URESNIČEVANJE SKLEPOV IN STALIŠČ 21. SEJE CK ZKJ
Vsi za enega eden za vse
Pretekli teden je bila seja komiteja občinske konference Zveze komunistov naše občine. Se-stali so se zaradi dveh vprašanj. Beseda je na-mreč tekla o uresničevanju sklepov in stališč 21. seje CK ZKJ in o stanju in aktivnosti komuni-stov v organizacijah združenega dela, ki jih je obiskala delovna skupina CK ZKS.
»Usmeritev Zveze komunistov je, da rušimo vse ovire. Ne more biti kriterij za odločanje to, kar je dobro za mene, za mojo delovno organi-zacijo, občino, ampak tisto, kar je ekonomsko utemeljeno in upravičeno za naš skupni razvoj«.
To je misel, ki se je prepletala v vsem pogo-voru med člani korniteja in prisotnimi gosti na omanjeni seji. In katere so tiste naloge, v razre-šitvi katerih bo morala Zveza komunistov in vsak komunist posebej največ storiti, vložiti naj-več dela in naporov?
Spričo našega nič kaj rožnatega gospodarske-ga položaja mora beseda stabilizacija postati stvarnost, program njenega uresničevanja mora postati naše vsakodnevno delo, preiti mora iz ust, s papirjev, v prakso. Pri tem se moramo zavedati, da je ena naših bistvenih nalog, da plane razvoja za naslednje leto postavimo in opredelimo v realnih mejah - enostavno pove-dano, marsikaj bomo morali črtati. Kar zadeva investicije lahko rečemo, da smo v naši občini že marsikaj storili, nismo pa še izčrpali vseh mož-nosti pri pregledu, kaj je tisto, kar zares potre-bujemo in kaj tisto, česar si želimo, pa že sedaj vemo, da ne bomo mogli realizirati. Vse naše sile moramo, tu ni več kaj ugibati, usmeriti na izvoz. Povečati ga moramo iz tistih organizacij, kjer je to še mogoče (in mogoče je prav v vseh!) in oblikovati programe izvoza tam, kjer o njem še niso začeli resno razmišljati. In če bomo hoteli več izvažati, predvsem na konvertibilno področje, bomo morali tudi bolj zavihati roka-ve, več bomo morali delati, povečati moramo produktivnost - v naslednjem letu kar za 10 odstotkov. Učinkoviteje bomo ob tem morali tudi spreminjati naš odnos do dela in do družbe-ne lastnine. Ne sme nam biti izpod časti, če se bomo iz pisarn morali preseliti za nekaj časa za stroje, ne smemo mrščiti čela, če bomo kdaj delali tudi izven rednega delovnega časa. Le tako bomo namreč lahko, kot radi rečemo, spla-vali, le tako se bomo lahko izkopali iz težav. Pri tem seveda ne bomo smeli več trošiti toliko kot dosedaj in povod tam, kjer to sploh ni potrebno. Varčevalni programi ne smejo ostati le na papir-ju in po možnosti še globoko v zaklenjenem predalu. Seveda to ne velja le za tiste, ki ustvar-jajo in delajo v OZD, ampak za nas vse, tudi za tiste v družbenih dejavnostih, tudi za kmetijske proizvajalce, saj ravno od teh slednjih tudi veli-ko pričakujemo. Ni pa naša naloga le ta, da od nekoga nekaj pričakujemo in zahtevamo, am-pak, da smo prav vsi v enaki meri, ki pa mora biti v tem trenutku največja možna, udeleženi pri izpeljavi zastavljenih ciljev in nalog. Menda se nihče, ali bolje povedano, večina, ne boji dela, če je za to primerno nagrajen. Prav zato moramo kot člani naše socialistične skupnosti, kot samoupravljalci, napeti vse napore za ure-sničitev načel nagrajevanja po delu.
In pri vseh teh nalogah komunisti ne smejo stati ob strani, nasprotno, biti morajo prvi in najbolj dosledni pri njihovem uresničevanju, brez oportunizma in brez sektaštva!