljana. Naše prebivalstvo ne konzumira sladkorja, ker je predrag, kar je zasluga državnega fi-skusa, ki hoče imeti iz te davščine izredno velik dohodek. Pisali smo že o tem vprašanju in rekli, da bi se konzum sladkorja pri nas ob zmernih cenah in boljših plačah konzu-mentov lahko takoj podvojil in potrojil, kar bi državnemu fiskusu mnogo več Na obisku pri s. Sitterju Trbovlje, dne 17. junija 1938. Ime s. Sitterja je bilo nekoč znano na Dunaju, v Gradcu, Mariboru in v Trstu. V Trbovljah in revirjih pa med odraslimi ni nikogar, ki bi ga ne poznal. Starejši rudarji in steklarji se spominjajo neumornega sodruga, ki organizacije je potem brezplačno vodil tudi zadrugo. V letu 1912 in 1913 se je promet v zadrugi »Delavski dom« tako dvignil, da _je moral prevzeti vodstvo zadruge. Med tem časom je bil v Trbovljah za strokovnega tajmKa umrli s. Tokan. V letu 1914. je moral s. Sitter . _ bo in je agitiral, interveniral, predaval in organizi- ponovno prevzeti posle strokovnega 1 ral ter oral trdo ledino delavskega gibanja ie vodil organizacijo skozi vsa težka po revirjih in tovarnah, na zborovanjih in agi taciji. Dopisnik »Delavske Politike«, katero sodr. Siter še vedno z zanimanjem čita, ker pač piše o delu in borbi slovenskega delavstva, kar je izpopolnjevalo celotno njegovo življenje, se je oglasil pri njem na pomenek. Zdi se mi prav, ako spomine tega moža ohranimo mlajši generaciji. Že v mladosti ga je zajela stavka pri Dunaju, ki ga je spravila ob zaslužek in eksistenco. Podal se je v Zagorje, kjer so že bili obveščeni o njegovem delovanju. Zato tudi ni bilo za njega, dela in obstanka. Potoval je v prusko Šlezijo in zopet nazaj v Zagorje. Iz Zagorja se je napotil v Trst. Leta 1902. je bil kot tajnik bolniške blagajne v Mariboru Leta 1905. je p.o ustanovitvi politične delavske stranke postal njen tajnik in upravnik »Rude-čega praporja«. V teh letih je kot uradnik bolniške blagajne ustanovil rudarske organizacije v Trbovljah in Hrastniku. Po letu 1906., ko je propadel rudarski štrajk v Trbovljah, je bil s. Sitter pozvan v Trbovlje, da reorganizira strokovno organizacijo »Unijo slovenskih rudarjev«. Tukaj se začne spet novo poglavje njegovega udejstvovanja. Kot tajnik strokovne rudarske organizacije je v letih 1906 do 1909 neumorno deloval tudi na zadružnem polju. Prihitel je na Dunaj, da ne do leta 1920. Kot strokovni tajnik se je mnogo bavu tudi z rudarskim zavarovanjem. Na podlagi njegovih pritožb in intervencij je morala plačat Bratovska skladnica 40.000 kron na nepravilno izplačanih rudarskih pokojninah upokojenim rudarjem na roko. Kot član pritožne komisije v vojnem času je s. Sitter mnogo izposloval za rudarje. S. bit-ter je bil tudi soustanovitelj pokojninskega sklada za rudarje, iz katerega so prejemali staroupokojenei podporo k pokojnini. 1 u>ui v Hrastniku je izposloval, da je prišel konzum delavske roke. Mnogo je tudi deloval na konsolidaciji strokovnega pokreta po vojni. Kot prvi delavski župan v Trbovljah si je ustvaril neminljivi spomin: pod njim se je zidala delavska stanovanjska kolonija in še druge javne stavbe ter uredilo vprašanje socijal-ne pomoči revnim občanom. V »Delavskem domu« v Trbovljah bi pu moralo biti ime s. Sitterja zapisano z zlatimi črkami. Ako bi ne bilo njegove volje in nje" govega dela, bi tudi ne bilo »Delavskega doma«. Marsikdo govori: to je naše, a k temu našemu ni doprinesel niti drobca. , Kot delavski pobornik zasluži s. Sitter, mu delavstvo izkaže na stara leta svoje Pr)' znanje za vse, kar je bil zanj storil, zlasti za rudarje in steklarje. S. Sitterju želimo, da. bil med nami do skrajnih mej človeškega zlV' .izposluje odobritev pravil za zadrugo »Delav- ....... ..............