191. štev
V Ljubljani, sobota 9. avgusta 1919.
II. leto.
^eljri v Ljubljani in po pošti:
selo leto ... K 84— pol leta ... , 42— četrt leta . . .	„21 —
*■ mesec ... „ 7 —
*a inozemstvo:
fa celo leto naprej K95— <* Pol leta »	„	50- >
» četrt let« „	„	26- -
6 e mesce „	.	E—
do
K« pismene naroftbe bres poliljatT« denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj poStljajo naročnino po nakaznici. "IBS
J^ioi/aina knjižnica
LjubJj
»na.
‘ačunajo po po-prostoru In si-visok ter 45 mm stor za enkrat večkrat popust.
Uredništvo je na Starem trg« »tov. 19. Telefon Stev. 8S0. — UpravniStvo Je na Marijinem trga S' Stev. 8. — Telefon Stev. 44, r ■ =
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem jfiede inseratov 1. dr. se naj pri-ioit .?■& odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisi naj se fr taki raj o. — Rokopisi se ne vračajo.
Španska priznala Jugoslavija. « Tržaški dogodki v italijanskem parlamentu.
Monarhistično gibanje v Nemški Avstriji.
Kaj pomenijo srbski radikalci za Jugoslavijo? — Pašičev greh.
Nahajamo se v ministrski krizi. Vejna ljudi se vprašuje, odkod je Prišla ta kriza. Ali so res samo osebni razlogi, ali je to res le korito?
Odgovor na to vprašanje je lahek. Treba samo poznati, s kom imamo opravka. Nekaj že čutijo naši ljudje, zlasti sedaj, ko napadajo Protičevcl in Pašičevci nas Slovence, da smo proti Srbom, ker hočemo braniti kapitaliste itd. Resnica je ravno nasprotna. Pa-žlčevec finančni minister Ninčič tira državo v pogubo. Sed3j nam hoče zamenjati 5 K za 1 dinar I Prej je rulniral našo valuto, kolikor jo je še ostalo po avstrijskem polomu. 0-ničuje nam armado. On je tisti, ki je zakrivil, da se plače ne izplačujejo redno. On je zakrivil, da še danes niso likvidirani zneski za važne narodne in državne namene, — o čemur za danes še nočemo javno govoriti ne iz ozirov nanj, ampak na nas same — on ;je s tem sokriv raznih neredov, sokriv draginje, sokriv, da pada naš kredit...
Radikalci so pritirali na rob propada Srbijo s svojo korupcijo, ki vpije do neba. Sedaj bi radi storili isto z Jugoslavijo. Drže se korit, — vse drugo jtm ni mar. In ker pošteni narodnjaki, ker naši poslanci zahtevajo redno upravo, so radikalci pobesneli, in napravili krizo. Ministrska kriza je kriza države.
MI se ne obračamo proti Srbom. Nasprotno: Odpraviti hočemo one korupcijoniste, ki škodujejo v jed-naki meri Srbom kakor Hrvatom in Slovencem.
Kar so radikalci pri Srbih, to so klerikalci pri nas. Dr. Korošec je dal svoječasno firmo za narodno borbo proti Avstriji. Pri tem je pa SLS vedno gledala, ali ne gre predaleč, ali se Hjorda le ne bo obrnilo še po avstrijsko ... Se septembra 1918 so ho-‘e*i s shoda SLS poslati njeni sedanji vodje udanostno brzojavko Habsburžanom in še po polomu so zanje molili.
Danes silijo vsi ti skup. Grehi, ki so jih napravili vsi naši klerikalci in pa liberalni stari pod Avstrijo, grehi, ki so jih PašičeTl Ve-Jlkosrbl delali po Rusiji in ki jih je pašič sam napravil proti Jugoslaviji,. — ti grehi prepovedujejo tem ljudem povratek med poštene Jugoslovane, /ato jih Je treba razkrinkati. MI svoje revolucije ne damo uničiti od onih takozvauth vodij, proti katerim je bila naperjena. Pošteni Slovenci, Hrvati in Srbi! Ujcdinlmo »o proti reakciji klerikalcev, radikalcev, raznih starih politikov, ki bi v svojo rešitev hoteli zvezo vseh teh strank, in proti soeijaideinokra-tem, ki niso nič boljši.
In sedaj čujme, kar poročajo naši emigranti, ki so gledali razvoj »Velike orbije“ in ki vedo, zakaj smo mi da-Pes doma in na konferenci nasproti zaveznikom v tako slabem položaju:
Pašičeva velikosrbska politika, katera je dosledno morala biti proti-
jugoslovanska in šla tudi proti pravim življenskim interesom Srbije same, je neizmerno škodovala narodu v notranje in zunanje poiitlčnem oziru. V notranje političnem oziru je podpirala separatistične tendence, onemogočevala ali vsaj poskušala onemogočiti sklad vseh treh jugoslovanskih plemen na Gsnovi popolne enakopravnosti in enakovrednosti, skušala izkoristiti ogromne žrtve Srbije, ki so bile doprlnešene za naše osvobojenje in zjedinjenje za separatistične srbljanske, ali bolje strankarsko-staroradikalne svrhe in s tem tudi poskušala ponižati moralno vrednost teh žrtev.
V zunanje političnem oziru predstavljala je problem našega osvobo-jenja in zjedinjenja v obliki, ki nikakor ni odgovarjala mišljenju niti Jugoslovanov, niti naprednih elementov, ki so se nahajali v vseh zavezniških državah. Metoda, katere se je Pašič pri tem posluževal, odtujila je še bolj simpatije zavezniške javnosti in vlad napram jugoslovanskemu problemu. Škoda, ki je iz tega izšla, je bila dvojna. Predvsem Srbija sama ni upoštevana tako, kakor bi to zaslpže-vale njene žrtve, a drugič Je naš mednarodni položaj oslabljen, ker so vse države dobro informirane o
notranji neslogi, kakor tudi o obstoju dveh dljametralno nasprotnih si naziranj o rešitvi našega problema.
Da doseže svoj cilj, je gledal Pašič predvsem na to, da ubije ugled jugoslovanskega odbora pri zavezniških vladah, da pokaže srbsko vlado kot edino upravičeno, da skrbi za o-svobojenje in zjedinjenje Jugoslovanov, med tem ko naj bi bil pri tem J. O. samo pomožen organ. Dalje pa je imela biti tudi efektivna pomoč, katero so doprinesli Jugoslovani za svoje osvobojenje, predstavljena kot nadvse malenkostna, odnosno v zelo mnogih slučajih, šla je Pašičeva politika sistematično za tem, da odbije od sebe pomoč Hivatov, Slovencev, in Srbov, ki sc čutili jugoslovanski, kot nepo-željno.
Da navedem nekoliko faktov v vtemeljitev teh trditev.
1. V kampanji, ki se je vodila med Italijo in Jugoslovani glede jugoslovanskega ozemlja, ki ga je vindi-cirala Italija, je bil eden glavnih argumentov italijanskih, da Srbija pridobi še enkrat tolike, kakor je imela pred vojno. Srbska vlada ni nikdar izpodbijala te trditve, tako da se je po pravici moglo smatrati, da Srbija osvaja, a ne osvoboja jugoslovanske zemlje.
2. Jugoslovanski odbor ni imel nikake ingerencije celo v pogledu takih stvari, ki bi morale izključno spadati v njegovo kompetenco, n. pr. propaganda in organiziranje jugoslovanskih prostovoljcev. Ravnotako malo na politični kurs podanikov in pod-činjenih diplomatskih uradnikov, ki so se postavljali ne samo brez sporazuma J. O., kar bi bilo umevno, ki so imeli striktne, dasi tajne naloge, da delajo v pravcu nasprotnem intencijam J. O, (poslanik v Londonu Brškovič, sekretar Petrovič, poslanik Ristič v Rimu) z njegovo izjavo o par sto kilometrih več ali manj obrežja Jadranskega morja, Voja Jovanovič, šef presbiroja
v Washingtonu, generalni konzul Pu-pič, poslanik Vesnič (čegar nastop v Ameriki je napravil najmučnejši utis na Jugoslovane v Ameriki in zelo klavern na amerikansko vlado) itd. itd. Podatke o tem dobite pri J, O.).
3.	Velikosrbska politika Pašiča je napravila na Jugoslovane mučen vtis. Razen par problematičnih in nikogar ne vezajočih abstraktnih izjav, katerim pa je nasprotovalo celo delovanje Pašlčeve vlade, zlasti jasno, odkar je padel koalicijski kabinet, niso imeli Jugoslovani nikake garancije o tem, da ne misli Pašičeva vlada postopati z Jugoslovani tako, kakor je postopala z Macedonci. Tudi mnenje med zavezniki, zlasti med našimi prijatelji, zahtevalo je ureditev teh nesrečnih odnošajev med J. O. in srbsko vlado. Došlo je do krfske deklaracije, ki je pa ostala za Pašiča samo na papirju. Nikakih tudi najmanjših faktičnih iz-prememb ni nastalo vsled kifske deklaracije. Pašič je paševal dalje. Njegovi organi so pisali o »serbian spea-king provircet of Austria Hungarn", o »greata Serbia“ itd., tolmačili deklaracijo v velikosrbskem smislu (Srp-ski dnevnik v Njujorku). Srbi, ki so bili poslani v inozemstvo v svrho propagande z mastnimi plačami, imeli so instrukcije, delati velikosrbsko propagando (Savič, Albala, Alkalaj itd.), knjige, ki so bile izdane in plačane od srbske vlade, bile so več ali manj v velikosrbskem duhu (Savičeva Sant eastern Europe, s karto Sir Arthur Evansa, po kateri bi pripadel Italijanom Trst, Istra in obrežje do Tržiča, Petrovič itd.).	(Konec	prih.)
Odgovor
na italijanske laži.
II.
V poglavju, ki je okrašeno z naslovom: »Italijanska lojalnost s prebivalci tuje narodnosti0, se nahaja ta-Ie odstavek: »Glejte Slovence pri Cividaiu, ki so že od leta 1866. pod Italijo, ki jim je dala popolno narodno svobodo, tudi v slovenskih šolah. Zato so bili vedno zelo zadovoljni: nikdar u»so želeli, odtrgovati se od Italije, toda so š« sedaj v svetovni vojni bili hrabri in vredni italijanski vojaki."
