M8V.94. Posamezna številka 10 vinarjev. Uinmiani, v lorcU5. aprila 16. Leto XLIV. Velja po pošti: = Za celo lfaio naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo ieto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*80 s Sobotna izdaja: = za oelo leto......K T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo . „ 12'— Inserati: ====== Enostolpna vetitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali njo prostor) za enkrat . , . . po 3 J v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru. - Poslano: hh---— Enostolpna pctitvratir0 60 vin. Izhaja vsak dan Izvzemal nedeljo ln praznike, ob 5. nri pop. Redna letna priloga vozni red Ci_«' Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi ulloi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske st. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. - Upravniškega telefona št. 188. (Dilsonova nota Nemčiji. - Japonska vznemirja Američane. - Uspeh naših na Col di Lana. - Naši vojskovodje o položaju. Sprememba pri kranjski deželni V sobotni številki smo priobčili uradno vesl da je tajni svetnik baron I e o -dorSchvvarz na. svojo prošnjo iz zdravstvenih ozirov, stopil v pokoj, na njegovo mesto pa jc imenovan dosedanji podpredsednik tržaškega namestništva grof Henrik Attems. Poslavljajoči se deželni predsednik baron Schvarz ic st=>.l skozi deset let na čelu državne uprave v naši deželi. Prišel je sem kot naslednik barona Viktorja H e i-■n a. Našo deželo so takrat pretresali hudi strankarski boji. Baron Schwarz je nastopal zelo koncilijantno in se je osebno kmalu zelo priljubil, priljubil vsem, ki so ž njim občevali, L. 1908 so prišli zanj težki dnevi, ko so izbruhnili v Ljubljani meseca septembra znani izgredi. S svojo mirno kon-cilijantnostjo je znal premagati tedanje krizo, kot koje edina trajna žrtev je končno padel prejšnji ljubljanski župan Ivan Hribar. Politične razmere v deželi so sc za časa Schwarzovega predsednikovanja temeljito spremenile. Slovenska Ljudska Stranka« je prišla do večine in do odločilne pozicije v vseh avtonomnih zastopih. Baron Schwarz jc računal s tem dejstvom, kar kaže njegovo lojalno sodelovanje v deželnem zboru. Izbruh svetovne vojske je ustvaril v celotni državni upravi tako v centrali, kakor v deželah nove razmere. Tudi tem razmeram sc je baron Sclrvvarz prilagodil. Že jpred izbruhom vojske je baron Schvvarz mis-ilil iti v pokoj glede na svoje rahlo zdravje. JiKo jc pa svetovna vojska izbruhnila, je smatral za svojo dolžnost vztrajati še dalje na svojem mestu. Za časa Sclnvarzovcga službovanja v lLjubljani ga jc cesar visoko odlikoval, pobelil mu je najprej baronstvo, potem dostojanstvo tajnega svetnika in končno veliki križ Franc Jožefovega reda. Značilno jc, da se je baronu Schvvarzu kranjska dežela tako priljubila, da je sklenil svoj pokoj uživali v Ljubljani. V ta namen si je zgradil lično vilo, ki je našemu mestu v kras. Žcliinu mu iz srca, da bi mnogo let zadovoljen živel med nami in da si utrdi zdravje, ki jc omajano vsled službenega napora. Zanemarjali bi svojo dolžnost, ako ne bi pri tej priliki zapisali nekaj besed v siovo grofu Rudolfu Chorinskemu. Prišel je v deželo zajedno z baronom Schwarzom pred desetimi leti kot podpredsednik naše vlade in jo ž njim zapušča. Imenovan je na visoko mesto v notranjem ministrstvu in sicer kot sekcijski načelnik na mesto od-stopivšega viteza Julija Kleeberga. Pomen notranjega ministrstva je bil vedno velik, ker je tam združena politična uprava cele države. Posebno pa je zrastel pomen notranjega ministrstva sedaj med vojsko. Vsled tega se opaža tendeca združiti v tem ministrstvu najboljše moči iz političnega uradništva. Tako so nedavno pride-lili notranjemu ministrstvu gornjeavstrij-skega namestnika brona Handla, zdaj pa grofa Chorinsky, ki je dika političnega uradništva zlasti vsled njegovega neverjetno obsežnega in natančnega poznanja upravnega prava. Njegov poklic v ministrstvo po-menja najvišje priznanje njegovih izrednih lastnosti, h čemur mu iskreno čestitamo. Grof Chorinsky je rojen Kranjec, Čr-nomaljec in je šele 49 let star. Svojo ožjo domovino odkritosrčno ljubi. Vsled tega in pa vsled njegovega posebno ljudomilega značaja se je osebno silno priljubil v naši deželi. Zato se splošno obžaluje, da zapusti deželo. Za gotovo pa je smatrati, da čaka grofa Chorinskega, vsied njegovih izrednih lastnosti, še nadaljna sijajna kari-jera in usojamo si izraziti nado, da na svojem zelo odločilnem mestu kranjske dežele ne bo pozabil. S to nado se od njega poslavljamo. Nemške-aiirikiski kriza. Komaj je dvomiti, da ultimat, ki ga je poslala ameriška vlada nemški, privede do ukinjenja diplomatskih zvez. Mogoče, da se ameriški kongres, ki ima odločevati o vojski, odloči' celo za vojsko. — Tega resnega položaja gotovo nihče v centralnih državah ne bo pozdravljal z veseljem. Pretrganje diplomatskega stika z Zedinjenimi državami Amerike vsebuje brez dvoma mnogo neprilik za centralne države, toda ravnotako tudi za Ameriko. Toda eno si je treba takoj predočiti z vso jasnostjo: Če se ameriški kongres odloči za vojsko, ne more to imeti niti najmanjšega vpliva na izid svetovne vojske. Svetovno morie ie itak obvladano od naših sovražnikov. Če za to nadvlado skrbe razun angleških in francoskih ladij tudi še ameriške — je navsezadnje brez pomena. Sicer so pa Amerikanci že dosedaj podpirali na vso moč naše sovražnike s tem, da so jim dobavljali velikanske množine streliva in orožja. Več, kot doslej, tudi v bodoče ne morejo storiti. Posledica je le, da naši sovražniki lezejo v čezdalje večjo zadolženost napram Ameriki. Sicer pa jih ameriška municija doslej ni obvarovala pred porazom in jih tudi v bodoče ne bo. Svetovna vojska se ne odloči ne na morju in tudi v Ameriki ne — t e m u č ob laški, ruski in francoski fronti v stari Evropi. In tukaj so zastave centralnih sil zmagovite na vseh črtah. Edini uspeh najnovejšega ameriškega nastopa bo, da bodo naši sovražniki dobili nekoliko nove »korajže«, katere so skrajno potrebni. A tudi ta korajža jih bo hitro minila ob gigantskih udarcih, ki jih čakajo. Mi smo nepremagljivi. — XXX AMERIŠKA NOTA NEMČIJI. Nota, ki jo je izročil ameriški poslanik v Berlinu 20. t. m. zvečer kot odgovor na nemško noto z dne 10. aprila v zadevi gotovih napadov nemških podmorskih čolnov, posebno pa glede potopljene francoske ladje »Sussex«, naglaša v glavnem: »Sussex<:. Poročila o slučaju »Sussex«, ki se nahajajo v rokah ameriške vlade, popolnoma ugotavljajo dejansko stanje tega slučaja; tozadevne zaključke ameriške vlade pa potrjujejo tudi okoliščine, ki jih podaja nemška nota z dne 10. t. m. Dne 24. marca 1916 krog 2. ure 50 min. popoldne je zadel torpedo parnik »Sussex-:, ki je vozil iz Folkestoneja v Dicppe in jc imel na krovu najmanj 325 potnikov. »Sussex ni bil nikdar oborožen fer je redno služil za prevažanje potnikov čez angleški kanal. Približno 80 potnikov vsake starosti in spola je bilo ubitih ali ranjenih, med temi več ameriških državljanov. Najvestnejša preiskava ameriških pomorskih in kopnih častnikov je dognala, da je bil parnik Sussex« lor-pediran brez vsakoršnega predidočega opozorila ali poziva, kakor tudi to, da je bil torpedo nemški izdelek. Metoda podmorskega boja. Iz note z dne 10. aprila sc je ameriška vlada prepričala, da cesarska nemška vla- da ni upoštevala resnosti položaja, ki ni nastal le vsled slučaja »Sussex«, marveč vsled cele metode in značaja podmorske vojne, kakor je že 12 mesecev neomejeno izvajajo poveljniki nemških podmorskih čolnov uničujoč brez razlike trgovske ladjs vseh vrst, narodnosti in namembe. Ne gre tedaj le za posamezen posebno nesrečen slučaj, marveč za dosledno in namenoma izvajano metodo, kar se spozna zlasti iz razširjenega in poostrenega delovanja nemških podmorskih čolnov v zadnjih mesecih. Cesarska vlada se bo spominjala, da je tedaj vlada Zedinjenih držav resno protestirala, ko je meseca februarja 1. 