„.............._ , -iti j ,i , , . ! ski dom«. Njegov trud je že v letu 1909 rodil j Ijenja. Spomin na veliko njegovo delo v ko- donasalo kakor sedanja petdesetodstot-j sadove. Dograjen je bil »Delavski dom« v Tr-lrist proletarijata. naj bodri nas, njemu pa bona davčna obremenitev, ki zmanjšuje bovljah, v katerega so se potem vselile vse di v zadovoljstvo, daje storil več, mnogo vec, konzum dvakrat ali trikrat. To gospo- delavske organizacije. Kot tajnik strokovne! kot pa je bil storiti dolžan, darsko načelo pozna vsak gospodar- stvenik, zakaj bi ga ne poznali in vpo-števali faktorji, ki o tem odločajo. Razumljivo je, da proti podržavljenju ali monopolu sladkorne industrije mi nismo. Vendar pa pripomnimo, da se mora v tem primeru gospodarstvo in davčna politika glede sladkorne industrije iz-premeniti. Znižati je treba cene sladkorju in s tem povečati konzum, kar bo pa uspevalo tudi le tedaj, če pojde ta politika sporedno za tem,, da se bistveno dvigne življenjski standard v državi sploh. Državljanom sicer ne bo nič pomaga-no in tudi industriji ne, če se samo metoda vijaka izmenja. Številke, ki pomenilo strah, grozo, smrt in razdejanje Ena divizija bo v vojni porabila 800 ton municije. Vojno vsi izbegavajo, vsaj tako trdijo, 300.000 ton železa in jekla, 4 milijone ton premoga in 200.000 ton nafte. —-Današnja cenitev potrebe na surovinah za 250 divizij broječo armado pa bi znašala za vsak mesec vojne: 12 in pol milijona ton železa. Surovine pa so razdeljene tako-le: Združene države jih imajo 31 odstotkov, Evropa 19 odst., Sibirija in Daljnji vzhod 14 in tropični kraji 29 odst. Kakšna blagodat za človeštvo, ako bi se vse to, kar se rabi dandanes v svrho priprave za uničenje človeštva, pribiralo za širjenje kulture in civilizacije, za zidanje bolnic, zdravilišč, oskrbnišnic, dečjih zavetišč, stanovanj itd. Človeštvo ima pred seboj velik ideal, katerega more skušati uresničiti: mir. Zato pa mora napraviti nemočne tiste, ki hočejo in pripravljajo vojno. vsi pa se tudi pripravljajo nanjo. Med tem pa vojaški strokovnjaki računajo, koliko bi potrebovale armade na orožju in municiji za slučaj spopada. Račun iz-gleda tako-le: Ena divizija, ki šteje 10.000 pušk, 700 do 800 lahkih strojnic, 80 do 100 lahkih in težkih topov, 20 do 30 tankov in 10 do 15 aerepolanov bi rabila za en dan boja 150 ton municije ali 800 ton za pet dni. Vojska velesile, ki ima 250 do 300 divizij in 6000 letal, bi potrošila v petih dneh 200.000 ton municije in eno in pol milijona bomb raznih velikosti za bombardiranje iz zraka. Tako bi torej v bodoči vojni odločilo vprašanje o preskrbi s surovinami. Za oborožitev en milijon vojakov so računali pred leti, da je potrebno: KRANJ Protidraginjski shod sklicuje tukjšnja -podružnica SGRJ v nedeljo, dne 26. junija ob 9, uri v dvorani restavracije Semen. — Udeleži se naj ga, poleg stavbincev, tudi ostalo delavstvo. Zborovanje stavbinskega delavstva za Kranj in okolico se bo vršilo v nedeljo, dne 26. junija s pričetkom ob 9. uri dopoldne v prostorih restavracije Semen. — Obravnavalo se bo splošni položaj stavbinskega delavstva. —-Nizke plače delavstva, na drugi strani pa neprestano naraščanje cen življenjskim potrebščinam ustvarja silno težke življenjske razmere za stavbinsko delavstvo in družine stavbincev. Delavska socialna zakonodaja se v jako