Čudno je, da ni prepovedala italijanska vlada sama pisčeve budalosti, da imajo Slovenci v Čedadu »popolno narodno svobodo, tudi v slovenskih šolah," kajti vsak najpriprostejši človek ve, da niso imeli Beneški Slovenci nikdar nobene slovenske šole — in bo ta poskus tako očitnega varanja vrgel nekoliko luči na druge laži, ki niso za navadnega človeka na prvi pogled vidne. Med take bolj prikrite laži spada v tem poglavju krošnjarjenje z odstotki, češ, da bo imela Italija med srednjeevropskimi državami še najmanj tujega naroda pod seboj.
Ne glede na to, da bi pisec pač težko povedal, na kaki podlagi je izračunal te odstotke, leži vsa perfidna umazanost v tem, da skuša rešiti vprašanje s pomočjo odstotkov. Če navaja n. pr. da bo obsegala Čeho* slovaška 30% tujih narodnosti, Italija
pa le 3 50%, bi mu moralo bit! znano (In mu najbrže tudi jel), da so Čehi na svojem ozemlju pravi prebivalci in in so se Nemci le pozneje naseljevali med njimi, zato nimajo vzroka, da bi šli razbijat državo tem priseljencem na ljubo, ki jim jih je vsilila avstrijska vlada. Iste pravice kakor Čehi na Češkem in Slovaškem imamo mi na Jadranu in v Primorju, kjer prebivamo že od 6. stoletja in so se šele pozneje vsilili med nas Italijani iz polotoka, ker jim domovina ni mogla dati kruha. To, se zdi, slgnore Babudrl tudi uvideva, zato končava po prusko: »Končno si zapomnite, da Italija ni tukaj samo začasno, pač pa ostane trajno."
Kakor nikjer, tako ne moremo tudi tukaj pritrdi« gospodu Babudriju in upamo, da ni mogoče daleč čas,
ko bo spremenil svoj Babudrl v____________
Babuder ali pa še kako drugače, kar se mu zdi danes »barbarsko".
Odstavek »Italija ni uboga" je tako zanimiv, da ga je treba polovico prepisati dobesedno: »Finančno stanje je v Rusiji strašno. Iz poročila ruskega finančnega komisarja posnamemo, da so znašali državni stroški v letu
1918, 47 milijard. Dohodkov je bilo v prvem polletju 600 milijonov rubljev, v drugem pa 12.730 milijonov rubljev; tedaj je bilo v prvi polovici leta 1918, 17 milijard in v diugi polovici nad 26 milijard primanjkljaja. Nobeni davki ne donašajo toliko, da bi se pokril proračun. Slovenski dnevnik »Edinost" št. 77, dne 19. marca
1919. stran III, letnik XLIV, piše: »V primeru z Rusijo smo mi v nebesih." Mi smo sedaj pod Italijo, tedaj smo z ozirom r.a gmotno stanje v nebesih! ?
Kar se ,tiče »Edinosti" je Jasno, da je iztrgan citat iz kakega odstavka, ki je bil naperjen proti boljševikom in da je razumeti »nebesa" v tem smislu, da so razmere tu znosne, pa ne morda zato, ker so ti kraji sedaj pod Italijo, ampak zato, ker ni tu boljševizma.
Pa to je postransko in zanimivo samo v toliko, v kolikor zopet kaže, kako pošten je pisač. Glavno pri stvari je, da si je izbral za primer boljševiško Rusijo, da bi mogel pokazati, da Italija ni uboga. Torej ni mogoče primerjati Italije s kako drugo dižavo kot Rusijo, kjer divja revolucija In boljševizem že dve leti in se samo podira, a ne dela nič? Da, da, Italija in Rusija imata danes gospodarski velike sorodnoati in ni vzroka dvomiti, da bosta v bližnji bodočnosti ne samo podobni — ampak enaki v vsakem oziru.
Da bi dokazal, kako razvita je trgovina, je zopet h!astnil Babudri kakor lačen pes po kosti po nekem odstavku v »Edinosti", ki se glasi: »Mi smo želeli in želimo tudi danes Iz celega srca edinost rned latinskim in jugoslovanskim narodom. Želimo, da uvidijo Lahi, kako velikega gospodarskega pomena je zanje, a ko se ustavi nemško prodiranje proti Adriji: „Od ene strani Italijani, od druge Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari."
K temu citatu pristavlja pisec: »Je prav takol Toda tudi vi, dobri
Slovenci, bodite naklonjeni Italiji vpričo tega, da imajo Jugoslovani toliko koristi od nje. To je dokaz, da Italija ni revna, Če njena prijaznost more dat! koristi.**
Torej zato, kar delajo po zasedenem ozemlju kakor Mladoturki po Armeniji, naj bodo ,,dobri Slovenci naklonjeni Italiji, ker imajo koristi od nje.“ Kake neki? Obcestne škarpe in makarone smo plačali, da pa bi se mi poitalijančili zato, da ne bi Nemci ogrožali Italijanov — to je pa vendar malo prevelika zahteval
Pa pisec hoče dokazati, zakaj moramo biti v dobrih razmerah z Italijo, ker bomo namreč navezani na njene industrijske izdelke in navaja kot vzgled napredka italijanske industrije ta-le stavek: »Oglja in premoga ima (Italija) dovolj. Leta 1900. je došlo v laška pristanišča iz Angleškega 4,516 000 ton, leta 1917. že 10.834000 ton. V mirnem času pa bode vsega več."
To je jasno: Čim več premoga dovaža Anglija Italiji, temveč ga ima! Kaj pa, če bi Anglija naenkrat prenehala — z dovozom?! Potem bi ga bilo toliko kot možganov pod pisa-čevo črepinjo!	(Dalje prih.)
Obmejni komisarji.
Ob priliki člankov g. dr. Štefančiča se „Slovenec“ po dosedaj znanem načinu njemu lastnega časnikarskega boja ni vstrašil napasti institucije ter osebe obmejnega komisarja na docela nestvaren način. Prepričani smo, da se ta r.apad ne bi zgodil, da obmejni komisarji r.a veliko jezo klerikalne gospode niso podrejeni poverjeniku za notranje zadeve in deležni njegove »upravne modrosti", ki se izraža v raznih kompetencah in ki v svoji državniški dalekovldnosti in svojih demokratičnih načelih prikrito grozi uradniku, ki se slučajno politično udejstvuje na njim neljub način. Spričo osebnih zvez in političnega prijateljstva, radovednemu »Slovencu" ne bo težko dognati delokrog obmejnih ko-misaujatov, ki imajo hvalabogu prav obširno kompetenco, zs kojo upravni ženij S. L. S. noče vedeti, ker nima o njej ničesar odločevati. Če pa bi še ta gospod, ki je gotovo vseveden, o tem ničesar ne znal, pa naj povpraša razne ljubljanske kapitalistične magnate »Slovenčevega" političnega prepričanja, ki delajo potom izvoza sijajne kupčije s tako hvalisano Avstrijo. Ali je institucija obmejnih komisarjev potrebna, je lahko »Slovenčeva" gospoda drugega mnenja, žal pa njeno mnenje ni odločajoče, zato ne preostaja druzega kakor — časnikarska gonja. Da se je g. dr. Štefančič upal oponirati vladnemu organu »Slovencu", zato zasluži, da se privleče pred oltar sv. Kompetence in se ga tam pred kompetentnim poverjenikom obglavi. Končno naj »Slovenec" še pove, da so obmejni komisarji sami legijonaiji, ki so med vojno delal! vse kaj drugega, kakor Da so učili »Slovenčevi" avstrijsko-habsburgovski nauki. Sicer pa mislimo, da se je »Slovenec" v svojem poveličevanju Dunaja prenaglil; od torka sem v njegovih očeh veliko več velja — Fešta.
Mirovna konferenca.
Pred rešitvijo jadranskega vpra šanja. — Mirovna konferenca gre na dopust.
kLDU Sa int Gerraairi, 8. avg. (DunKU.) Po »Journaiu« pravi »Gu-zetta del Popolo«, da upa mirovna konferenca do 25. avgusta rešiti jadransko, bolgarsko tn romunsko vprašanje, ter da upa, da se do tega dne podpiše tudi avstrijska mirovna pogodba. Maloazijsko vprašanje bi se potem odgodilo, ker je treba čakati na odločitev Amerikancev glede prevzetja mandata. Konferenca namerava iti na 14 dneven dopust.
Vrhovni svet priporoča zmernost.
k LDU Pariz, 7. avgusta. Dun KU.) Po poročilih listov je vrhovni
svet izjavil, da so pogoji za premirje, ki so bili naloženi Madžarski in Romunski in ki kršijo pravice Čehoslo-vakov, Jugoslovanov in Italijanov, pretrdi. Vrhovni svet priporoča zmernost.
Jugoslavija.
K rešitvi ministrske krize.
j LDU Belgrad, 7. avgusta. Regent Aleksander je poveril sestavo vlade g. Ljubi Davidoviču, dosedanjemu ministru za prosveto, da sestavi kabinet, ki bi mogel deloyati z narodnim predstavništvom, naj si bo koncentracijski ali koalicijski.
j LDU Belgrad, 7. avgusta. Predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič je konsultirai gospoda Jašo Prodanoviča (samostalca izven demokratske zajednice), da mu sporoči svoje mnenje o sedanji krizi. Govori se, da je radikalni klub izjavil, da ne želi priti v ni-kako vlado sporazumno z demokrati.
j LDU Belgrad, 8 avgusta. Presbiro je pooblaščen izjaviti, da pooblaščeni minister Balugdžič ni nobenemu časnikarju podal kake izjave o ministrski krizi.
En trilijon zlatega denarja zaplenjen.
j Maribor, 7 avgusta, (izv. por.) Dne 5. t. m. je pregledoval v Špilju fin. nadp. Josip Zabukovšek prtljago pri popoldanskem vlaku Maribor Dunaj. V kupeju drugega razreda se je nekdo, legitimiral kot kurir z angleško legitimacijo, ker se je pa kontroli zdel »kurir« zelo sumljiv, je pregledala njegovo prtljago in našla v površniku precej zlatega denarja. Tudi v predalu pod sedežem je bilo mnogo zlata. Zaplenjena vsota znaša en milijon francoskega, angleškega in drugega zlatega denarja.
Španska priznala Jugoslavijo, j LDU Belgrad, 8. avgusta. Španski minister za zunanja dela je uradno obve3til jugoslovanskega poslanika v Madridu, da španska vlada priznava novo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in njegovo vlado v Belgradu. Hkrati je španska vlada izrazila iskrene želje za blaginjo in napredek jugoslovanskega kraljestva, s katerim želi imeti srečne odnošaje dobrega in iskrenega prijateljstva.