1914. napovedala namen, da bo smatrala vodovje okoli Velike Britanske in Irske za vojno območje in uničevala vse trgovske ladje, ki so sovražna last in na katere naleti v tem območju, in ko jc podala vsem ladjam nevtralcev in vojujočih svarilo, naj se izogibajo preklicanega vodovja ali da naj zahajajo tjakaj na svojo lastno nevarnost. Zavzemala je stališče, da se ne more voditi taka politika, ne da bi se neprestano, težko in očividno ne kršilo priznano mednarodno pravo, pOsebno če bi se uporabljali podmorski čolni ker bi te ladje po naravi stvari same nc mogle izpolnjevati pravil mednarodnega prava, pravil, ki slone na temeljih človečnosti in so uvedena v varstvo življenja nevojujočih na morju. Utemeljevala je svoj protest s tem, da bi bile osebe nevtralne nacijonalnosti in ladje nevtralnih lastnikov izpostavljene najskrajnejšim in neznosnim nevarnostim in da cesarska vlada ob tedaj vladajočih okoliščinah ni mogla uveljavljati nikakršne pravice za to, da bi smela zapreti del odprtega morja. Tu v poštev prihajajoče mednarodno pravo, na katero opira vlada Zedinjenih držav svoj protest, ni novega izvora ali zgrajeno morda na čisto svojevoljna, po dogovoru določena načela, temveč sloni na , očitnem načelu človečnosti in je /.r dolgo v veljavi ter ga odobravajo in mi', izrecno pritrjujejo vsi civilizira ii norci'. Cesarska vlada jc kljub temu iztrajala pri tem. da izvaja napovedano politiko, 5z-razivši upanje, da se obstoječe nemarnosti vsekakor za nevtralne ladje omeje na najmanjšo izmero po navodilih, ki jih ie dala poveljnikom svojih podmorskih čolnov, in je zagotavljala vlado Zedinjenih clr;av, da bo uporabljala vse mogoče previdnostne LISTEK. Skrivnost Podpre. (Konec.) Na mojo prošnjo, naj nc stoji tako izzivajoče na tako odprtem mestu, sc moj vodnik zasmeje. Ostrostrelec, ki ga vidite tam doli, je nad iOOO korakov oddaljen od nas. V Rusiji in Srbiji more lo veljati za nevarno cono, toda tu ležimo prsi ob prsih. Taka razdalja je za nas žc skoraj zaledje. Nc zadene me možakar pač ne.« Skoraj vsak narod Avstro-Ogrske jc plačal na Pocgori svoj domovinski davek. A naj se še tolikokrat menjajo-- najhrabrejši jc vedno listi, ki jc ravno navzoč. Gotovo je ime griča, ki je postalo simbolično, očitnost njegovega položaja kot •branika mesta, ki je istotako postalo simbolično, — ona moč, ki napolnjuje njegove branilce s tako žilavo kljubovalnostjo. Karkoli je bii preje mož, ki stoji sedaj na podgori, katerikoli je bil njegov jezik in in kakršenkoli njegov poklic in službeni f \--tu gori je samo branilec Podgore •n drugega nič. Sedaj so ravno Daimatinci tukaj, 37. domobranski polk. Eden njihovih vodij je narednik Božo Klisovič, ki ima zlato in »veliko srebrno«. Kmet je to iz Šibenika, čisto preprost mož. Na mojo prošnjo, naj mi pove zgodbo o »zlati«, meni, da jo moj spremjevalec itak pozna. Dalmatinec zaničuje vsako hvastanje. Nikoli nobeden ne pripoveduje dolgih romanov, naj je bilo dejanje še tako smelo. Odlikovanje na njegovih prsih simbolizira ta čin. In to mu je dovolj. Moj voditelj pripoveduje zgodbo; dosti kratka je. Več bataljonov je navalilo na Klisovičev vod. S svojimi petdesetimi možmi jim je tekel enostavno nasproti. Deset izmed njih je ostalo živili, in li deseteri — vsi ranjeni — so privedli s seboj 100 ujetnikov. Dvakrat toliko napadalcev jc obležalo na bojišču. Ostali so pobegnili. Dva onemela Italijana sla ležala v postojanki, katero so jim bili za pet minut vzeli. Ta dva je zadel eden Dalmatincev na rame in tekel z njima k sovražniku. Tu imate svoje!« Klisovič sam je prišel za tri mesece v bolnišnico. Potem bi bil lahko zahteval bolniški dopust. Po odrinil je zopet na Podgoro. Deset Italijanov na enega je tem ljudem pravi nič; davno bi že sedeli na Siciliji, praviio. če nc bi bilo artilieriic. Nai- rajši bi udrli naprej, da bi te vražje topove polovili. Pomanjkanja, napore, nevarnosti Podgore sprejemajo kot samo po sebi razumljive. Samo eno željo imajo: Več cigarel! Vsak dan kilo tobaka — kaka slast bi bilo potem umreti! Časih pride kak težko pričakovani paket z darovi. Potem so gotovo lončene pipe notri. Dalmatinec pa nc kadi iz pipe in jih naravnost sovraži, če so tako rar.drobljive. Dalmatinski namestnik jim jc nedavno poslal kot častno deželno darilo vroče zaželjenc cigarete. Ali naj ne bi tekmovala cela Avstrija, da bi preskrbela podgorske stražarje z edinim, česar žele ti rešitelji Avstrije kot protivrednost za svoje življenje? Od stanišč za moštvo sc vzpenjamo po rovu na greben. Le-ta je v naših rokah, ravno tako kos onstranskega pobočja. Toda tesno spodaj, da bi se mogel skoro pogovarjati z nasprotniki, leži italijanski jarek. Videti ta greben, spada med najgloblje vtise življenja, moj jc morda najgloblji. Zelo je morala usoda pehati semintja tistega, kogar ta kos zemlje nc spravi iz ravnotežja. Vsa razrita je zemlja. Goli, razcefrani uarobkj dreves, zadnji ostanki slovitega podgorskega kostanjevega gozda, širle iz kašnate godlje liki vislice. Preko čevljev škropi sivormena voda. Med seboj pomešani, sesedeni zemeljski nasipi, ki jih komaj še smatraš za brambo jarkov, iz vrbja spletene košare, polne zbile ilovice ki jih je skoraj ganljivo videti, kajti uboge, trdo spletene vejice začenjajo odganjati: žični žlebovi, podloženi 7. juto, španski jezdeci in vreče s peskom — vse to je v pisanem neredu razsuto vse navskriž po blatu. Deževalo je ccle dneve ln noči, in nič ni ostalo trdno pred vodo. Lesene deščice leže po dnu rova — beden poizkus, dati koraku trden temelj. Poljske straže, ki čepe tu, si zavihajo v prsteno godljo pomočene plašče preko glave, fako da so sami videti skoraj kakor kupčki blata. Na dve vreči peska pritiskajo S' oj obraz in skozi razpoko gledajo dol na sovražnika. Vsakovrstne okorne risarijc s črnilnim svinčnikom na mokri vreči kažejo, kako dolgočasno je to slražcnje. Z nami gre sloviti dalmatinski nadporočnik, ki poveljuje metalcem min Pravi velikan z deškim izrazom in jeklenim čelom. Straža mu naperi baonel nn prsi. Ne hodi sem spred, gospodlne!