skromni meri izvaja, a kljub temu podjetništvo zahteva še spremembo nekaterih določil teh zakonov v svojo korist. Zato, stavbinci, pridite vsi! Zadružno veselico priredi v nedeljo, dne 26. junija na vrtu g. Graiserja na Primskovem Tekstilna zadruga* v Stražišču. Začetek ob 15. uri. Za dober obisk se priporočajo člani zadruge! Igra kovinarska godba z Jesenic. Veliko maturo na tukajšnji gimnaziji je naredilo od 33 kandidatov samo 16; med njimi 7 odlično. Popravni izpit ima v avgustu 12 kandidatov; ostalih 5 pa jih je padlo za eno leto. Od vseh 33 gimnazijcev je le 7 v mestu rojenih. Ta .rezultat vsekakor ni razveseljiv; izgleda, da nekaj ni v redu. SELNICA OB DRAVI Zadnja neurja so uničila pot na Luče, Mostove je voda odnesla. Bili so pa tudi precej šibko zgrajeni. Nadzorstvo nad temi gradbami je vodil neki kmet, ki je dobil za to dnevnico po Din 50, dbčim so delavci prejemali po Din 18. Ali bi ne bilo bolje, da se je z nadzorstvom poverilo kakšnega absolvirane-ga stavbenega tehnika, ki 'bi najbrž tudi rad za ta denar vršil nadzorstvo, pa bi vsaj lahko rekli, da je delo opravljeno po grabenih predpisih. Mogoče nas bo povodenj kaj naučila. Športna rubrika Kolesarsko dirko za prehodni pokal priredi dne 31. julija podružnica Pobrežje I. delavskega kolesarskega društva za dravsko btnovino centrala v Mariboru, na 100 km dolgi progi. Dirkači bodo vozili s Pobrežja na Vurberg, iPtuj grad Dornavo, Sv. Lorene v Slov. Goricah, Sv. Andraž, Sv, Bolfenk, Sv. Lenar na Košake Cilj pa bo v Mariboru pred carinsko pošto. Od tu nameravajo kreniti kolesarji v povorki skozi mesto na Pobrežje, Prireditev je zamišljena v okviru Mariborskega tedha. Za dirke se lahko prijavijo tudi člani ostalih podruž- SLOV. BISTRICA Kolesarska veselica, I. delavsko kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino, podružnica v Slov. Bistrici, priredi ob priliki spominskega izleta k spomeniku s. Lubejeve dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne veliko vrtno veselico v hotelu »Beograd«. Vsa sorodna društva vabljena! Družnost! SEVNICA Smrtna kosa. Dne 22. junija t. 1. ob 9. uri zjutraj je umrla 25 letna žena delavca s. Stoparja Alojza. Pokojnica je bila priljubljena pri vseh znancih in vzorna zakonska družica. Žalujočemu možu in ostalemu sorodstvu izrekamo tem potem naše iskreno sožalje! Vabilo na IZREDNI OBČNI ZBOR Gospodarskega društva r. z. z o. z. na Pobrežju pri Mariboru, ki se bo vršil dne 3. julija t. 1. ob 13. uri v go stilni Pavšič na Pobrežju. Dnevni red: 1. Izpremetnba, pravil v smislu določb novega zadružnega zakona; 2. volitev načelstva in nadzorstva: 3. razno. Ako občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se vrši čez pol ure na istem mestu drugi občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu navzočih članov. Upravni odbor. Hfln flln potrebujete, da zaslužite 1000 Din 43UU Ulil mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi:.Anos*, Maribor,Orožnova6. I Skoro 700.000 zavaro* vanih delavcev V marcu tega leta je bilo pri Sredis' njem uradu za zavarovanje delavcev 683.809 članov (od teh 495.883 moških in 187.926 ženskih). Napram istemu me' secu preteklega leta je bilo 42.678 čla' nov (33.491 moških in 9.187 ženskih) več. Od teh je imelo 69.481 (vajencev) dnevno mezdo Din 9.60, 316.309 članov od Din 9.60 do Din 24, 126.251 članov od Din 24 do Din 34, 84.386 članov od Din 34 do Din 48 in 87.382 članov nad Din 48. Povprečna zavarovana mezda je torej znašala Din 23.08 ali za Din 1.40 več kot v istem mesecu 1. 