Sosedne države.
Monarhistično gibanje v Nemški Avstriji.
e Maribor, 8.“avg. (Pos. por.) »Tagespost« poroča, da se vrš’jo v dunajskih političnih krogih diskusije v pfilog monarhističnemu gibanju, odkar je bivši nadvojvoda Jožef Habsburški diktator na Madžarskem. K novi habsburški monarhiji naj bi pripadli tudi južni slovenski kraji bivše štajerske in koroške kronovine. V zvezi s tem gibanjem so tudi zadnje politične aretacije na Dunaju, kjer so dognale oblasti, da gre za tesen komplot proti visokim vodilnim osebam, posebno proti predsedniku Seitzu in državo, kanclerju Rennerju.
Zborovanje dunajskih komunistov.
e LDU Deutsch Altenburg, 8. avgusta. (Brezžično). Včerajšnje zborovanje dunajskih komunistov, na katerem so našteli 600 udeležencev, je poteklo popolnoma mirno.
Iz Italije.
Tržaški dogodki v italijanskem parlamentu.
1 Ldu. Reka, 8. avgusta. Italijanski poslanec Marangoni je v italijanskem arlamentu vložil interpelacijo zaradi rvavih dogodkov v Trstu. Iz odgovora ministrskega predsednika Nittija je razvidno, da so pri napadu na slovenske narodne institucije sodelovali tudi italijanski oficirji. Ako je to istina, je naglsšal Nitti, bodo vojne oblasti p odvzele potrebne korake. Dva
nova guvernerja, ki sta bila zadnje dni nameščena, sta dobila navodila, naj v novih krajih delujeta v pomirljivem duhu napram narodnim manjšinam, ker noče Italija kot dežela svobode in demokracije izvajati nobenih nasilnih asimilacij. Poslanec Marangonl je v svojem govoru nagla-šal, da se ne smejo omalovaževati dogoditi v Trstu. Vso odgovornost zanjo nosijo oni krogi, ki so vodili propagando proti delavcem, katere so nazivali z avstrijskimi slugami, dasi-ravno so bili prvi, ki so v oktobru preteklega leta vrgli avstrijski jarem. V Trstu se je odpravila vojaška samovolja, toda civilni guverner dela iste pogreške. Posl. Marangoni ni sprejel odgovora ministrskega predsednika na znanje ter je naglašal ob tej priliki, da postopanje policijskih oblasti v Trstu ni v soglasju z nazori, ki jih je izrazil ministrski predsednik glede svobode in tolerance.
Položaj na Madžarskem.
Čehoslovaške čete proti Budimpešti. — Strahovlada habsbur-govških pristašev, e LDU. Lyon, 8. avg. (Brezžično.) Poroča se, da močne čchoslovaške čete korakajo proti Budimpešti. »Neue Freie Prcsse« poroča, da odpotujejo v kratkem tudi angleške in francoske čete, ki se bodo udeležile zasedbe Budimpešte. — Iz Lyona javljajo, da pridejo člani prejšnje vlade na Ogrskem pred državno sodišče. V Budimpešti je bito ogromno ljudi aretiranih. Prebivalstvo je mirno (!?)
Ententa proti samovoljnosti Romunije, e LDU. Berlin, 7. avg. (DunKU.) »Abend« poroča iz Pariza preko Berna: Vrhovni svet se je pridružil stališču amerikanskega zastopnika Polka in grajal samovoljnost Romunije ki je vrhovni svet ne bo trpel. Ako bo opomin v Bukareštu ostal brezvspešen, se namerava kolektivni korak aliiranih velesil, ki naj Romunijo prisili, podvreči se v madžarskem vprašanju odločbi mirovne konference.
Politični pregled.
p Rešeno vprašanje. Na članek dr. Štefančiča »Zlobnost ali kaj?", kjer se očita »Slovencu" diskreditiranje Beigrada pred našim ljudstvom, je odgovoril včerajšnji »Slovenec" z daljšim nestvarnim člankom in kratko nestvarno polit čno notico. Očitanja ni ovrgel, ker ga ne more. Torej je tozadevno vprašanje rešeno pozitivno.
p Obmejni ‘komisarji in »Slovenec**. Včerajšnji »Slovenec" je napadel osebno dr, Štefančiča, obmejnega komisarja, ni pa odgovoril na njegova izvajanja proti politiki, ki jo zastopa kot uradno glasilo S. L. S. Ker iiri^ dr. Š. brezdvomno dovolj gradiva in dokazov za svoje trditve, bo že sam povedal, kar je treba. Upamo, da bo »Slovenec*: lahko kmalu povedal, »o priliki njegovega prihodnjega članka" — »na kaj bi Še lahko bolj pazil". Do tedaj pa naj se g. poverjenik za notranje zadeve informira pri svoji vladi, »kateri je še danes popolnoma neznano, kakšna je kompetenca in smoter obmejnih komisarjev", o istih, da bo v svojem prihodnjem članku »žel več slave in imel manj občudovalcev"!
p Neresnična vest. Ldu. Belgrad, 8. avgusta. Narodna poslanca dr. Brezigar in dr. Dinko Puc najodločneje dementirata vest »Tribune" od
7.	avgusta, da sta izstopila iz demokratske zajednice ter označujeta vest kot popolnoma neresnično.
p Začasne meje med Jugoslavijo in Romunijo. Komisija za določitev začasnih mej med Romunijo in kraljestvom Srbov, Hrvatovin Slovencev, je končala svoje delo. Sklepi te komisije bodo stopili v veljavo s priznanjem novih mej po prizadetih vladah.
p Nemci hočejo k nam. Depu-tacija nemških meščanov Iz Zombolja bo odpotovala te dni v Pariz, da sporoči mirovni konferenci želje svojih
someščanov, naj se odtrgani deli Banata priklopijo kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
p Papežev list in italijanske zahteve. Kakor javlja »Popolo Romano", namerava konferenca aliirancev takole rešiti vprašanje italijanskih zahtev: Reka postane prosto mesto z mednarodnim pristaniščem, Zadar in Split postaneta prosti mesti z zavarovanjem italijanskega značaja, Aidin, Konja in Adalia v Mali Aziji pripadajo Italiji, Smirna pa postane grška. Po želji Italijanov in Albancev se prizna neodvisnost Albanije. Morsko obrežje med Trstom in Reko z Opatijo naj teče po italijanskem ozemlju, ki bo segalo do železniške proge Št. Peter—Trst, železniška proga pa postane mednarodna.
p Za predsednika portugalske republike je izvolila zbornica Antona Almeda.
p Nemško-italljanska zveza.
„Vos3ische Zeitung" poroča iz Rima: Vzpostavitev nemško-italijanskih od-nošajev jako ncglo napreduje. Ukrenilo se je že potrebno za direktno brzojavno zvezo Berlina z Rimom. Posebna komisija bo po nalegu italijanske vlade razmotrivala vprašanje vzajemne izmenjave blaga obeh držav. Ena nemška komisija je že dospela v Rim, drugo pričakujejo tam v kratkem, da se izvrše priprave za novo nemško poslaništvo. V italijanskih krogih se širi mnenje, da zasede poslaniško mesto v Rimu grof Brockdoiff-Hantzau.
Dnevne vesti,
dn Promocija. Na vseučilišču na Dunaju je bil 2. t. m. promoviran doktorjem prava deželno - vladni tajnik, bivši inštruktor trgovinskega ministrstva Henrik Steska. Odličnemu strokovnjaku iskreno čestitamo!
dn Vzorna disciplina naših vojakov. LDU. Velikovec, 8. avgusta. General Smiljanič je dne 6. t. m. po-setil velikovšld odred ter posebno pregleda! 47. (prejšnji slovenski planinski) pešpolk, drugi bataljon 37. (prejšnjega ljubljanskega) pešpolka, tržaški bataljon ter ljubljanske topničarje* Vzorna disciplina ter strumno obnašanje naših hrabrih in zavednih vojakov sta popolnoma zadovoljila generala, ki se je zelo laskavo izrazil o vrlih slovenskih edinicah in ponovno pohvalil vrio obnašanje naših fantov.
dn Zborovanje svobodomiselnega srednješolskega dijaštva v Celju. Na Vidov dan leta 1914. je počil strel iz naše srede. Nato na3 je avstrijsko-madžarska policija razgnala, preganjala ter vlačila v zapore. Ona je pač vedela, da je bilo dljaštvo glavni steber jugoslovanske misli. Jugoslovanski dijak je bil prvi, ki je shvatil idejo ujedinjenja s pravim odkritim navdušenjem in za to idejo delovni, trpel in se žrtvoval. Štiriletna vojna je naše vrste zredčila, eni so kot žrtve padli v vojni, drugi prenehali s svojim delovanjem v ječah. Naše zspočeto delo pa je rodilo sad. ki še ni popolnoma dozorel. Narod je ujedlnjen, a ne popolno, niti na zunaj niti na znotraj. Pri zgradbi srečne in definitivne uj edin j e ne Jugoslavije hočemo sodelovati jugoslovanski dijaki. — Da nsše prekinjeno delo lahko uspešno nadaljujemo, je nujno potrebno, da se snidemo jugoslovanski dijaki in si začrtamo smernice našega bodočega kulturnega delovanja. V to svrho sklicuje jugoslovansko svobodomiselno dijaštva v Celju shod vsega jugoslovanskega svobodomiselnega srednješolskega dijaštva, ki se vrši 31. avgusta, 1. in 2. septembra v Celju. Glede stanovanj, prehrane in vožnje je preskrbljeno. V3C posameznosti se objavijo v najkrajšem času. Vsakdo, kdor sa misli shoda udeležit, naj prijavi do 15. t. m. svoj prihod. Kdor reflektira na ugodnosti glede vožnje, naj navede natančno turo, ki jo misli napraviti (od bivališča do Celja in nazaj). Prijave j' poslati na naslov: Celje. Narodni dom,
III.	nadstr. št. 19. — Na obilno udeležbo vabi odbor.
dn Repatrijacija in potovanje v Ameriko. Ministrstvo za zunanje
stvari je prejelo od ameriškega poslaništva v Belgradu glede določil o potovanju v Ameriko nastopni cdgovor: »Kar se tiče odhoda delavcev v Ameriko, ki so bili v Ameriki, čaka poslaništvo navodil, ki jih je zahtevalo od svoje vlade. Kar se tiče povratka dobrovoljcev, se morejo vračati, ko dokažejo, da so postali potom naturalizacije ali potom rojstva ameriški podaniki, in da so oproščeni nadaljnega službovanja v naši vojski, razen slu čajev, da so položili prisego zvestobe Srbiji pred 6. aprilom 1917. V primeru, da so ti vojaki izgubili s to prisego ameriško podaništvo pred tem datumom, se morejo vrniti v ameriško podaništvo s položitvijo prisege ameriški vladi po formalnosti, določeni z zakonom kongresa od 1. maja 1919. Srbski vojaki, ki so preje bivali v Ameriki in ki so obdržali svoje srbsko podaništvo, se morejo vrniti v Zedinjene države, ko predlože o tem potrebne dokaze.* Dobrovoljcem, ki se vračajo v Ameriko, bodo izdajale naše oblasti potne listine, vpoštevajoč navedeno izjavo ameriškega posloništva.