« Kogar Dal-matinec nagovori s ti«, sme višic nositi glavo* ukrepe v svrho varovanja pravic nevtral-cev in življenja nevojujočih. Vkljub slovesnemu protestu vlade Ze-dinjenih držav pa se je vendar pričela ta politika podmorske vojne proti trgovini sovražnikov, kakor je bila napovedana, in so poveljniki podmorskih čolnov cesarske vlade postopali v uničenju tako brezobzirno, da se je tekom zadnjih mesecev kazalo vedno in vedno jasneje, da cesarska vlada ni našla poti, da bi jim bila naložila take omejitve, kot je upala in obljubila. Vedno zopet je zagotavljala cesarska vlada vladi Zedinjenih držav, da se vsaj s potniškimi ladjami ne bo ravnalo tako, in vendar je dopuščala ponovno, da so podmorski poveljniki ta zagotovila prezirali brez vsake kazni. Še meseca februarja tega leta je sporočila, da bo oborožene trgovske ladje, ki so sovražna last, smatrala za dele oborožene pomorskih bojnih sil svojih nasprotnikov in ravnala ž njimi kot z vojnimi ladjami, zavezujoč se tako vsaj impli-cite, da bo posvarjala neoborožene ladje in jamčila za življenje njihovih potnikov in posadk. Toda celo to omejitev so podmorski poveljniki prezirali. V vedno naraščajočem številu so se uničevale nevtralne ladje, celo nevtralne ladje na vožnji iz enega nevtralnega pristanišča v drugo nevtralno pristanišče, prav tako kot sovražne ladje. Marsikdaj so bile napadene trgovske ladje okvarjene in pozvane, nai se vdajo, preano so jih začeli obstreljevati ali predno so jih torpedirali; nekaterikrat se je dovolila njihovim potnikom in posadkam pičla varnost, da se jim jc dovolilo, stopiti v čolne, preden so potopili ladjo. Toda zopet in zopet ni bilo nikakršnega svarila in dovolila se ni niti potnikom na krovu rešitev v čolnih. Veliki occanski parniki, kot »Lusitanija* in Arabic>< in pristni potniški parniki, kot Sussex so bili napadeni brez vsakega svarila, večkrat še, preden so opazili, da imajo pred seboj oboroženo sovražno ladjo, i i življenje nevojujočih potnikov in posadk se je uničevalo brez razlike in na način, ki ga je vlada Zedinjenih držav mogla smatrati edino le za lahkomiseln in popolnoma neupravičen. V resnici se nadalj-nemu uničevanju trgovskih ladij vsake vrste brez razlike narodnosti m stavila nobena meja izven voda, katere se je poljubilo cesarski vladi označiti za kot v vojnem pasu. Seznam Amerikancev, ki so na tako napadenih in razdejanih ladjah izgubili svofč življenje, je rastel od meseca do meseca, da je usodno število žrtev narastlo ia stotine. Vlada Zedinjenih drža" je postopala zelo potrpežljivo. Na vsaki stopnjici te bolestne izkušnje, od tragedije do tragedije se je prizadevala, da bi se dala voditi po dobtp premišljenem upoštevanju izrednih okaiečin vojne brez primera in po čustvih najiskrenejšega prijateljstva napram narodu; in vladi Nemčije. Smatrala je drugo za jdrugo sledeče izjave in zagotovila cesarske vlade kot samoposebi umljivo po-daao: popolnoma odkritosrčno in v dobri veriater ni opustila upanja, da bo mogoče ceaacski vladi, da tako uredi in da bo tako nadzirala dejanja poveljnikov svojih pomorskih bojnih sil, da bi se njih ravnanje skladalo s priznanimi v mednarodnem pravu utelešenimi načeli človečnosti. Pri-voljevala je v vse nove razmere, za katere ni precedenčnega slučaja, dokler dejstva niso postala nedvomna in je bila zanje mogoča samo ena razlaga. Da pravično upošteva svoje lastne pravice, je dolžna, da izjavlja cesarski vladi, da je prišel ta čas. V svojo žalost ji je postalo jasno, da je stališče, ki ga je zavzemala izpočetka, neizogibno pravilno, namreč, da mora uporaba podmorskih čolnov za pokončavanje sovražne trgovine ravno zaradi značaja uporabljanih ladij ob napadalnih metodah, ki Saj ti tudi stojiš tu spredaj!« >Jaz, gospod, sem samo vreča. A tebe se rabi. Samo preko mojega mrtvega trupla prideš tu dalje.« Če pade dalmatinski poročnik, joka cel polk. Če ukaže dalmatinski častnik »dalje«, gre z oddelkom ravno toliko prostovoljcev. Žalosten pogled nam sledi, ko gremo vseeno naprej. Potem pride mož hitro za nami. -»Pazi na tega gospoda,« pošepeče prihodnji straži, »s svojim življenjem mi jamčiš zanj!« Ako vprašaš ujetnike, »kdaj mislite, da zavzamete Podgoro?« potem pravijo, da verjame na to samo še Cadorna. Ti ujetniki plešejo, ko pridejo zdravi v naše postojanke, pravijo, da so »contentissimi« -— velezadovoljni. Eden je prosil, naj v Vidmu mimogrede sporočimo pozdrave njegovi ženi. Toda če je ujet kak Dalmatinec, potem ga čaka časten sprejem. Vsak mož tamkaj ve, kaj je vreden vsak mož tukaj. »Kje vzamete toliko Dalmatincev?« je vprašal nekoč italijanski častnik. -Legije Dalmatincev smo že uničili, pa vedno še prihajajo novi.« Dh prvi soški bitki so spustili na hrambo cele dneve trajajoč bobneči ogenj. Ko so potem navalili italijanski bataljoni so popolnoma naravne ob njih uporabi, biti popolnoma nezdružljiva z načeli človečnosti, že dolgo obstoječimi, neizpodbi-janimi pravicami nevtralcev m svetimi predpravicami nevojujočih. Če je še namen cesarske vlade, da bi se neusmiljeno in brez razlikovanja ie dalje vojevala proti trgovskim ladjam s podmorskimi čolni, brez ozira na to, kar mora vlada Zedinjenih držav smatrati za svete, neizpodbitne zakone mednarodnega prava in splošno priznanih zapovedi človečnosti, bo vlada Zedinjenih držav končno prisiljena do zaključka, da je samo ena pot, po kateri more stopati. Če bi cesarska vlada seda) nemudoma ne hotela izjaviti, da opušča sedanje načine podmorske vojne proti potniškim in tovornim parnikom, in to tudi izvesti, ne more vlada Zedinjenih držav imeti druge izbire, kot da popolnoma pretrga diplomatske zveze z nemško vlado. Vlada Zedinjenih držav bi storila tak korak le kar najnerajši; čuti se pa dolžna, da ga stori v imenu človečnosti in pravic nevtralnih narodov. Uporabljam to priliko, da obnovim Vaši ekscelenci zagotovilo svojega najod-ličnejšega spoštovanja. Podpisan: Gerard. XXX Wilson v kongresu o podmorski vojski. Berlin, 25. aprila. (K. u.) Zastopnik Wolffovega urada brzojavlja iz New Yor-ka: V adresi kongresu izvaja Wilson, ko je označil podvodno vojskovanje Nemcev: Ameriška vlada dela na to, da se premišljeno izogne vsakemu dalekosežnemu nastopu z ozirom na izredne okolnosti te vojske. Vodijo jo v vsem, kar je izjavila ali storila, čuvstva pravega prijateljstva, ki ga je vedno gojil narod Združenih držav in ki ga goji nasproti nemškemu narodu. Glede na to, kar namerava storiti Amerika, če se Nemčija takoj ne odpove sedanjemu načinu podmorske vojske, pravi Wilson: Odločil sem se za to z najbolestnejšim obžalovanjem, da vsi Američani možnosti nastopa, kakršnega nameravam, odkrito nasprotujejo, a pozabiti ne smemo, da smo na gotov način in po sili okolnosti odgovorni glasniki za pravice človeštva in da ne smemo molče gledati, kako se polagoma te pravice pometajo na stran. V razdiralni reki te strašne vojske smo dolžni lastni pravici kot narodu, našemu čutu dolžnosti kot zastopniki pravic nevtralcev celega sveta in pravičnemu nazoru o pravicah človeštva, da zavzamemo zdaj najskrajnejše resno in trdno stališče, katero sem jaz zavzel.' zaupajoč naši izobrazbi in pomoči. Vsi resno misleči možje naj se združijo v upanju, da nemška vlada, ki je sicer nastopala koti boriteljica človeštva, pripozna upravičenost naših zahtev in da jih sprejme v tistem duhu, v katerem so bile stavljene. Nemški državni kancler se vrnil iz velikega glavnega stana v Berlin. Berlin, 25. aprila. (K. u.) Državni