QlŽ£jom ^/and /ictuce... NO. 176 AMERi$k/t Domovi ima AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 14, 1960 SLOVČNIAN MORNING N6WSPAP6R ŠTEV. LIX — VOL. LIX Preveč generalov -premalo zdravih valu! Iran je začel spravljati v red svoje gospodarstvo, posebno zunanjo trgovino. TEHERAN, Iran. — Tudi za Iran velja staro pravilo: kjer je preveč generalov, tam je navadno premalo zdravih valut. To smo videli zadnjič v Turčiji, kjer so poslali v pokoj kar par sto generalov, obenem pa iskali novo denarno pomoč v Ameriki. Podobna usoda je doletela Iran. Tam so morali vpokojiti 31 generalov, da bodo lahko imenovali nekaj novih. Obenem je nova iranska vlada napovedala novo gospodarsko politiko. Stara gospodarska politika, ki je dovoljevala skoraj svoboden uvoz, se ni obnesla. Trgovci so uvažali samo luksu,sne predmete za bogataše, za reveže ni bilo nobenega uvoza, ker niso mogli ničesar kupovati. Tako je prišlo do tega, da ima. je v Teheranu nad 100,000 razkošnih osebnih avtomobilov, zalo pa skoraj nobenega kamijona ali avtobusa. Vlada je sedaj vpeljala na luk-susno blago zelo visoko carino, da zavre hiter odtok tujih deviz. V Iranu bi jih moralo biti pravzaprav dosti, kajti trošarina na nafto da sama nad 270 milijonov aol, vendar jih je vedno pri-nian j kovalo. Sedaj želi Iran posojila od Monetarnega fonda, Mednarodj-ne banke in od naše 'federacije, fra dobi posojila, bo moral omejiti uvoz luksusnega blaga jm za-ceti s pametnimi gospodarskimi investicijami, ki jih do sedaj sploh ni bilo. Sele potem bodo Prišla posojila iz Amerike. -----o------ Nova vrsta zavarovanja — samo za zdravila WINDSOR, Ont. — V Wind-Sorju so lekarnarji sami napra-v‘li zanimiv poskus zavarovanja samo za zdravila. Mesečna Premija znaša samo $1.90, toda de več kot $5.75 za štiričlansko družino. Poleg tega je treba Plačati za vsak recept 35 centov. Ker je zavarovano samo okoli 1>600 interesentov, ni še zavaro-Vanje rentabilno, vendar je vzbudilo veliko zanimanja tudi da ameriški strani. Lekarnarji s° se odločili za ta poskus iz strahu, da bi kanadske oblasti dtegnile vpeljati podobno zava-r°vanje, ako ga ne bi zasebniki kajti zdravila so tudi v Kanadi Zelo draga in cene še zmeraj rastejo. ij|j^ -----o------ Posredovanje pri Drop Forge Company CLEVELAND, O. — Zvezni posredovalci se trudijo, da bi dosegli med delavskimi unijami in Sodstvom podjetja sporazum za dovo kolektivno delovno pogodbo. Stara je potekla že junija. V podjetju je zaposlenih okoli 2°0 ljudi, med njimi tudi več Slovencev, saj stoji tovarna na robu slovenske senklerske naselbine. Novi grobovi John Dolšak Po dolgi bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnišnici 73 let stari John Dolšak z 29424 Ridge Rd., Wickliffe, Ohio. Bil je vdovec, soproga Theresa je umrla leta 1946. Zapušča hčere Mary, Katherine, Josephino in Angelo, pastorka Johna Žiberno, pri katerem je živel, vnukinje, brata Franka in druge sorodnike. Rojen je bil v Luzarji vasi pri Velikih Laščah, kjer zapušča sestro Angelo Anzelic. V Ameriki je bil 57 let. Bil je član društva Mir št. 142 SNPJ. Zadnjih 9 let je bil v pokoju, poprej je bil dolgo let zaposlen pri New York Central železnici. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Mt. Carmel ob desetih, nato na Kalvarijo. Karolina Smrekar Včeraj je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici, kamor je bila pripeljana dan preje, Karolina Smrekar s 1369 E. 52 St., roj. Hrovat v Jami pri Dvoreh pri Žužemberku na Dol., kjer je zapustila polbrata Franceta Jen-kole in polsestri Amalijo Petru-na in Marijo Koželj poleg dru->ih sorodnikov. V Clevelandu je imela sestro Johano Strum-ael, ki pa je pred nekaj leti umrla. Pokojna je bila od 1941, ko ji je umrl mož Frank, vdova. Bila je mati Josepha, Caro-ine Macerol, Rose Cherveny, Josephine Gerlach, Anthonya, Johna, pok. Franka in pok. Ed-warda ter dvakrat stara mati. Bila je članica Društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek ob 8:15 v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Andrej Rodela Po dolgi bolezni je umrl včeraj na svojem domu na 10402 Reno Ave. 70 let stari Andrej Rodela, doma iz Sežane, od koder je prišel sem pred 55 leti. Bil je član društva Mir št. 10 SDZ. Predno je šel 1. 