dn Profesorji na pravoslavnih teoloških fakultetah. Kakor poroko, bodo za profesorje za teološke »»Kultete določeni doktorji teologije v na5em kraljestvu, za docente absolvi-rani dijaki bogoslovnih naukov na Angleškem. Profesorska mesta bosta na tej fakulteti izpopolnili zaderska in karlovška deparhija.
dn Zborovanje katehetov v Zagrebu je končalo svoja posvetovanja 6. t, m. Katehetje so izdali resolucijo, kjer poživljajo celokupno katoliško in pravoslavno avečeništvo, da se vedno ravna v medsebojnem razmerju po velikem Kristovem nauku ljubezni in da naj po svojih močeh delujejo na to, da se verniki med seboj zbližajo. Tudi se je sklepalo o modernizaciji verskega pouka na srednjih šolah. Izvolil se je permanentni odbor, ki je takoj začel z intenzivnim delom v dosego sklenjenih ciljev.
dn Vlsokošolcem, potujočim v Prago 1 Ker je obilo dijakov, osobito medic ncev, ki se nameravajo tekoči mesec peljati v Prago v svrho nadaljevanja študija, bi bilo umestno, da f5xf10Amožnosti organizira direktni dijaški transport. Poživljajo se tovariši, n v^j? s*aIno v Ljubljani ali Zagrebu 311 v Belgradu in hočejo potovati ta mesec v Prago, da prevzamejo organizacijo tega transporta in to blagovolijo prijaviti v časopisih radi priglasitve.
dn Društvo „Deutsches Haus** v Celju je stavila vlada svoj čas ped nadzorstvo in sekvester. Pred tem pa je društvo že predalo svoj dom v Celju raznfm nemškim trgovcem in zasebnikom za smešno nizko cer.o 200 000 K. Od vlade pričakujemo, da vendar ne bo pripustila, da se celjska nemška klika tako očito norčuje še dalje iz njenih odredb.
dn Pač zadnji časi Pod sekvester je postavila hrvatska vlada mad-zaronska podjetja in sicer paromlin Union in Prvo slavonsko tvornlco koza, obe v Osijeku.
„	£*vc® basiste In altlstke
Ljubljani. R^fle^*anu^nTi°8e Oglase v
pisarni tajništva v opernem gledišču dn Dva nova polka krailev* garde se bosta formirala. Vojaki bodo izbrani izmed rekrutov.
dn Brez zamere. Naše uredništvo dobiva po cele pole imen daro-vateljev v prlobčitev. Ker nam vedno primanjkuje prosloia, izjavljamo, da načelno ne bomo priobčevali celih katalogov z imeni posameznih darova-vateljev. Kadar bo dopuščal prostor* bomo priobčili kratke notice o even-tueinlh darovih.
dn Iz železniških krogov. Kot odmev na svoječasno poročilo o na-predovalnih tablicah nove železniške službene pragmatike smo prejeli iz železničarskih krogov sledeči dopis: Kdo izmed železniških uslužbencev je izredno avanzfral v Avstriji? Kdo je dobil najboljše postaje? Oni, ki so bili nemški vladi in svojim predstojnikom povsod na uslugo. Naši najboljši uradniki pa so ali sedeli v ječah
ali pa so jih premestili na najslabša mesta. In kdo nam daje sedaj garancije, da ne bo tudi pri nas tako ? Kdo nam jamči, da se ne bo tudi pri nas pri izvanrednem napredovar ju oziralo bolj na petoliznost, politično uslužnost in sorodstvo kot pa na značajnost, pridnost in vestnost v službi?! Izvan-redno napredovanje je zamišljeno tudi samo za uradnike in strojevodje. Zakaj to? Bodimo demokratični tudi, če moramo splošnosli žrtvovati košček osebnega interesa — in v3ak resnično demokratično čuteč železničar bode rekel, da se stari avstrijski korupciji in osebnemu protekcionizmu ne bodemo umaknili, dokler ne izginejo iz naše službene pragmatike tablice za izredno napredovanje,
dn Na zimski gospodinjski šoli v Repnjah (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s 15. okt.
1.1. Šola traja 6 mesecev od 15. okt. t. 1. do 15. aprila 1920. V zavod se sprejme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti vsaj 16 let stare, je vlagati do 10. septembra 1.1. pri vodstvu gospodinjske šole v Repnjah, kjer se dobe tudi vsa potrebna nadaljna pojasnila.
dn Dolga pot. Prejeli smo naslednjo brzojavko: Ljubljanski dopisni urad poroča: Dunajski korespondenčni urad javlja iz Berlina: »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Haaga: Kakor poroča »Temps« iz Rima, so bili včeraj zopet spopadi delavcev in karabinjerjev v Trstu, pri katerih je bilo 10 oseb ranjenih.« Cenjeni bralci si lahko predstavijo dolgo pot brzojavnega poročila iz Trsta v Rim, iz Rima v Pariz, iz Pariza v Haag, iz Haaga v Berlin, iz Berlina na Dunaj, iz Dunaja v Ljubljano. Poleg tega pa ni mogoče določiti, kdaj je bil ta »včeraj«, v katerem govori brzojavno poročilo.
dn Ljudska knjižnica v Radgoni. Že dolgo se je čutila na narodni meji potreba javne ljudske knjižnice, ki bi lahko tekmoval s „Sttdmarkinimi** in „Schulvereinskimi" knjižnicami, za katere so tako vneto skrbeli naši nemškutarji. Ta knjižnica bo dobrodošlo prosvetno središče obmejnih Slovencev, zaeno pa najboljša šola narodnomlačnih rojakov, ki bodo videli lepoto in moč naše kuj ture, našega jezika, naše knjige. Ker pa pripravljalni odbor nima nobenih gmotnih sredstev, se obrača tem potom na slovensko javnost s prošnjo, da omogoči obmejnim Slovencem v Radgoni in Prekmurjn uresničenje te davne želje in važne potrebe s primernimi denarnimi prispevki in darili. Imena darovalcev se objavijo v „Murski Straži*. Prispevki se pošiljajo na naslov: Alojzij Neudauer, tajnik Posojilnice v Gornji Radgoni ali pa uredništvu „Murske Straže* v Radgoni.
dn Dotlčna ženska, ki je pomotoma vzela dne 6. t. m. ob 9. url zjutraj v električni železnici na progi Mestni trg - deželna bolnica damski dežnik, se poživlja da ga takoj vrne v upravništvu lista, ker bi se drugače morala zagovarjati pred sodnijo.
dn Nahrbtnik napolnjen z novimi tehničnimi knj gami, opremljenimi z mojim lastnoročnim podpisom, je nekdo pomotoma odnesel iz kupeja na južnem kolodvoru v Ljubljani v noči 31. julija 1919. Poštenjak izvoli oddati moje blago pri postaje-načelniku na južnem kolodvoru proti 200 K nagrade. Feliks Lobč, strojni tehnik, Novomesto.
dn Velika nadloga v naših stanovanjih in javnih prenočiščih je mrčes, ki je narasel vsled nedelavnosti za časa vojne že do neznosnosti. Zato je z veseljem pozdravljati novo otvoritev našega od san. oblasti koncesionira-nega zavoda za pokončevanje mrčesa. Ta zavod nam je znan po svojem sijajnem uspehu že iz predvojnih časov in ga vsem, ki jim je za snago in počitek, najtopleje priporočamo. Opd-zarjamo na tozadevni oglas v našem listu.	8
dn Ivan Lesica od Antona iz Skrljeva, Kožbara 1, Goriško, naj se zglasi pismeno ali ustmeno pri Begunskem sosvetu v Ljubljani.
dn Išče se za stalno delo pet
do šest zidarjev, več težakov (beto-nerjev), če mogoče tudi en tesar. Natančnejša pojasnila daje »Posredovalni urad za begunce SHS v Ljubljani«, Dunajska cesta 38, I. nadstr.
Ljubljanske vesti.
1 Pogreb francoskega oficirja v Ljubljani. Kakor smo že poročali je 4 t. m. v svojem stanovanju nenadoma obolel poročnik francoskega pešpolka Georges Devallon in drugi dan v bolnišnici umrl. Vojaški pogreb je bil nad vse sijajen. Udeležili so se ga vsi člani tukajšnjih vojaških ententnih misij, zastopnik dravske divizije, vsi francoski v Ljubljani se nahajajoči vojaki, zastopstva naših oblasti in mnogo ljubljanskega občinstva. Pred krsto, ki je blia okrašena s šopkom, francosko trobojnico in redom pokojnega je korakala naša vojaška godba in en voj 28. pešpolka. Ob šestvprežnem gala vozu je spremljala svojega mrtvega predstojnika v polni opremi častna straža francoskih vojakov, ki so dospeli iz Zagreba z deputacljo tamošnjega francoskega vojaštva. Sprevod, ki ga je vodil mornariški superior g. Kokalj je zaključil zopet oddelek našega vojaštva. Pred cerkvijo je častna straža prezentirala, naše vojaštvo je oddalo zadnji pozdrav in naša godba je zaigrala mar-sejezo. V slovenskem jeziku je nato g. superior Kokalj podal kratek živo-topis pokojnika in ocenil njegove vojaške vrline, v imenu tovarišev pokojnikovih pa se je od njega v francoskem govoru poslovil načelnik fran coske deputaclje it Zagreba. Naj v miru počiva v naši sveti zemlji.
1 Gospodu proštu Andreju Kalanu so se dne 7. avgusta 1919 poklonili kot načelniku poverjeništva za kmetijstvo predstojniki uradov in odsekov tega poverjeništva ter mu čestitali k imenovanju za prošta.