kancler pl. Bethmann-Holweg se je vrnil iz velikega glavnega stana. Nemško stališče. Berlin, 22. aprila. »Lokalanzeiger« pripominja danes k Wilsonovi noti: Gotovo hočemo mir z velikim ljudstvom onstran oceana, kakor tudi nikdar nismo hoteli vojne s sedanjim nasprotnikom. Enake volje pričakujemo tudi od Amerike. To se pa more doseči le na črti enakopravnosti in brezpogojnega spoštovanja pred obojestranskimi življenjskimi interesi. Če poizkuša Anglija, da nas izstrada moramo mi imeti pravico, da se branimo proti temu z vsemi močmi. Neprijazni glasovi nas ne morejo razburiti Tudi nove zahteve Wilsonove — ako se bodo stavile — ni treba, da bi nas sredi v plamen, soparo in dim, so menili najti samo še mrliče. Kakor brez uma so kričali potem, ko so bili sprejeti s salvami: »Saj so še živil« Tu gori se vidi, kako se Podgora drži. Dogaja se vedno enoinisto. Ko se vsipa bobneči ogenj, potem se naši ljudje krijejo, kakor najbolje vedo in znajo. Tu in tam — sevede — ni brez žrtev. Ko pa gre nad nas sovražna pehota, tedaj se mora ogenj ustaviti, ker bi drugače zmlel lastne ljudi —- in tedaj je naše moštvo že tudi ob prso-branih. Komaj je italijanski naval dosegel naše jarke, je moštvo že onkraj vrha. Deset minut po italijanskem napadu so napadalci večinoma mrtvi. Nazaj namreč ne morejo, ker sedaj otvori naša artiljerija zaporni ogenj. Časih padejo kot prve žrtve bojne straže, in cd desetorice ostane potem kvečjemu le eden živ, a tudi ta ranjen. In še med bojem, sredi svinčenega dežja, gre saniteta, istotako Dalmatinci, da odnese ranjence. Razloček je ta, da Italijani ne prenesejo bobnečega ognja, Dalmatinci pa zdrže. Prvi italijanski napad je vselej smel, toda ko se razredčijo prve vrsteodpovedo laški živci. Nasprotno pa Dalmatinec stoji, dokler ne pade. Alice Schalek v »Neue Fr. Presse«: ostrašile. K vsaki kupčiji spadata kakor znano, dva. Sporazum naj bi bil mogoč, tudi preko široke luže, ki nas loči — kakor marsikaj drugega od Amerike. Toda vedno znova povdarjamo, da je meja, preko katere ni mogoče iti. Ta meja tvori našo pravico do samodoločbe kot svoboden narod, varstvo naših življenskih interesov in narodnega dostojanstva. Tem ne sme nihče blizu, tudi gospod Wilson ne, tu se glasi tudi zanj: Roke proč! Nemško časopisje splošno sodi, da je ame-riška nota nesprejemljiva. Berlin, 25. aprila. (K. u.) Listi se pečajo dalje z ameriško noto. Soglasno na-glašajo, da ameriška zahteva ni sprejemljiva. »Lokalanzeiger« upa, da lahko nemška vlada ovrže trditev, da ni držala, kar je obljubila. Načina podvodne vojske ni mogoče več izpremeniti. Če bi zahteval Wilson več, potem sprejme nemški narod bojno rokovico, ki mu jo vrže novi svet v trenutku, ko se z večjim delom ostalega sveta bori uspešno za svoj obstoj. Iz dejstva, ker se je vrnil kancler v Berlin iz glavnega stana, sklepa »Berliner Tageblatt«, da- je končan dogovor o obliki odgovora. Američani proti vojni. Rotterdam, 22. aprila. Iz Washingto-na se poroča o mnogoštevilnih ljudskih shodih v severnoameriških glavnih mestih, ki so se vseskoz izjavili za to, da naj se Združene države v lastnem interesu izognejo vsemu, kar bi moglo dovesti do tega, da bi bile potegnjene v vrtinec svetovne vojne. Posamezni govorniki so nagla-šali, da bi bila Amerika sedaj, ko traja vojna malone že dve leti, najbolj poklicana, da pripomore do zaključenja vojne in do skorajšnega sklepa miru. Le-tega bi v Ameriki tem toplejše pozdravili, ker žive različne narodnosti ki se sedaj v Evropi vojujejo med seboj, v Združenih državah mirno druga poleg druge. Posebno pozornost je vzbujalo, ker so te izjave mnogokrat odobravali tudi Američani angleškega pokoljenja. Švicarska sodba o Wilsonovi noti. Bern, 25. prila. (K. u.) Berner Tag-•vvacht« izvaja glede na Wilsonovo noto: Ni preveč rečeno, če se presoja Wilsonova grožnja bolj s stališča skrbi za v nevarnosti se nahajajočo ameriško dobavno kupčijo četverosporazumu kot da se hoče pridobiti spoštovanje mednarodnemu pravu. »Neue Ziiricher Nachrichten« izvajajo: Zdi se, da vstaja cel svet proti osrednjima velesilama. A pravice, za katere se vojskuje, tudi to ne more znižati in tudi ne simpatij, ki jih uživata. Naši vojskovodje o položaja. Nadvojvoda Friderik o naših četah. »Lokalanzeigerjev« zastopnik v avstro-ogrskem vojnem tiskovnem stanu je imel pogovor z vrhovnim armadnim poveljnikom nadvojvodom Friderikom, ki je med drugim rekel: Kar so izvršili doslej naši vrli bojevniki ob Soči, se ne more izreči nikoli dovolj priznanja. Ta neomajni mir nasproti napadom po številu toliko močnejšega sovražnika, ta radovoljna, vesela požrtvovalnost mi je bila vsikdar v posebno veselje, kadarkoli sem mogel obiskati soško armado. Še-le pred nekaj dnevi sem se vrnil s potovanja na fronto na Poljskem z najlepšimi vtisi. Čimdalje v oskredje se pride, tem zaupnejše, vznešenejše je razpoloženje naših ljudi in zasedeno ozadje se z velikim zadovoljstvom pokori naši upravi. Osvojitev Lovčena je bil čin, na katerega more biti naša armada zelo ponosna, kajti tu se jc zopet enkrat izvršilo nekaj, kar je cel svet smatral za nemogoče. Tople besede, katere je posvetil nemški kancler v svojem zadnjem velikem govoru našim vrlim vojakom, so me zelo veselile. Izvrstni govor vašega državnega kanclerjal bo nedvomno zvišal zaupanje, s katerim vsi pričakujemo konca te vojne. Nazadnje se je sukal pogovor o velikih bojih pred Verdunom, katerih zmagovitega izida za nevzdržno prodirajoče nemške polke maršal z absolutno gotovostjo pričakuje. * * * Generalni polkovnik nadvojvoda Jožei Ferdinand poveljnik c. sn kr, četrte armade. »Neue Freie Presse« objavlja: — 8. aprila. Drugič praznujemo v vojski veliko noč, praznik vstajenja. V teh dneh, kakor minulo leto, se spominja vsak mož z velikim ponosom, kako sijajno je iznova vstal podedovani junaški duh v naših slavnih armadah. V veseli zavesti zmage gledamo vsi v bodočnost, vemo, junaški duh. ponosna zavest zmage ostane živa v naših vojaških srcih v vseh časih in zagotovi zmago, ki je vredna vseh žrtev. Nadvojvoda Jože! Ferdinand, generalni oberst, poveljrik četrte armade. * * * General pehote Svetozar Boroevič pl. Boj* na o položaju. »Neue Freie Presse« objavlja: — 12. aprila. Vašemu vabilu, naj rečem nekaj besedi o soški armadi ob veliki noči, mislim, da najboljše ugodim, če govorim o posamezniku, o preprostem vojaku, o častniku na bojni črti, o malem kamenčku, iz katerega se sestavlja krasen mozaik naše vojske. Ni mi potreba zagotavljati, da se vse stori, da se kolikor mogoče olajša usoda junakov, ki stoje 11 mesecev vsako uro v bedi in v nevarnosti, da se preskrbe z vsem in da se krepe za izpolnitev njih ponosne naloge. Zvestoba in udanost, s katero izpolnjujejo svojo težko dolžnost, se izraža mnogokrat s ponovnimi dejanji, v usodah posameznikov, ki celo starega vojaka kot sem jaz mogočno zadenejo pri srcu, Posežem le po mali povesti izmed tisočerih podobnih. V armadi imam moža, četovodjo Pav« Ia Gyolcsos, ki se je boril v Srbiji, v Karpatih, ob Savi in ob Soči. Šestkrat ranjen, komaj ozdravljen, se je vedno vrnil na bojno črto. V četrti soški bitki, sedmič — težko ranjen -, okrašen že