1936. Širite naS list! SV. PRIMOŽ NA POH. Apeliramo na vse naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da redno poravnajo naročnino pri poverjeniku, ker jim bo v nasprotnem slučaju uprava primorana nadaljnje pošiljanj® »Delavske Politike« ustaviti. — Poverjenik, Preklicna izjava. Sluga Alojz, zidar v Studencih, Kralja Petr® cesta 12, preklicujem, da bi g. Maček Fran® delavec v Pobrežju, kot blagajnik SGRJ sam okradel društveno blagajno. , Sluga Alojz« Sluga Alojz, zidar v Studencih, Kralja Petra cesta 11, preklicujem, da bi g. Hrovat LofZ® strok, tajnik pri SGRJ, poneveril Din 240.UU1 delavskega denarja v Kranju. Sluga Alojz« Delavski pravni svetovalec B. RANGUS - KRANJ zlatar In Mir Sodni cenilec Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kristala, optike itd. Zahtevajte brezplačni cenik! Vprašanje: Od bratovske skladbice dobivam nezgodno rento; ali bom lahko dobival pokojnino in koliko? Odgovor: Po § 122 pravil bratovske sklad-nice se članu, ki se mu je odredila nezgodna renta in ki je obenem pridlobil pravico do pokojnine, zniža pokojnina za dve tretjini ne-zgodnine. Če sta ti dve tretjini enaki pokojnini ali večji od nje, se mu ne izplačuje pokojnina, ampak samo nezgodna renta. Vajenec (Velenje) Vprašanje: Sina sem dal v uk in sva se z mojstrom dogovorila, da bo mojster sam plačeval prispevke za okrožni urad in v zadnjem letu tudi primerno nagrado. Kljub temu zahteva sedaj mojster od mene, da plačujem prispevke jaz. Ali sem to dolžan storiti? Odgovor: Mojster ne bi smel zahtevati od Vas plačila prispevkov za okrožni urad, tudi če ne bi bilo dogovorjeno, da jih nosi on sam, ker je že po prvem letu dolžan dati Vašemu sinu primerno nagrado in mora po zakonu določeni del prispevkov za socialno zavarovanje nositi v vsakem primeru delodajalec sam, drugi del, nekaj manj kot polovico, pa delojemalec, t, i. v Vašem primeru Vaš sin, ki bi mu oa mojster zadevni del le smel odtegniti odi prejemkov, katere bi mu moral dajati. Odpoved stanovanja (Celje) Vprašanje: V moji najemni pogodbi ni določen odpovedni rok. Ali se lahko radi tega izselim brez odpovedi in ali se lahko' takoj izselim, kadar mi stanodajalec odpove? Odgovor: Če ni določen odpovedni rok, n'0^ rete tako Vi kakor tudi hišni lastnik odpov® dati stanovanje le z zakonito enomesečno 0 povedjo. Izselite se sicer lahko pred iztek® odpovedne dobe, morali pa bodete kljub teJ* plačati stanarino do zadnjega dtae odpovedo dobe. Alimente (Trbovlje) Vprašanje: Moji sestri oče njenega n.eza^^, skega otroka že več mesecev ne plačuje vZ n-ževalnine za otroka. Ali mu lahko zarubi PlaC Odgovor: Če je vzdrževalnina že d°loc® . po sodišču, lahko Vaša sestra predlaga ta ^ rubež plače nezakonskega očeta, če pa m, morala najprej pri sodišču predlagati, da loči vzdrževalnino in bo šele potem la o o ^ rubila. . . Porodni stroški (Mežica) Vprašanje: Z materjo svojega nezakonskega otroka, ki je umrl takoj P° porodu, semi se >» sodišču poravnal in se zavezal, da p p obrokih določen znesek za porodne stroške. { Dali časa nisem moge plačevati, ker sem brez posla, sedaj pa m, ,e »rubila plačo. tak da mi ostane samo Dm 20 dnevno. Ah je rubež zakonit? t Odgovor: Je. Predrago plačan štedilnik in obljuba delo a jalca, da mi bo dal delo celo zimo. Na gornje Vaše vprašanje smo Vam ž® čas odgovorili. Dvakrat pa ne moremo m odgovarjati. m* la k»nzereil izdala In arelale Adolf Jelen r Mariboru. « Tiska: Lfadska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavit el) Viktor Eržen v Maribora.