1 Stanovanjske bede se poslužujejo tudi razni najemniki stanovanj v svoje osebne koristi s tem, da oddajajo podnajemnikom posamezne sobe za visoko podnajemnino, ki presega v mnogih slučajih najemnino celotnega stanovanja, poleg tega pa se poslužujejo še raznih intrig, da morejo potem podnajemnikom sodnij-skim potom odpovedati stanovanje. Sodnijska odpoved stanovanj je danes lahko delo za advokata, ne pa za sodnika, če boče biti pravičen pri razsodbi zgolj na podlagi znane cesarske odredbe glede sodnijske odpovedi stanovanj Sodnik mora biti tudi v teh slučajih dober psiholog, ki razume zakaj in kako se poslužujejo oddajale! stanovanj sodnijske odpovedi.
1 Zanimive govorice. Nedavno *e je oženil neki stotnik, dodeljen dravski divizijski oblasti. Govori se, da je bilo napravljeno njegovo pohištvo v trenski delavnici. Ta tvrdka mu je seveda stavila zelo ugodne cene, ker je plačal, kolikor je gospod hotel. Mislimo pa, da ne vzdržuje država te delavnice, da bi delala no-voporočenlm oficirjem pohištvo. Po preobratu so bili prepeljani takozvani »Triester BergungsgUter« v Ljubljano. To je bila erarična zaloga različnih stvari. Pravijo, da se od tega časa ponujajo naprodaj različni likerji in fina vina v steklenicah. Prodajajo da se tudi celi avtomobili in posamezni deli po vojaških osebah. Drugi zopet trdijo da dobivajo nekateri oficirji od tukajšnje vojaške blagajne še vedno aktivno plačo, akoravno so že pred meseci Izstopili iz vojaške službe in stopili v privatno. V Mariboru se zopet čuje, da je tam en oficir, ki je bil sprejet v marcu v našo armado in da do sedaj še ni nikjer dodeljen in da nima še iiikakega dela. To da so of clrji bivše Avstro-Ogrske in da spadajo k oni kliki, koja se trudi preprečiti sprejem v armado zavede nim slovenskim oficirjem. Vprašamo odgovorne vojaške oblasti, koliko je na stvari resnice? Ako je stvar nedolžna, naj se energično prekliče, v nasprotnem slučaju naj se temeljito
pomete v nekdanjem kazinskem poslopju? Tudi priporočamo več previdnosti pri sprejemu of cirjev bivše Avstro-Ogrske, če tudi se njih imena končujejo na „ič“.
1 Po Ljubljani se sprehaja v jugoslovanski uniformi praporščaka neki Moser, sin bivšega hotelirja Mo-sera v Celovcu, ki je da marca služil pri Volksvvehr v Gradcu. Ker pa so tedaj pri Volksvvehr odpustili skoro vse mlajše častnike, je bii fant brez zaslužka, pa se je seveda napotil v Jugoslavijo, kjer se je kot aktivni praporščak vrinil v našo armado. Bil je pred enim mescem odpuščen, pravi pa, da bo zopet vložil prošnjo za sprejem. Upamo, da se bo naše pravočasno opozorilo upoštevalo!
1 Naša policija ima menda zato kosmata ušesa, da presliši noč za nočjo huronsko kričanje pijancev, ki ne puste človeka niti ponoči, da se v miru odpočije. Dogodil se je pa v zadnjem času še posebno interesanten slučaj: Neka gospa je okoli ponoči vstala, in šla klicat stražnika, da aretira razgrajače, ki sta ji razbiia okno. Razgrajača sta bila aretirana na policiji, pa sta se napravila čisto nevedna in bila sta — oproščena! Menda se vendar ne gremo „roparje in žandarje“.
1 Požar v Mostah. Včeraj oko* lu polnoči je pričelo goreti pri Trčku v Mostah. Požar, ki je upepelil ves hlev je privabit mnogo ljudi iz postelj — od katerih je bila večina seveda popolnoma nepotrebna, ker je le zijala prodajala. Zgorele so s hlevom vred tudi tri krave. Škoda je občutna.
1 Pozdravni večer S. D Z. v Unionu. Pozdra/nega večera S. D Z., ki se je vršil predvčerajšnjem v Unionu, se je udeležil tudi knezdškof Dr. Bonaventura Jeglič in dr. Brejc kot zastopnik vlade.
1 Policijska ekspozitura Glavni kolodvor se je preselila v Kolodvorska ulica št. 39 (predilnica).
1 Nakaznice za hotelska prenočišča. Ker so se dogodili slučaji, da so ostale od različnih poveljstev in oddelkov potom telegrafa, telefona in ordonanc, pri komandi mesta naročene hotelike sobe nezasedene, se daje vsem prizadetim na znanje, da se bsdo izdajale nakaznice za hotelsko prenočišče samo na osebno intervencijo.
1 ,,Zveza poštnih organizacij v Ljubljani*1 poživlja vse člane veseličnega odseka k se..tanku, kateri se vrši danes (soboto) ob 18. uri v nemški gimnaziji Ii. nadstropje, soba 31, Be-thonova ulica. Ker se nameravana veselica mora vršiti že 15. t. m. je ta stanek važen, zatorej polnoštevilno!
1 Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija** priredi v nedeljo dne 10. t. m. skupen izlet v Domžale. Odhod od klubovega lokala pri „Novem svetu*' ob 14, cilj v Domžalah v gostilni pri Slokarju.
1 Julij Melnl, Ljubljana, uvoz kave in čaja, tvornica za čokolado, kakav in kekse. Glej današnji inserat.
Dopisi.
d Iz Vinice. Viniclzem je karakterističen pojav v delovanju onih ro-goviležev, ki komaj čakajo, da razpade sloga SHŠ. Ti rogovileži 30 pii nas zloglasni šuštercijanci, ki imajo svoje varno zavetje v SLS in ki ne morejo pozabiti predvojnih avstrijskih despotskih privilegijev. Njihovo delo je na deželi zelo očividno in nj*hova moč je še globoko ukoreninjena, tako zelo, da še danes obvladujejo nemoteno one kraje, kjer jim zapeljano ljudstvo še veruje in kjer tava v temi gnjus-nega, pod Avstrijo zelo cvetočega klerikalizma iz šušteršičeve dobe. čast poštenim pristašem SLS, ki so zvesti Jugoslovani. Žal pa, da ta stranka daje varno okrilje tudi onim elementom, ki jim je vsako sredstvo dobro, da uničijo delavne in zveste državljane, ki jim niso po godu. Z vso silo tiščijo neuko ljudstvo v kulturno temo in gorje onemu, ki ne klone pod njih poveljem. V dokaz tej trditvi navedemo tale karakterističen slučaj, ki osvetljuje
pojem „vinicizma“. Poštar Ivan Kambič na Vinici, veren katoličan, pošten mož in zmeren pristaS SLS je vnet in zvest Jugoslovan. Kot prisednik gerentstva na Vinici ima veliko zaslugo, da se je v zanemarjeni občinski upravi red vsaj deloma zopet upostavil. Da je bil vsega nereda vzrok Jurij KOnig, je po revizijskem sporočilu dokazana stvar. Računi od 1913 leta so po občinski reviziji pokazali več kot 3000 K ne-vknjiženega denarja v škodo občine. Te račune je vodil Kbnig, a župan mora sedaj trpeti za te grehe, čeravno jih on ni zakrivil. Da to dokazano dejstvo boli od občine odstavljenega KOniga, je samo ob sebi umljivo, zato s podvojeno silo zliva ves svoj žolč nad pravičnega in za občinski blagor se žrtvujočega g. poštarja. Odpovedal mu je iz sovraštva stanovanje, dobro vedoč, da ga ne dobi poštar v vsej Vinici, a je pri tem dvakrat prav kla-verno pogorel. Občina je namreč to stanovanje zu pošto zasegla; sodnija je pa ukazala, da je moral Kttnig kot varuh odstopiti Gd odpovedi in tako se je mažčevanje za enkrat izjalovilo. Maščevalen duh Kočevarja pa ne miruje. Vsak dan ima sestanke z babico Marijo Benetič, z njenim možem in z žganjarjem Jurij Benetičem. V teh dveh hišah seje KGnig intrige proti onim, ki so se ..pregrešili" proti njemu. Babičin mož je te dni pobiral po hišah na neki poli pri neukih ljudeh podpise zoper g. poštarja. Prav radovedni smo, kakšne laži so se zopet skovale v prej omenjeni kovačnici! Pač iste vrste kakor so bile pred nedavnim časom skovane proti tuk. g. nadučitelju. Kaj res g. župnik, da ste obljubili babici, da spravite njer ega sinčka v škofove zavode? Od kolikih podpisov je ta pogodba odvisna? Kaj mislite, da je g. poštar res postal popolnoma brezpraven zato, ker je na Črni listi „Posrbčencev“, kot imenulete Vi one, ki so za jedinstveno državo? Čudno se nam zdi, da cerkvene in posvetne oblasti trpe tako gonjo in prav čudno je, da SLS še vedno trpi in Ščiti individuje Šušteršičevega kalibra ter jim daje varno zavetje pod svojim plaščem, nasprotno pa pusti, da njeni pošteni in resnicoljubni pristaši trpe pod preganjanjem šušterci-jancev. Kristus je rekel: Po njih delu jih bodete spoznali.
d V Hrastniku je pomanjkanje stanovanj \edno občutnejše, tako de se je bati, da sploh ne bo dobiti več strehe, ako se se nekaj rodbih povrne iz Nemčije ozir. Avstrije. Ker pa so to stanovanjsko bedo zakrivili v prvi vrsti vračajoči se delavci, bi človek mislil, da se bo ravnateljstvo rudnika potrudilo temu odpomoči. A ni tako! V Trbovljah n. pr. se stavijo velike barake prepeljane menda iz voj. taborišča v Strnišču, pri nas se pa ne stori nič! Pač, nekaj se le stori! Razne boljševiško navdahnjene rodovine se vsiljuje po vseh vaseh, tako da bodo imeli boljševiki kmalu vsepovsod svoje zaupnike in agitatorje. Nam se vse tako zdi, kakor da se nalašč zavlačuje rešitev našega stanovanjskega vprašanja, ker zdrav razum pravi, da bi si rudnik, ki ima na razpolago ljudi, materijal in denar, prav lahko pomagal iz zadrege! Ali se morda ta internactjonalna gospoda že pripravlja na obč. volitve? Kdo ve! Kmetje, mi pa tudi ne držimo rok križem!