s tremi častnimi znamenji, je bil vprašan, če kaj želi, kar se mu lahko izpolni. Veste li kaj je hotel mož? Prosil je, naj bi smel videti svojega poveljujočega generala, da mu lahko zagotovi svojo zvestobo do smrti Takoj se mu je izpolnila želja. V bitkah preizkušeni cesarski in kraljevi princ, sam hraber, ki najvišje ceni pravo hrabrost, je hitel k junakovi postelji. Naj li Vam rečem še kaj več o duhu soške armade? Naj li pojasnjujem notranji vzro njenih upehov? Narod, vojka, ki ima take može, ostane pokonci v najdivjejšem viharju, klubuje svetu sovražnikov. Voditi take može je sreča nad vse na tem svetu. Najvzvišenejše je, kar more doživeti vojskovodja, če vidi odsevati njegove ideje, želje in smotre v srcu vsakega moža. Najvišje je tu samoob-sebi umljivo. Iniciativa, držnost in veselje do odgovornosti, od generala do priproste* ga moža, tu stane triumfe. Ta duh je v bitkah ob Soči pokopal napadalno veselje premočnega sovražnika. Posredujte te besede, ki se. mi zde revne v primeri s tem, kar čutim kot voj« skovodja, vsem, ki imajo svojce v armadi, Boroevič, general pehote. * * ♦ General konjenice Franc Rohr, poveljnik c, in kr. desete armade. »Neue Freie Presse« obavlja: Vrle, do smrti junaške čete podrejene mi armade stoje že enajst mesecev kot »železna straža« na obmenem pobočju kar-nijsko-julijskih alp. V očigled znatne premoči, kljubujoč vremenskim neprilikam in smrtnim nevarnostim visoko alpinske zime, večkrat v vi« šinah, na katere priplezajo v miru le izkušeni turisti, je njih naravnost starodavno junaštvo ne le zapovedalo uspešno »stojChanaral« (2413 ton). London, (K. u.) Kapitan in 16 mož parnika Felicana (4277 ton) je rešil nek parnik. Feliciana, ki je izgubljena, ni bila oborožena. Po nekem drugem poročilu je rešeno vse moštvo. Zmede na Kitajskem. Peking, 25. aprila. (K. u.) Reuterjev urad poroča: Tuamsijuj je prevzel ministrsko predsedstvo, vojno ministrstvo in sestavo novega ministrstva. Juanšikaj je pritrdil, da odstopi vso civilno oblast ministrstvu. Upajo, da se jug spravi, ker je prevzel ministrsko predsedstvo Tutnšijuj. Čeirto avstrijsko vojno posojilo. -f Podpisovanje IV. vojnega posojila je v polnem teku. Veliki kapital in mali varčevalec tekmujeta med seboj v tej nekrvavi borbi za zmago domovine. In temu se ni čuditi. Saj vsi vemo, da gre za to, da s finančnimi žrtvami dopolnimo in zavarujemo sijajne zmage, ki so jih na vseh bojiščih priborile naše neprimerljivo hrabre in junaške čete. Sovražniku je treba še enkrat jasno in temeljito dokazati, da je podlegel nasproti nam tudi na gospodarskem polju, da se mu je ob neomejeni, zavedni požrtvovalnosti našega prebivalstva izjalovil tudi gospodarski bojni načrt proti osrednjima državama. Pa pravzaprav tu nimamo pravice govoriti o žrtvah in požrtvovalnosti. Kajti prvič je denar v državnem vojnem posojilu tako varno in koristno naložen, da mora zadovoljiti tudi se-bičneža, ki mu je v prvi vrsti le za svojo gmotno korist; drugič pa nam mora bili tudi jasno, da sc zmagoviti mir nc tiče samo države kot take,, marveč tudi vsakega posameznega prebivalca, kajti pod čim ugodnejšimi pogoji sklenemo mir, tem boljše se nam bo godilo po vojni, tem ugodnejši bodo pogoji gospodarskega blagostanja tudi za vsakega posameznika. Štiri milijarde je že dalo avstrijsko prebivalstvo na prva tri državna posojila; večina tega denarja je našlo svojo pot nazaj v žepe državljanov. Naj ne bo nikogar, ki bi hotel obsedeti na pridobljenih ali privarčevanih zakladih, marveč vsak naj zopet s polnimi rokami meri državi delež, ki ga potrebuie, da vojno zmagovito dovede do konca. IV. vojno posojilo n?.j prekosi vsa dosedanja. -f Občine in četrto vojno posojilo. Da sc omogoči občinam podpisovanje četrtega vojnega posojila v kar največjem obsegu, je sklenila Kranjska deželna banka v Ljubljani, dajati v to svrho komunalna posojila. Na ta način bodo občine lahko tudi brez vsakih vplačil v gotovini podpisale primerne zneske vojnega posojila ter tako vršile visoko potriotične dolžnost, obenem si pa tudi zasigurale stalen leten dohodek, izvirajoč jim iz tega, da bodo prejemale na obrestih od podpisanega vojnega posojila več, kot pa jim bo treba letno plačevati za amortizacijo najetih posojil deželni banki. Vsa natančnejša pojasnila daje ustmenim in pismenim potem Kranjska deželna banka v Ljubljani. — Hranilnica in posojilnica v št. Vidu pri Vipavi podpiše 14,000 K IV. avstrijskega vojnega posojila. III. posojila je podpisala 1000 K, skupno torej 15.000 K. Za naše razmere visoka vsota. — IV. avstrijsko vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani kot oficijelnem subskripcijskem mestu za IV. vojno posojilo je bilo do sedaj od 49 strank podpisanega 1,953.800 K IV. avstrijskega vojnega posojila (in sicer: 726.800 K SV^Je amort. drž. posojila in 1,227.000 K 5 drž. zakladnic). Med drugimi so podpisali: Robert Kollmann, c. kr. dvorni založnik, tu, 50.000 K, Franc Crobath, trgovec v Kranju, 5000 K, Posojilnica v Cerknici 10.000 K, Mestna hranilnica v Radovljici 150.000 K, Anton Hafner, trgovec v Železnikih, 1000 K, Posojilnica v Ribnici 100 tisoč K, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani za lastni račun 1,000.000 K, Ladislav Pečanka, nadravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, 3500 K, Franc Mikolič, trgovec v Sodražici, 5000 K, Iv. Samec, veletržec v Ljubljani, 10.000 K, Narodna tiskarna v Ljubljani 2000 K, dr, Ivan Tavčar, župan ljubljanski, 5000 K, Hranilnica in posojilnica v Železnikih 2000 krem. — Ljubljanska kreditna banka sprejema nadaljne prijave pri centrali v Ljubljani in svojih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t, č, Ljubljana) in Celju in daje rade volje ustmena in pismena pojasnila. Podpisovanje vojnega posojila na Primorskem. Trst. 23. aprila. (K. u.) Podpisovanje na četrto vojno posojilo na Primorskem se razveseljivo razvija. Namestnik baron Fries-Skene je izdal oklic na prebivalstvo, v katerem opozarja na ugoden uspeh tretjega vojnega posojila na Primorskem, kar izpričuje umevanje prebivalstva za domoljubne dolžnosti vsakega posameznika in poziva vse kroge prebivalstva, naj podpisujejo četrto vojno posojilo. Prebivalci Trsta in Primorskega, nekaj kilometrov oddaljeni od bojne črte, se morajo zavedati vsak trenutek, koliko hvaležnosti je dolžan vsak posameznik junaštvom naše slavne armade in mornarice, ki morajo dobiti sredstev za boj. Vsak posameznik je dolžan, da prispeva. V Trstu se je podpisalo četrtega vojnega posojila že dozdaj približno 20 milijonov kron. Dnevne novice. 