d Laško. V našem trgu se snuje Narodna čitalnica, katere naloga bo, biti središče laških Slovencev. Svoj namen hoče doseči potom svoje čitalnice in knjižnice, prirejanja veselic s petjem, glasbo, deklamacijami, gledališkimi predstavami in poučnimi predavanji. Pravila društva je okrajno glavarstvo žo potrdilo. Do občnega zbora sprejema člane pripravljalni odbor.
d Celje. Vaš cenj. list je v eni zadnjih številk ožigosal neuljudno po stopanje gospodov na magistratu z našimi strankami. Resnici na ljubo ugotavljam, da pridem večkrat v omenjeni urad po opravkih in vidim cele vrste strank, nisem pa še opazil neuljudnosti, dasi je poslovanje zlasti v stanovanjskem oddelku skrajno ne-
prijetno; kjer nič ni, pač n! mogoče ustreči. Pa saj za bega imamo stano vanjski sosvet; naj ta brez vseh ozirov povzroči odstranitev nemških ljudi, ki nimajo pri nas posla, in odda stanovanja našim ljudem. Poslujoči uradnik ne more staviti hiš, kamor bi dal stranke, ki nimajo strehe. Pr! vsem tem treba pač tudi nekaj uvidevnosti in potrpljenja. Drug veter pa piha na našem okrajnem glavarstvu, kjer nekateri gospodje kar tekmujejo, kako bi bili čim najbolj odurni s strankami, ki imajo pri njih opravka. V tem pogledu pač želimo, da g. okrajni glavar pouči podrejene mu moči, da je uljudnost potrebna lastnost vsakega inteligentnega človeka, tudi če je v politični službi. Po celjskih ulicah se sliši v ponočnih urah večkrat prav smelo nemško popevanje; stražnim organom, ki dajejo na cesti ^štram* odgovore mimo se vozečim laškim oficirjem v laškem jeziku, je vse to očividno vseeno.
d V Borovljah so naše oblasti suspendirale ravnatelja strokovne šole in ga z Kestnerjem in učiteljem Dtl selom, dvema znanima hujskačima j vred internirale. Komaj dobrih 24 ur pozneje pa se je že oglasil na okrajnem glavarstvu nek angleški častnik j ter interveniral v korist navedenih, i Hotel je imenovane osebe vzeti kar s seboj — seveda mu to za enkrat ni uspelo — ker v svoji državi smo pač še sami gospodarji. Kje pa so bili ententni Častniki takrat, ko so Nemci pobijali naše ljudi na Koroškem, kje takrat, ko so jih vlačili po celovških in velikovških ulicah, jih bili, pljuvali jim v obraz in jih mučili na vse načine. Kje so bili, da niso slišali obupnega klica naše slovenske raje na Koroškem — in kje so sedaj, da no store nobenega koraka v svrho, da bi se izpustili naši Interniranci, ki v Nemški Avstriji lakote umirajo?! Bodite konsekventni v svoji človekoljubnosti in naj velja tudi pri Vas enako pravo za vse. (Omenjeni dogodek kaže, kako dobro je organizirana nemška špijonaža v naših krajih l)
d Kamnik. Gospod svetnik Polec nam poroča sledeče: V moji hiši stanuje tudi moj sin zdravnik, ki mora imeti 3voje ordinacijske in uradne prostore. Občina je zasegla 2 sobi,
1 kabinet in 1 kuhinjo. Tudi nisem zahteval, da plača najemnik Še hišno-najemniški davek itd., ampak sem o-menil, da ima hišni posestnik pravico, povišati najemnino v slučaju zvišanja sedanjih davkov in to sorazmerno z davki, če bodo morali plačevati v isti višini v dinarjih kakor v kronah.
vršen kot koncertni in operni pevee. Podal nam je Lajovica, B. Ipavca in J. Prochasko. Ne bomo naštevali vrlin njegovega izredno prijetnega organa, njvgovega globokega zamišljenja v vsebino pesmi, njegovega, z najfinejšim okusom prežetega prednašanja. Že takoj s prvo pesmico »Serenado** od Lajovica si je osvojil vse občinstvo. Da je pa najbolj briljiral s Puccinijevimi arijami iz „Toske“ ln „La Boheme", je povsem umljivo, ker je špec-jalist za italijanske opere. Visoki C v zadnje imenovani operi je seveda naravnost elektriziral celo dvorano. Obe srlji je moral ponavljati. Vsulo se je cvetje na oder in smehljajoči mojster je kot koncesijo občinstvu zapel še slavni »Stretto*1 od Verdija. Bili so nepozabni trenotki. Tudi g. Primožič je žel veliko priznanja. Prava, tipična, možata postava je, kot rojen operni pevec, saj je izrastel naravnost na tleh tržaške opere; zapel je arije Čajkovskega iz opere »Oniegina*1 in Mayer-beera iz opere »Dinorah *, katerih zadnja ni učinkovala posebno radi svoje zastarelosti. Boljši je bil v Ver dijevi ariji iz „Ples v maskah" in zelo zadovoljiv v prologu iz opere »Bajazzi'* od Leoncavalla. Malo je motilo, da njegov glas v višjih legah ni bil muzikalično čist. G, Primožič ima mogočen bariton, a koncertni pevec ni, posebno v družbi tako odličnega pevca kot je Rijavec, stopi to zelo v ospredje. Da pa je odličen operni pevec na zagrebški operi, nam je znano in to z veseljem radi povdarjamo. H koncu sta oba zapela še melodično tako očarljiv dvospev Iz opere ,La Boheme*, kjer je proti koncu Primožičev bariton docela udušil Rijavčev tenor. Ob zaključku koncerta občinstvo kar ni hotelo iz dvorane ampak je obstopilo oder in zahtevalo še in še, čemur sta se umetnika tudi odzvala. Spremlje-vanje je prevzel domačin g. Bizjak, ki je, ako izvzamemo nekatera manj po-godena mesta, bil popolnoma kos svoji ralogi in se le čudimo dejstvu, da se med slovenskimi obrtniki tudi najde tako dober glasbenik. Nam vsem, posebno pa Celjanom, ki smo prišli na ta koncert, ostane ta večer v neizbrisnem spominu. Celje bo pa za nekaj časa nosilo ta greh na svoji vesti, da ni znato ceniti nastopa dveh tako odličnih apostolov glasbene kulture, kot sta ta dva umetnika.	C.	P.
Kulturni pregled.
ki Koncert Rijavca in Primožiča v Rogaški Slatini dne 3. avg. 1019. Lahko se reče, da z množečim se številom gostov tudi raste število raznih prireditev, ki naj služijo gostom v razvedrilo ali pa naj jim nudijo umetniški užitek. Tako je bilo prirejenih v ondotni krasni, nadvse akustični koncertni dvorani nekaj koncertov, ki pa resnici na ljubo povedano, niso stali vsi na tisti višini, kot je to z ozirom na važnost tega kraja potrebno, kjer se iz vseh krajev naše domovine steka toliko odličnih gostov. Zato bi priporočali (za letos je že prepozno), da se kopališčna uprava obrne na kakega glasbenega vesčaka, ki bode s tozadevnim pravilnim nasvetom utrjal in razširjal ugled Jugoslovanske glasbene in tudi predstavljajoče umetnosti. Koncertno gibanje se je započelo dne 5. julija 1.1. s koncertom Celjskega pevskega društva, ki je s svojim 75 pevcev broječim zborom in s sodelujočim klavirskim virtuozem g. Cirilom Ličarjem doseglo v vsakem oziru naravnost kolosalen uspeh. Zopet tak uspeh če ne še večji, sta žela naša dva odlična pevca g. J Rijavec in R. Primožič, operna pevca iz Zagreba. Prvi rojen Goričan, drugi Tržačan nista tudi svojim mehkim južnobarvnim glasom zanikala svoje domačije. Prvenstvo gre g. Rijavcu, ki je zrel, suveren pevec, jednako do-
Zadnje vesti.
Z Romuni bo križ.
Romunski apetit.
LduVeliki Bečkerek, 7.avg. Iz Temešvara javljajo, da je na banketu, ki je bil prirejen na čast ministrskemu predsedniku Bratianu, imel sam Bratian govor, v katerem je na-glašal, da Temešvar ni vse, temveč , da morajo Romuni dobit! ves Banat.
; Dogovor jinr obeča ves Banat do . Tise in Romuni ne morejo biti mirni, ! preden ne dobe velika ozemlja vseh banatskih krajev. Na to se že dela. Treba je, da pojde v Pariz deputa-cija Nemcev in Romunov in da zahteva pripojenje k Veliki Romuniji. Romuni se ne strašijo niti naporov niti denarnih žrtev, da dobe plodoviti in bogati Banat.
Krivična meja v Banatu.
LDU. Veliki Bečkerek, dne
7. avgusta. Veliko nezadovoljstvo vlad* proti naši meji proti Romuniji, ki teče ob začasni demarkacijski črti. Meja je nenaravna. Razen tega so priklopljene Romuniji čisto srbske in mešane nemško srbske občine, kjer sploh ni Romunov. To je velika krivica, ki se je zgodila srbskemu narodu radi nepo-znanja razmer. Treba nam je delati rta vse kriplje, da spasimo kar največ plodovitega polja v Banatu. Ko smo že izgubili Temešvar, ne prekrizavajmo rok in delajmo. Narod v Banatu je i Romuni zelo nezadovoljen.
Trpljenje Srbov pod Romuni.
LDU. Belgrad, 8. avgusta, h Velikega Bečkereka poročajo: Srmkaj prihajajo neprestano transporti beguncev iz Temešvara in okolice. Nastanjeni so v vagonih na - železniški postaji, ker trenotno ni stanovanj v mestu. Tudi v ostrlem delu Banata, zasedenem po Romunih, zapuščajo prebivalci tc kraje, ker se bojijo romunske osvete. V mnogih krajih, ki jih jc srbska vojska izpraznila vsled odredbe pariške konference, so izbruhnili nemiri. Romuni plenijo po vsem Banatu in tam hočejo dokazati, da je Banat romunski. Srbi zelo trpijo vsled teh nemirov, ker so izpostavljeni plenjenju romunskih tolp. Nemci sedaj vidijo, kaj pomeni okrilje bije in srbske vojske.
Amerika proti Romuniji.
Ldu Deutsch Altenburg,
8. avgusta. (Brezžično). Glasom dunajske »Zeit« je smerikanska vlada od romunskega vrhovnega poveljništva zelo energično zahtevala, da prekliče pogoje premirja.