4- Njegovo Veličanstvo cesar je za- : ,'lišal 23. t. m. dopoldne ob 11, uri v daljši posebni avdijenci min. predsednika grofa Sturgkha. Dalje je podelilo Njegovo Veličanstvo cesar zunanjemu ministru baronu Burianu in min. predsedniku grofu Tiszi ' vojni križ za civilne zaslw>"e I. vrste -f General inL Boroevič kranjskemu deželnemu odboru. General inf. pl. Boroevič je poslal kranjskemu deželnemu odboru sledeče pismo: Slavnemu deželnenyi odboru kranjske vojvodine v Ljubljani! Voj-nopoštni urad 305, 19. aprila 1915. — Za pod št. 307/pr. z dne 17. aprila L I. dobrohotno naznanjeno mi munificentno naklo-nitev v prilog zakladu vdov in sirot padlih soških junakov izrekam slavnemu deželnemu odboru prisrčno zahvalo. Ta požrtvovalnost se vredno pridružuje mnogobroj-nim činom patrijotičnega čustvovanja slavnega deželnega odbora, kojih priča sem bil od početka vojske sem in katere pripo-znati mi je srčna potreba. — Boroevič, general in., 1. r. -f f P' Volbert Emil S. J. je umrl veliko soboto zvečer v Celovcu za pljučnico in zastrupljenjem krvi. Rojen je bil 8. februarja 1849 v mestu Hagen na Westfal-skem, od koder se je že v njegovih otročjih letih prepelila cela družina v Steyer na Zgornjem Avstrijskem. V 19. letu je vstopil v jezuitski red. Po dokončanih študijah je bil več let profesor klasičnih jezikov v Kalksburgu in Lincu. A kmalu je zaradi izredne govorniške zmožnosti zamenjal šolo s prižnico in tako z velikim uspehom deloval v Požunu, Celovcu. Inomostu, Ljubljani in Trstu, kjer je mnogo pripomogel, da so se jezuiti stalno naselili in sezidali novo lepo cerkev Srca Jezusovega. R. I. P.! -j- Umeščen je bil na župnijo Kostanjevica dne 24. t, m, č, g. Jernej Podbevšek, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani. — Imenovanje. Za nadporočnika av-ditorja je imenovan infanterist 97. pp. Evgen Markovič. — Padci je poročnik 8. lov. bat. Hro-vat Maks. — Smrtna kosa, V deželni bolnišnici v Celovcu je umrla dne 17, t, m. gdčna Ma-rija Schaller, hčerka gosp. župana Jožefa Schallerja v Trebinji pri Logivasi. — Umrl je v Lahoncih, p. Sv. Tomaž pri Ormožu, g, Tomaž Canjko. — Padel je na laškem bojišču c. kr. narednik Janko Volk. — Umrl je vsled dobljene rane nadporočnik Leopold Moli. — C. kr, posredovalnica za delo vojnim invalidom, Deželni urad Ljubljana. V zadnjem času se iščejo: 1 čevljar, 1 kovač za orodje, 5 strežajev za bolnice, 1 paznik za vodno turbino, 1 strojnik, 1 vrtnar, 2 voznika. Število deloiskajočih invalidov znaša do sedaj 114. — Pisarna c. kr. posredovalnice se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. drža.vne obrtne šole, Gorupova ulica št. 10, I. nadstropje, vrata 33. — Marija na Žili ob Beljaku. Naša po starih umetninah znamenita cerkev je dobila dragocen nov okrasek, nove orgije. Izdelal jif je po načrtu centralne komisije znani naš mojster D e r n i č v Radovljici, ustvaritelj velikih orgelj v Št. Vidu nad Ljubljano, na Brezjih, na Bledu in drugih. Krasna vnanjost, izvrstno se prilegajoča go-tični cerkvi, in čudovita harmonizacija bo-deta dajali stoletja čast mojstru Derniču! — Enoletno prostovoljstvo letn, 1898. Polno pravico do enoletnega prostovolj-stva imajo oni črnovojniki, ki so dovršili srednje šole (gimnazijo, realko, pripravnico itd.) Osmošolci, realci 7. razreda, pripravniki 4. letnika imajo pogojno pravico do enoletnega prostovoljstva, polno pravico pa dobe takoj, ko so potrjeni. Šesto-šolci in sedmošolci gimnazije, pripravniki 2, in 3. letnika imajo pogojno pravico do enoletnega prostovoljstva, popolno pravico, pa dobe, tedaj, če se podvržejo dopolnilni skušnji. Petošolci in pripravniki 1. letnika nimajo pravice ne do pogojnega ne do popolnega enoletnega prostovoljstva, pač pa smejo nositi znake enoletnega prostovoljstva, če jim pri prezentaciji na ustno prošnjo dopolnitveno poveljstvo to dovoli. Prošnje za pogojno ali popolno pravico je sedem dni pred nastopom prezenčne službe vlagati pri dopolnitvenem okrajnem poveljstvu, od dom. dop, okr. poveljstva, prošnje za pripustitev k dopolnilni skušnji pa takoj po pregledovanju pri vojaškem poveljstvu v Gradcu. Prošnjam za enoletno prostovoljstvo je prilagati: vstopnico, privolitev očetovo, šolsko izpričevalo, prošnjam za pripustitev k skušnji pa: rojstni list, ideniitetno izpričevalo, šolsko izpričevalo ali potrdilo ravnateljstva. Pre-gledovalni komisiji je pokazati zadnje izpričevalo. Ljubljanske novice. i lj Ljubljančan ravnatelj gimnazije ▼ Skadru. Č. g. Alojzij Erzin iz družbe Jezusove, zadnja leta ravnatelj nadškofijske gimnazije v Gorici, je imenovan za ravnatelja gimnazije v Skadru. Č. gosp. Alojzij Erzin je Ljubljančan, sin gospoda Avgusta Erzina. lj Namen »Tedna Rdečega križa«. Namen »Tedna Rdečega križa« je, nabirati priglasitve za društvene ude, razprodajati i društvene znake, spominske liste in zbi-I rati prostovoljne denarne doneske na ko-i rist društvu vRdečeg.si kfiža«. lj Teden rdečega križa. I epaki av-i striiskeiia društva -Rdečega križa« in kranjskega »Deželnega in gospejnega društva rdečega križa« opozarjajo ljubljansko občinstvo, da se bo od 30. aprila do 7. maja 1916 vršil »Teden rdečega križa«. lj Oljčni dan v Ljubljani. Skupni dohodek prireditve oljčnega dne v Ljubljani in okolici v korist skladu za preskrbo vdov in sirot vojakov ob Soči znatša po končnem računu 18.943 K 84 h. — Nabralo se je v Ljubljani 16.715 K 70 h,,na Vrhniki 1156 K 92 h, v Borovnici 642 K 14 h, v Logatcu 325 K 16 h, in v Logu 103 K 92 h. Od v Ljubljani nabranega zneska re je nabralo v nabiralnikih damskega odbora pod na-čelstvom gospe županje dr. Tavčarjeve okroglo K 7000, od damskega odbora pod načelstvom gospej Terezije Maurerjeve in Filomene Pammerjeve K 5000, od damskega odbora pod načelstvom gospej Terezije dr. Peganove in Matilde ar. Zbašnikove K 4000. Ostali znesek je dohodek odkupnih listkov ter direktnih daril in pa K 100, ki so ga nabrale najmanjše učenke mestnega dekliškega liceja in iicejske šole doma, ker še niso smele nabirati na ulici. lj Obletnica krušnih kart. Z današnjim dnem je poteklo leto dni, odkar so v Ljubljani stopile v veljavo krušne karte. V tej dobi je oddalo 108 krušnih komisarjev pri desetih krušnih komisijah 453.296 osebam (strankam) 2,241.999 ali celih, ali zmanjšanih, ali polovičnih ali dnevnih krušnih izkaznic z 61,838.840 kuponi po 70 gramov kruha ali pa 50 gramov moke. lj Kap zadela je v soboto zvečer na Sv. Jakoba nabrežju delavca Vincenca Cepu-der, rojenega 1860. v Krašni, okraj Kamnik, pristojnega v Ljubljano. Bil je takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv, Krištofu, lj Umrli so v Ljubljani: Anton Reber-nik, ribiški paznik, 46 let. — Vincenc Ce-puder, trgovski hlapec, 56 let. — Karolina Hlebš, hči tobačne delavke, 6 mesecev. — Josip Gaberšek false Poglajen, sin delavke, dve leti. — Franc Lukežič, železniški nad-sprevodnik, 47 let. — Ivan Robič, občinski tajnik-hiralec, 72 let, — Dr, Edvard Graef-fe, železniški uradnik v pokoju, 83 let. — Frančiška Sova, dninarica, 36 let. — Ivana Trinkauvs, hiralka, 46 let. — Josip Gratzl, obratni vodja pri Samassi, 52 let. — Lucija Dežman. zasebnica, 69 let. — Leopold Kuc-ler, bivši krovec in klepar, 52 let. — Ana Oblak, vdova paznika v prisilni delavnici, 78 let. — Nikola Trifunovič, lovec. — Neža Kremžar, zasebnica, 63 let. — Anton Govekar, hiralec, 59 let. lj Nesreča. V soboto popoldne okrog pol štirih se je pred kavarno Evropo prebr-nil voz za prevažanje bolnikov iz šentvid-ske bolnišnice. Dva vojaka sta odletela z voza, A dočim se je eden pobral takoj, je obležal drugi na tleh, precej poškodovan, a konja sta preplašena dirjala dalje, dokler ju ni ustavil tam službujoči policijski stražnik. Ranjencu so ljudje pomagali kvišku in ga spravili