Feldmaršal Jožef Habsburški Clemenceauju,
Ldu. Budimpešta, 8. avgusta (DunKU) Madžarski korespondenčni urad poroča, da je poslal nadvojvoda Jožef predsedniku Ciemencauju nastopno brzojavko: Gospod Clemenceau, predsednik mirovne konference, Pariz. Ministrstvo, se stoječe deloma iz članov bivše Kuncve vlade, smo' na poziv naroda poznali, naj odstopi, nakar je to ministrstvo dernlsijoniralo. Stvorllo se je nato prehodno ministrstvo Jaz sem prevzel kot upravitelj prehodnega ministrstva oblast v svoje roke, sem imenoval vlado in ji poveril posle. Ljudstvo prestoilce Budimpešte je vzelo padec boljševiške strahovlade z navdušenjem na znanje in prepričan sem, da vzame to tudi prebivalstvo po deželi navdušeno v vednost. Naš prvi cilj je sedaj, delati na to, da se skliče kar hitrejše narodna skupščina, ki bo na ustavni podlagi določala o državni obliki. Do tedaj pa je v našem programu, da porazimo s terorističnimi sredstvi semkaj zasejani boljševizem, da izvedemo pogodbo o premirju, da uredimo razmere v deželi, da zagotovimo produkcijo in da pripravimo gradiva za mirovna pogajanja. Iz vseh teh razlogov si želimo bližje zveze z en-tento. Prosimo vas za dobrohotno pomoč in v interesu naših stremljenj & priznanje naše nove vlade. Nadvojvoda Jožef, feldmaršal.
Izdajatelj In odgovorni urednik;
Anion Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubila? L
^ali oglasi
ttanijo prvih 10 bisad 4 Jf, vsaka nadaljna btsada 30 vin. • dopisovanji tn iir.ltnt panvdbi pa vsaka bisadatjf.
p Proda se:
Lovski voz se ceno proda. Srebotnjak, Kolodvorska ul. št. Sl.	 1129
Priporoča se partija damskih nogavic, bel in črn sukanec znamka pismo in veriga pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana.
Brorvning.pigtola, črna obleka srednje velikosti In daljnogled se proda. Adam Črešnar, Jenkova ul. l s. 1136
Kupi se:
Svete maline se kupujejo v vseh množinah. Ponudbe na: Destilacija esenc, in izdelovanje sokov. Potnik Srečko, Ljubljana, Stotnikova ulica 97.
Ježice se takoj kupijo. Ponudbe z navedbo množine na: I. Jugoslovanski anončni in Informačni zavod Besetjak & Rožanc. Ljubljana, Fran-čevo nabrsžje 5.	1130
KnpnJem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAONETl, parna žaga za drž. kolodvorom v Liublianl.	419
Prazne vreče kupujem po najvišji ceni. Prodam nekaj šivalnih strojev, pol vagona hrastovih plohov, l vagon lepih orehovih plohov ter 2 vagona oglja za kovače* L. Rebolj, Kranj.
Službe:
Slovenski odvetnik rta kmetih na Spod. Štajerskem želi samost jjnegakoncipi]en' ta pod ugodnimi pogoji. V<>' pisi pod »odvetnik" uprav-ništu.	___________
Trgovski sotrndnik »tar 28 let sedaj vojaščine P0? pokoma prost, izurjen v vsen strokah želi mesta v večj trgovini v Slavoniji ali o* Hrvaškem. Ponudbe pod trudnik- 1892 na upravništvo »Jugoslavije".
Pekovskega učenca. v starosti 14—18 let sprejme Jože Ramšak, pek, mojster ^ Ptuju, Slomšekova ulica, več se dogovori s starlši.
 _______________________1131
Sprejmem učenca za vr-'narsvo. Ignac Vavda, Tiha Pot, Ptuj.	U23
Popravila žepnih «r in zlatnine sprejema F. ČUDEN sta, nasproti glavne pošte v Ljubljani.	025
Gospodična iz boljše njie, želi vstopiti v trgovino ali pekarno kot prodajalka, "ajena vseh gospodlnskih opravil. Naslov v upravi. 1138
Ra k n o?
I
I
8;_______________________
Francoski tečaj otvori diplomirana učiteljica Praža-^va ul. 10/111 desno. 1132
Nujno potrebujem stnno-^au,e z l ali 2 sobami in auiiinjo, tudi v bližini Ljub-, lane> za mirno stranko, ki se gora izselili iz Trsta Andrej *‘Urni, Ambrožev trg 7/1. 1140
. *lva tlijnka-bcgunca, ki m.*rE?a v jesenskem roku S, -la, ždita pojasnila, iing naJ se obrneta, da se li-nl *?• a^e mesto v Ljub-’ ^Jor bi lahko postavila
l.ga nosita 8eboJ iz
nila na® RusiJe- CenJ- P°Jas-*a ua upravništvo lista pod
»stanovanjska bjeda“. 1140
Dopisovanje in
ženitne ponudbe ____________—
V svrho poznejSe ženitve želi znanja 30 letni trgovski sotrudnik, z 22.000 K premoženja, s pridno, pošteno in trgovsko naobraženo go« spodlčno, v starosti 20 do 28 let; tudi vdove niso izključene. Pogoja: plemenito srce in dobra duša. Premoženje postranska stvar. Le resne dopise s sliko, ki se na zahtevo takoj vrne, se prosi na Upravništvo ,Jugoslavije', pod „Vijolica". Tajnost strogo zajamčena, brez podpisa v koš! — Samo na «in 30 bHe v vojaških službi, se ne ozira. 1137
Oblastveno konc. zavod za pokončev. podgan, miši in mrčesa, Bleiwsisova c,, poleg dež, vlade
se priporoča v pokončevanje Podgan, miši, ščurkov, rusov, stenic, moljev itd. z različnimi novoiznajdenimi povsem za-uesljivimi sredstvi v zvezi s Posebno metodo. Uspeh zajamčen. Spričevala na razpolago.
Rabim partijo
zidarjev in delavcev
8 preddelavcem eventualno ukordantom za večje delo na suhem (pod streho) v bližini Ljubljane. Plača dobra, hrana in stanovanjc na stav-bišču - JAKOB ACCETTO, zid. podjetje, TABOR št 2.
Živo aimo,ziduo in strešno opeko
• ■ v celili vagonih *•
ponuja
„Ljubljanska komerci-jalna druiba z o. z."
Ljubiji)uh, Bleiwelsova cesta 18 (nasproti liceju.)
GOMBHIinBBianBHi
2 kopirni
stiskalnici
(Kopierpresse) ceno prodam.
Poiive se Cankarjevo nabrežje št, 9.
Iščem za takoj
dnevno solo
eventueleno z oskrbo. Bodisi v sredini mesta ali v predmestju. Naslov v upravi.
Štedilnik
že rabljen z 2 in */2 ploščami, za levo stran, z belimi ploščicami je naprodaj pri Ivan Savnik, Kranj.
POZOR!
Stroju kompletni za i ždelo vanje testenin, se oddajo pri
Josipu Kiirbisch, Celje.
Prodam
10 hi sadnega kisa. Cena 2 K za liter.
Fran Potočnik
Drvešavas, p. Pliberk.
Josip Jug
stavbeni In pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Zmerna cena,
Zn vsa izvršena dela jamčim 2 leti.
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6ozy v Ljubljani, zraven rotovža.
slovenščine ter nemščine popolnoma zmožen, sprejme takoj
Celjska družba za
kolonijalno blago
WUN10N“ v Celju.
'&tSi
atilnice,
vratila, čistilnike, slamoreznice, mline za moko in sadje, pluge, brane, trans-misijske droge za vretena in vse poljedelsko orodje ima v zalogi stara domača
Trgovina z železnino Fr. Stupica,
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. I. ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjen) stavbeni Inžener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, Mezobe-tonske in vodne zgradbe '9 Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.	933
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno fnženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah
Lepa prilika!
Razpošiljam vse vrste pisarniški, konceptni, pisemski, ogleni, indigo, modri in vijoličast, marmornati, modri in rujavi za zvezke, svileni in krep, milimetrski, pergamentni, cigaretni
PAPIR
svinčnike, radirke, kover-te vse vrste, peresa, notese, trake za pisarne stroje, črnilo, stročnice, bloke, vse vrste zvezke, tinterol, razglednice, kopirne, trgovske in komisijske knjige, nogavice, igralne karte, klips, merila (centimeter), kopirne preše, sindetikom, potrebščine za pisalni stroj Mignon in vse druge pisalne potrebščine.
Na debelo in drobno!
Se priporočam Jos Omerza, trgov, agentura in kom. trgov.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6, 1. n.
Imam naprodaj okrog 200 m3 obrezanega lesa, različne mere. Prodam tudi 7 oralov bukovega in hrastovega gozda. Oglasiti se je pri
flnton 5trnadu, pos.,
Šentjanž, Dolenjsko.
Prvovrstna
vozna
plašče in cevi
priporoča tvrdka
IGU. VOK
specijalna trgovina šivalnih strojev in koles, Ljubljane, Sodna ul. 7;
približno 20 do 30 mtr., V2 do 3/4 c°le debelih kupi
Ivan Savnik, Kranj.
Dva spretna
sodarski
pomočnika
se sprejmeta pri
Janezu Steiidte v Ptuju.
Mlinski kamen
za žrmlje in
brusilni kameni
vsake velikosti se prodajo. Cena po dogovoru.
Jožef Planina, Rog.tec, Štajersko
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
j. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
Ne kupujte izdelkov sovražnih držav, podpirajte samo domače izdelke, ki so veliko boljši in cenejši.
Zahtevajte samo pristno voskovo „HIF“-kremo, ki je radi svojih sestavin najboljša in zajamčena.
Istotam se dobi: čigaret.ie stročnice in papirčki od 14 K naprej, razglednice, pisemski papir, vlasnice, toaletno milo i. t. d.
Zaloga samo na debelo; Oroslav Čertalič, Ljubljana, Resljeva cesta št. 20.
Dr. milen Dan Orel!y
advokat
Beograd, Kneginje Ljubice 2.
Korespondenca v srbskem, hrvatskem, nemškem in madžarskem jeziku.
Rudolf Rus, Kranj
priporoča svojo bogato
zalogo ur
briljantov, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Postrežba
točna in solidna.
METLE
z metlišči, krtače iz sirka za ribanje nudi trgovcem postavljeno
VELIKA GORICA
Prta Hrtatska Ttornloa metala, Velika Gorica.
ilSSi!
mmm
iz Breznik
učitelj »Glasbene Matice" In
pfelnl strok, dežel, sodišča
Ljubljana, Kongresni trg št. 16
(nasproti nunske cerkve).