najprej h kavarni, potem k »Fi-govcu«, kamor je kmalu prišel polkovn' zdravnik dr. Mavricij Rus. Primorske novice. Iz Gorice. Vreme krasno, prav za Veliko noč; manj primerni so sovražnikovi velikonočni pozdravi s šrapneli in granatami, ki lete v mesto. Popoldne ob 2. so padle štiri granate proti stolni cerkvi; ena je udarila v tlak pred velikimi vrati, prodrla kamenito ploščo in se zarila meter globoko, eksplodirala pa ni. Tudi od Doberdoba se čuje vojna vihra. — Mestni magistrat bo oddajal sedaj meso proti izkaznicam v svoji mesnici v Magistratni ulici. — Velikonočnih gnjati letos ni bilo videti; a če se je tudi kje še katera našla, je bila tako draga, da si je ni mogel zlepa kdo privoščiti; 10 kg težka gnjat je stala 120 K, — Na tukajšnje županstvo je došlo vagon mladih plemenih prešičev, ki tehtajo 5—8 kilogramov in stanejo 90—120 K eden. Tržaški škof med begunci. Tržaški škof dr. Karlin je predminolo soboto obiskal zavod v ulici Pondares, kjer je zbranih veliko beguncev iz spodnje Istre ter jim je delil velikonočno sv. obhajilo. Žrtve laških letalcev v Trstu z dne 20. t. m, so naslednje: 781etna Marija Va-lentič, 611etni Andrej Oblak, 45letna Terezija Flego, 36letna Marija Sancin, 121etni Jožef Sancin, 7 letna Pierina Sancin, 2let-na Livija Sancin, 9letna Evelina Cecconi in Viktor Flego, star 18 mesecev — vsi mrtvi in povečini grozno raztrgani. Vse je ubila ena sama bomba. Hiše naokrog so močno poškodovane. Vsa vas je izobesila žalne znake; žrtvam, ki so bile na občinske stro-ške pokopane na pokopališču v Skednju, so poklonili mnogo cvetja in vencev. — Ranjene so bile naslednje osebe: 22letna Antonija Flego težkh, 261etna Olimpija Sa-glier in lOletna Oliva Flego lažje. Poškodovane so prenesli v tržaško mestno bolnišnico, kjer jih je koj prvi dan obiskal podpredsednik namestnlštva grof Henrik Attems, naslednji dan pa namestnik baron Fries-Skene, ki se je bil pravkar vrnil z Dunaja, Pogreb žrtev laških letalcev ▼ Skednju Dri Trst« « io «■rSil 23. t. m. ob Val2. do- polclnc ob ogromni udeležbi prebivalstva. Zastopane so bile tudi vse civilne in vojaške oblasti po svojih prvih dostojanstvenikih. Navzoči so bili: namestnik baron Fries-Skene, ces. komisar dvorni svetnik pl, Krekich - Strassoldo, poveljnik c. kr. mornariškega okrožja kontreadmiral baron pl. Koudelka z namestnikom, podpredsednik policijskega ravnateljstva vladni svetnik dr. Mahkovec z dr. Sterlinijem, višji mornariški šlabni zdravnik dr. Ciastou, stotnik Habig od c. in kr. etapnega poveljstva in mnogo drugih častnikov mornarice in armade. Pokopaval je vlč. kanonik Lu-petina, župnik škedenjski č. g. Macarol in trije drugi duhovniki. Žrtve so pokopali v skupen grob ter se jim postavi skupen spomenik. Cesarski komisar je dal razdeliti med revne svojce žrtev 500 K. Prebivalstvo v Trstu in sovražni letalci. Iz c. kr. namestništvenega predsed-ništva; Vsled metanja bomb po sovražnih letalcih je bilo v zadnjih dneh v Trstu žali-bog več oseb, ki so se nahajale na odprti ulici, deloma ubitih, deloma ranjenih. Prebivalstvo se torej v njegovem lastnem interesu nujno poživlja, da ob prihodu sovražnih letalcev nad mesto, o katerem je takoj obveščeno po streljanju obrambnih topov, zapusti ulice in trge ter se umakne v hiše. To se priporoča tudi zategadelj, da se preprečijo nezgode, ki vsekakor lahko nastanejo vsled akcije obrambne artiljerije. Redarji imajo nalog, da svare prebivalstvo ob vsaki bližajoči se nevarnosti ter poskrbe, da se umaknejo v hiše. Tozadevnim pozivom javnih organov se je brezpogojno pokoravati. Oljčni dan v Trstu, ki se je priredil pod pokroviteljstvom gospe namestnikove oproge baronice Lucije pl. Fries-Skene, je onesel 11.913 K 63 vin. Predavanje v korist goriškim beguncem. Na inicijativo deželnega glavarja mons. dr. Alojzija Faidutti priredi prelat Karol Drexler v prilog beguncem na Goriškem dne 29. t. m. ob 7.% popoldne predavanje v veliki dvorani Uranije na Dunaju. Predmet predavanja je: cerkvena in posvetna umetnost na Goriškem. Med predavanjem se bodo kazale projekcijske slike umetniških predmetov na Goriškem. V presledkih se bodo pele pod vodstvom prof. Lange narodne pesmi z Goriškega in se bocle proizvajala komorna godba z deli iz XVII. in XVIII. stoletja. Sodelovali bodo gg. R. Lipizer in g. Trampus ter orkester in pevski zbor učencev iz državne gimnazije in realke XVI. okraja. Izboljšanja za begunce. Odbor za begunce na Dunaju naznanja: Dnevna podpora beguncev, ki nimajo drugih sredstev, se zviša od 90 vinarjev na 1 krono dnevno. Begunci, ki imajo vso oskrbo v taborih, dobe na dan po 5 vinarjev vsaka oseba, za razne majhne potrebščine Begunci, ki so nastanjeni na južnem Štajerskem južno od Drave, bodo izenačeni z onimi severno od Drave ter bodo dobili dolgozaželjeno dr-fcavno podporo. — Južna železnica je dovolila polovične vozne listke za revne begunce, ki se posamezno vračajo v domovino: na Primorsko, Kranjsko in Tirolsko, Vozijo se v tretjem razredu poštnih vlakov, Razmotrivanja o begunskem vprašanja Slovencev v »Slovencu« so vzbudila na Go-Hškem med ljudmi res zanimanje in vsaj iekoliko zadovoljstva in zadoščenja. Ljud-Itvo ve, daj se je poslanec res veliko trudil Za izboljšanje žalostnega položaja beguncev. Dalje je goriško ljudstvo neizmerno hvaležno kranjskemu knezoškofu dr. Jegliču, ki je pokazal res zanimanje, razumevanje in sočustvovanje za žalostno usodo beguncev in odredil za velikonoč nabiranje prispevkov po kranjski deželi, IBSHB Va- 2332-™ Vam plačam, ako „ žili kurjih očes, bra davio in trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Ria-Balsam. K 1-50,3 lončki K i-—. 6 lončkovK5-50. Kemeny, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/549 Ogrsko I .................—m.....i ......B Vsakovrstne 39 iti iiike priporoča gospodom trgovcem iu glavnemu občinstvu FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri LJubljani. i-ii-ii-ia n ir—-ii--m-1 Naročajte »Slovenca" S CZ3J_II_=11_H_l[=3(=H=3 Vdani v voljo Vsemogočnega javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena, predobra soproga, oziroma mati, teta gospa Katarina Snoj mirti danes v torek dne 25. aprila ob 8. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, v 69. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokoj niče se vrši v četrtek dne 27. aprila 1916 ob pol 3. uri popoldne na pokopališče k Sv.Križu, Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra. Draga pokojnica se priporoča v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 25. aprila 1916. Franc Snoj soprog. Janez. Franc, Jožef sinovi. Terezija hči. Proda se lepo mm v prijaznem kraju na Dolenjskem, obsto-če iz 2 njiv, 3 travnikov in hrastovega gozda. Hiša stoji ob glavni cesti pripravna za vsako trgovino in obrt. Natančnejša pojasnila daje Jožefa Čeh Rožna dolina št. 121 pri Ljubljani. 1015 Sprejmeta se tako] ali 2 vajenca, ki sta se že učila te obrti, pri Franc Zanoškar, Lj., Tržaška c. 17. Proda se pod ugodnimi pogoji sr 1022 in mesarijo. Hiša je enonadstropna. V nadstropju so 4 sobe in 2 kuhinji. V pritličju so 3 sobe, kuhinja in mesnica; pod hišo velika obokana klet, pri kuhinji dober studenec. Pri hiši je velik vrt za zelenjavo in velika ledenica, 3 veliki hlevi za domačo in popotno živino. Zraven je 21 m dolga in 7 m široka uta z gledališkim odrom. Vsa poslopja so zidana iu z opeko krita ter od župnijske cerkve 2 min. oddaljena. Od hiše 10 min. leži velika parcela z gozdom, njivami iu travnikom, ki daje letno 12 vozov sladkega sena. — Proda se tudi 5 oralov velik travnik s sladko krmo, tik okrajne ceste ter od hiše eno uro oddaljen. — Vpraša se pri Mariji Trstenjak, Sv. Jurij ob Ščavnici, štajersko. Trgovci 1 Irfmil ii!! Nepokvarljivo fino pecivo nudi trajno dober zaslužek. Karton 36 kosov K 4'—, kateri se pa lahko na 72 ali 144 kosov delijo. Razpošilja naimanj 3 kartone: 1020 Bran dt V Ljubljani, Pošla 7. zanesljiv in pošten, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. 102C I02K Ogrm, ELaoerca. v nekem trgu na Štajerskem, blizu kolodvora. Nova, moderna stavDa. 4 sobe, (parket) kuhinja, kopalnica, lepe kleti, elektr. luč, vodovod. Zraven jc vrt. Le resni reflektant naj se obrne pod „Dom 1916,651" na upr. tega lista. Kostanje? orehov Jesenov Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki: J. Pogačnik, Ljubljana Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene so no ozira. t. eno sobo in kuhinjo išče mirna boljša stranka brez otrok, stalno v Ljubljani, za avgustov termin, ali takoj. Prijazne ponudbe pod »F. J. 985« na upravništvo tega lista. ? ki zna dobro in samostojno kuhati, so sprejme pod ugodnimi pogoji. Natančnejše podntko pri rodbini MAR-CHlOTTI, Ljubljana, Sv. Petrn cesta št. 30. Sprejme bo poštena in dobro izurjena a a O dobrimi spričevali. Kje, pove upravništvo ..Slovenca". PRODAJALKA izučena v manufakturni in špecerijski trgovini, zmožna voditi tudi filialko, žoh pccmeniti službo. Ponudbe naj so pošljejo pod šifro »Poštena 991« na upr. Slovenca. kupi v vsaki množini po najvišjih cenah PeSer Angelo, Ljasblfajia. Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu. 2426 Tvormca voščenih sveč na paro v Dalmaciji (mesto pri morju) išče poštenega sposobnega zanesljivega ki bi bil popolno vešč v svoji stroki. Zeli so predvsem, da je dobro izurjen v litju voska kakor tudi v ločevanju voska od medu. Več pove uprava lista pod št. 976. Lesna tovarna v Medvodah sprejme takoj spretnega Predstavateljl, ali pismene ponudbe blagovolijo naj se na direkcijo vevških papirnih tovarn p. Devica Mariji v Polju, Kranjsko obrniti. obstoječe iz 5 sob, z vsemi pritiklinami, BHIS v I. nadstropju, se odda za 3 mesece po nizki ceni na Bleivveisovi cesti št. 3 in ggg sicer od maja do avgusta. Poizve se pri hišnici istotam. 1003 SrSSESSSBHSTOTPISR: sasuet«assmx. fcri.KTOSCEE i * Fina za vsa peciva, tudi ne da bi s bila kaj mešana s sladkorjem, se 1 i še dobi pri meni vedno brez kart. ž • Drugače iste primesi kot „Hasin". ' Samo, dokler še kaj zaloge. t 1 zavitek stane K 1'30. i Opozarjam, da se bližajo prazniki, | | torej ne odlašajte z naročili na $ j* zadnje dni. i' f Razpošljalnica »Šaršijove moke« IVAN IMK, Ljubljana, Mestni trs 13. fesBKKBF?« 'SV SMK^HSliHKlUiKRUiK .VgZSR!/*'f3FnitlZilz'i domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovost, slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini Josip Imar, tmmHttn, LjiUjan. Pred škofijo 19. Prešernova ulica 4 Popravila točno in ceno. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri soprog oziroma oče, stari oče tast in brat gospod Mihael Mole c. kr. domobranski evidenčni nadofleljal v p. sedaj dodeljon cenzuri v Ljubljani, imejitelj zlatega zaslužnega križca, častne svetinje za 40 letno zvesto službovanje, službenega znaka I. razreda, jubilfejne kolajne, jubilejnega križca itd. dne 24. aprila ob 2. uri popoldne, previden s svetotajstvi za umirajoče, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo dne 26. aprila ob 4. uri popoldne iz ^ogreb nepozabnega pokojnika mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 24. aprila 1016, Marija Molž roj. Kopšfi soproga. — Dr Rudolf Molfi profesor na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani, sedaj re«ervni nadporočnik. — Dr. Vojeslav Mole asistent pri deželnem konservatorjntu v Splitu, sedaj poročnik v vjetništvu v Rusiji sinova. — Uršula vdova Virk sestra. — Franica Mole roj. Maher sinaha. — Milan in Nadica Mo 6 vnuka. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Oflcijelno subskripcljsko mesto, T®&JS Ljubljanska kreditna banka v LJubljani ln njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici hi Celju, sprejema prijave na: Četrto 5Vz /ono ansfr fWT po originalnih pofiofili. 51/2% 40ietno d. p. amort. drž. posojilo po K 92 50 netto za K100'— iiominaie, 5'/2°/o d. p. dne 1. junija 1923 vračljive državne zakladnico po K 95.— notto za K100'— Subskrlpcifa se vrši od 17. aprMa do Inki, 15. maja 1910. Kupi se '"^Bf v Ljubljani v prometni ulici v dobrem stanu in ki se obrestuje 5—6°/0. Pismene ponudbe na upr. Slov. pod »Hiša št. 100.« Lepo zračno stanovanje obstoječe iz štirih sob z pritiklinaini se za avgustov termin v Nunski ul ci št. 3 odda. — Tstotam se takoj odda tudi pripravno skladišče. — Pojasnilo med 2. in 3. uro popoldne, Erjavčeva cesta štev. 14. 1023 fr i ffiffl is A tajnik Mestne hranilnice ljubljanske c^nm aM lm hčerka odvetnika dr. Josipa Furlana IMt rei fWMfi m Al LJUBLJANA, 25. aprila 1916 za ljubitelje p.uprog! m Dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne se bo v skladišču ..BALKAN", trg. špediceje in komisijske dein.dr., Ljubljana. Dunajska cesta 33, prodajala na prostovoljni dražbi 1 stara, redka orientalska preproga iz privatne posesti, v velikosti 390 375. Podpisujte IU. iioJiio posojilo. podrti salon % y ? »fttchlij-Juaschbe JLmbljctna Židovska ulica jt. 3 Dvorski trg 1. _;__S&2__ Osebno izbrane novosti z 'Dunaja Priporoča: največjo gbero klobukov ja dame in deklice k^kor ludi bogalo zalogo žalnih klobukov. i P i i i UAr I I lliMSMiiS I črne detelje, lucerne, krmske pese, rassnih trav, jesenske repe, prosa, grašice, čebulčka in čebulnega semena, žlahtnih grahov, fižolov, vseh vrst zelenjadnih, okoli 300 vrst naj-priljubnejših cvetličnih semen in ptičjo krmo priporoča trgovina s semeni na debelo in na drobno Sever & Urbani č, Ljubljana, Wolfova ulica 12. m 1 Za pomlad! Več 100 najfinejših moških oblek, veliko ceneje kakor na Dunaju, iz najmodernejšega blaga, kakor iz temnomodre-ga in črnega ševiota in kamgarna, kupi se lahko samo v „Ljubljanskem skladišču oblek" O. BERNA TO VIČ, Mestni trg št. 5. K X X fv^sini crg št. 10 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo veliko izbero slamnikov, modelov in raznega nakita. Postrežba točna, solidna. sprejema priglasitve na X OOO X X I. Na 40 letno davka prosto 572% amortizacijsko K državno posojilo po ceni 92.50 kron za 100 K nom. K II. Na davka proste 5 l/a%, 1. junija 1923 povračljive državno-zakladne liste pa po ceni 95 kron za 100 K nom. V svrho podpisovanja vojnega posojila daje Kranjska deželna banka tudi hipotekama posojila. X X X X X X X X XXXXXX K X X fr£XXXXXXXX Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Oriarovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.