Največja in najsposobnejša ^.tvrdka lu izposojevalnica % klavirjev, pianinov i« har-• monljev. Velikanska zaloga # vseh glasbenih inštrumentov, stmu in muzikallj. 167
Tvrdka
RUFDUKH, LJUBU
zaloga pri „ Balkanu “
je dobila velibo množino
Prodaja samo na debelo.
RazkrinkanlJabsburžanL
Moja preteklost
ata La grafi ca LAR1SCH nečakinja cesarice Elizabete in n]ena dvorna dama.
v'51. nadaljevanja)
Tamkaj je bil divan, na katerem sva sedela, ko mi je bil izročil jekleno skrinjico. Tam je bil Marijin stol, ko je poslušala mojo ,pridigo', kakor je rekla. Res, malone sem mogla dihati vonj njene svalčice in slišati nepotrpežljivo tiktakanje njenih malih pet. O, bilo je grozno 1
Kje je bila Marija? Zakaj nisem mogla ničesar Izvedeti o njej? Nisem mogla več prenašati negotovosti in sem po zajtrku poslala Jeny v palačo Večerov. Bila sem Čudno nemirna, ker ni bilo ni-kakega sporočila od cesarice, ki je vedela o našem prihodu na Dunaj, in edina oseba, ki je vprašala po meni, je bil dr. Wlederhcfer, ki je pustil sporočilo, da se oglasi tekom popoldneva v nujnih zadevah.
Orcf se je podal na obisk k svoji rodbini, jaz pa sem napeto pričakovala Jenynega povratka in sem se močno začudila, ko mi je povedala, da je bila palača Večerov zaprta. Gospa in služabništvo je odšlo in mladi strežaj, ki je ostal, ni mogel dati prav nobenega pojasnila.
»O, gospa grofica!« je vzkliknila Jeny. »Kaj pa vse to pomeni? Včeraj mi je pravil komorni strežaj kneza A., ki je potoval z menoj, da je njegov gospod slišal, da prestolonaslednik ni bil slučajno ustreljen, marveč ubit v gozdu I Kaj naj človek verjame?«
Nisem mogla dati odgovora. Stopila sem k oknu,
?>a sem od groze odskočila nazaj, ko sem ozrla me zastave in trakove na ulici. Vijoči se trakovi so se mi dozdevali kakor črne kače, ki se ovijajo okrog glav furij, in nehote sem ponavljala besede: »Povej mi, katera furija... te trpinči?1 Duša mi je j bila v smrtnem strahu, živci so se upirali napetosti, j ki jih je obvladala; hotela sem zavpiti, se zagnati j ob zid.. vse .. stiskala sem roke, in nohti so se mi zadirali v meso; ni bilo solz, ki bi mi ohladile pekoče oči; grlo mi je bilo suho — o, kaj sem mogla storiti?
In zrak zunaj se je tresel od zamolklega, svečanega zvonenja zvonov. Ob vsakem udarcu mi je vztrepetalo srce, vsak udarec mi je padel kakor | težko kladivo na utrujeno glavo. Ali ne bodo nikoli j prenehali? Eden—dva—tri — Rudolf je zdaj ležal ; v Avguštlnski cerkvi — kje je bil njegov duh? j Blizu mene, gotovo... kaj se je pravkar dotaknilo j mojega lica?... poslednji poljub ... da, to sem 1 občutila... eden—dva—tri — zopet zvonovi; vedno in vedno jih bom slišala v svojih sanjah.
Vrgla sem se na divan; zamašila sem si s prsti ušesa, da bi udušila ta strašni hrušč; zagrebla sem glavo v blazine; čutila sem, da bi morala umreti, ako bi morala še kaj več prenašati.
Iznenada sem se zdrznila, kajti neka roka se je dotaknila moje rame. Moje oči so se srečale z mirnim pogledom starega prijatelja in zdravnika dr. ! Wiederhoferja. Pomirjujoče mi je stisnil roko. »Umirite se, draga grofica,« je rekel, »kajti pozorno morate poslušati, kar vam imam povedati. Poslan sem semkaj od cesarice.«
»Ali me teta Cissi želi videti?« sem vprašala.
»Ne, ona želi, da bi odgovorili na eno vprašanje. Kaj vam je znanega v tej zadevi?«
»Jaz ne vem nič. Malone mrtva sem od strahu. Za božjo voljo, povejte meni kaj.«
»AU gotovo, govorite resnico ?«
»Prisezam.«
»Potem, uboga prijateljica ... pripravite se ... Marija je mrtva.«
»O, moj Bog!« sem kriknila, »Kako je umrla?
S prestolonaslednikom?«
»Grofica... malo poguma ... trepetate kakor list... Tako — to je bolje. Da, obadva sta mrtva, in cesarica misli, da po vaši krivdi. Smilite se mi, revica, kajti v strašnem položaju ste,« je rekel zdravnik in glas se mu je tresel.
»Ali jaz sem nedolžna,« sem vzkliknila.
»Vse je znano na dvoru,« je rekel resno. »Tajna policija je razkrila, da ste bili Rudolfova zaupnica In da ste vi pripeljali Marijo Večero na dvor. Iz« vošček, ki vas je peljal tja, je priznal vse. Vendar povejte mi, prosim vas lepo, kar želi cesarica pred vsem vedeti. Ali je bil prestolonaslednik docela normalen pri vašem zadnjem raigovoru?«
Napela sem vse živce, da odgovorim. »Ne, ni bil« Nato pa je izbruhnila vsa moja nagromadena bednost. »Pravite, da vedo na dvoru vse. Ali pa cesar in cesarica tudi vesta, kako grdo so ravnali z menoj? Bila sem orodje v tej zadevi, ko so ga Imeli za norca. Prevarili so me skozinskoz... Pojdem k cesarici. Nečem, da bi me po krivem obsojali.« Glas se ml je povzdignil do kričanja in je utihnil v krčevitem ihtenju.
Dr. W!edeihofer me je pustil nekaj hipov jokati.
»Pogum, pogum, draga grcfica! Prepričan sem, da ste govorili resnico. Najbolje storim, ako vam povem vse, kar se je zgodilo. Ali, to je grozna Zgodba.«	(Dalj« prihodnjič.)
JULIJ MEINL, UVOZ KAVE IN ČAJA,
LJUBLJANA
Fino francosko olje prfmisslma Vinski kis Čokolada in kakao Sardine najboljše vrste i K ©mi. mleko s sladkorjem;
Fine desertno vino Malaga
1 »ter K 24-— Rum — Cognae
Likerji
Marmelada
Keksi Riž
Razpošjlja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. - Cene nizke. - Na debelo
popust. - Ceniki se sedaj ne razpošiljajo.
Išče se:
Dražba.
12.	t. m. ob 10. uri dopoldne prodajalo se bode potom javne dražbe v vojaški klavnici v Ljubljani, Mesarska cesta.
43 komadov govejih kož
in 800 kg loja.
Uprava vojaške klavnice.
Išče se v stalno službo
spreten knjigovodja ali knjlgovodkinja
samostojen vesten delavec, dober korespondent, vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi.
Ponudbe s plačilnimi zahtevami in prepisi spričeval na gosp. Fric Zemljiča, veletrgovina z vinom v Ljutomeru, Slovenija.
S. Potočnik, Selenburgs ul. 6
"II. nadstropje [
naznanja cenj. damam in gospodom, da je dobil iz Francije
prvi zvezek najnovejše mode!
Izdelujejo se kostumi, francoske toa*et®> obleke za gospode natančno po modelih.
Moderniziranje oblek za gospode in dame.
poslovodja, popolnoma samostojen v mešani trgovini In z deželnimi pridelki; samostojna fcontoristfnja, zmožna slovenske, nemške, po možnosti tudi laške In francoske korespondence; samostojna prodajalka, starejša zanesljiva moč. Lastnoročne pisane oferte z referencami in vsemi zahtevki je poslati pod šifro ..STALNA SLUŽBA- na 1. Jugoslovanski anončni in Informačnl zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5.
7ENSK0 ZDRAVILIŠČE
/1 drž. toplice Dobrna pri Celju
(preje Neuhaus bel Cilli, Stelermark)
vrelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini.
MAJ—OKTOBER.
„DRAVA“, lesna trgov, in industr. družba z s. z.
v Mariboru
nudi pohištvo
lastnega izdelka in sicer
spalne sobe
v vsaki množini, obstoječe iz 2 dvokrilnlh omar s predalom, 2 postelj, 2 nočnih omaric, 1 umivalnik z zrcalom.
1 mize in 4 stolic. — Cena kompletne ■ j nfiAit, sobe v hrastovi, bukovi, mahagonovi n /Ul II I d ali orehovi Imitaciji svetlo ali medlo ll LšlUU Permanentna izložba se nahaja v dvorani družbe Tegetthoffova c. 51. — Popolne opreme za hotele in sanatorije.
Brašno pšenično broj „Og“ i za kuhanje, kao i la medeni Pu-glieser rogači, te laštilo za ci-pele prispjelo kod
agenturne i komisijonalne radnje
NORBERT WEIS, Zagreb
Bakačeva ulica 4. Telefon br. 7-33.
REPNO SEME
pristno kranjsko po K 15'— za kilogram in
rdečo deteljo
»Jnkarnat'4 po K 6’— za kilogram razpošilja po povzetju po 5 kg po pošti ali večje množine po železnici tvrdka
Ant. Stergar v Kamniku.
Naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
„1. Jugoslovansko posredovalnico za prodajanje in nakupovanje posestev in hiš v Sloveniji, s sedežem v Celju".
Miloš Komeričky, Celje
Benjamin - Ipavčeva ulica štev. 12.
Novo otvorena fabrika
šeširaikapa
===^ u Sarajevu. ^
Javlja pošt. trgovcima Iz mesta i sa stranc, da je otpočela svoj rad, i da irnade na stovarištu uveli gotove letuje kao 1 zimske robe. Naručbe izvršuje brzo i taeno. Cene solidne. Molt za poverenje kao 1 naručbe. S poštovanjem
Nikolič i Papaj
Mašičeva ulica broj 3, Novo Sarajevo.
Kolumbia kanditi
karton 17 kron.
Naprodaj pri
Fran Medica, Ljubljana,
Tržaška cesta 4. Istotam več raznovrstne cikorije, metelj, krtač itd.
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje
kupuje vsako množino
„D R A V A“ lesna trgovska in industr. družba z o.
v Mariboru.