1955 v pokoj, je bil zaposlen kot varilec ori Cleveland Steel Barrel Co. Tukaj zapušča ženo Barbaro, roj. Barkovich, hčeri Jennie Sallee, Alice Ourednik, sinova Andrewa in Michaela Barker ter vnuke, v starem kraju pa tri sestre. Pogreb bo v petek zj. ob 8:30 iz Ferfolia pogreb, za- Washington ni dovolil ruskim inanslvenikom obiska v Clevelandu! Cyrus Eaton je v začetku meseca povabil za konec tednu k sebi na obisk znanstvenike iz ZSSR, ki so prišli na konferenco fizikov v Rochester, N. Y. Državno tajništvo obiska ni odobrilo. CLEVELAND, O. — Znani industrialec Cyrus Eaton je v preteklih letih ponovno vabil k sebi v Cleveland razne ruske strclkovnjake, diplomate in druge goste, ne da bi mu Državno tajništvo delalo pri tem kake posebne težave. Ko je zadnjič povabil ruske znanstvenike, ki s0 se udeleževali zborovanja fizikov v Rochestru, N. Y., je Washington rekel k temu vabilu cd ločno — Ne! Washington je svoje stališče utemeljil z odredbo, da je Cleveland za obisk sovjetskih diplo. matov in drugih obiskovalcev zaprt, kot so zaprti važni indu-.trijski predeli v ZSSR ameriškim obiskovalcem. Eaton je nato ruske znanstvenike sprejel v New Yorku. Tako ise namerava tudi sedaj sestali z Niki to Hruščevom tam, pa naj Washington temu dovoli obisk Clevelanda, kamor ga je Eaton povabil, ali ne. I V Afriki kar mimogrede iz ene države - dve! IZ VOLIVKI BORBE KENNEDY HOUSTON, Tex. — Demokratski kandidat sen. Kennedy je dejal protestantovskim pastorjem, da je trdno prepričan v pravilnost ločitve cerkve in države in da tako misli večina katolikov v tej deželi. Odločno je zavrnil misel, naj bi svoje poglede na te odnose poslal preko kardinala Cushinga v Vatikan, ker da to ni stvari Vatikana, ampak njega, ker on kandidira za predsednika ZDA. Kennedy je pouiiaril, da ni nobenega Katoliškega prelata, ki bi katoličanom ukazoval, kako naj ravnajo, pa dodal, da on “veruje v Ameriko, kjer naj noben pro-lestantovški pastor ne pripoveduje vernikom, kako naj volijo!’’ NIXON DALLAS, Tex. — Republikan-uki kandidat Nixon je tekom svoje volivne kampanje, ki ga je vodila od vzhodne do zahodne obale dežele, pozival poslušalce, naj letos pozabijo na strankarsko pripadnost in izvolijo moža, ki je najbolj sposoben za vodstvo dežele v mednarodni politiki. LODGE COLUMBUS, O. — Republikanski podpredsedniški kandidat Lodge je pozval svoje poslušalce, naj se pri volitvah ne ozirajo na versko pripadnost kandidatov, ampak na njihovo sposobnost. Dejal je, da nikakor ne bi mogel trpeti, da bi kateri izmed njegovih katoliških vnukov ne mogel biti zaradi svoje vere Lz-volj ,n v kak javni urad! ■ PARIZ, Fr. — General Del Gaulle je ustanovil iz afriških j kolonij dve novi državi: Senegal in Sudan, toda obenem jih je povezal v Federacijo Mali, ki naj bi bila neodvisna država in članica ZN. Sudan in Senegal nista hotela federacije in talko je ta državna tvorba kratkomalo propadla. De Gaulle bi jo bil mor-aa še lahko rešil, ako bi pritiskal na Senegal in Sudan, naj ostaneta v skupni državi, tega ni hotel napraviti 'in je pretekli teden priznal Senegal kot samostojno državo. Talko je postala samostojna tudi bivša francoska kolonija Sudan. Francija bo sedaj predlagala Združenim narodom, naj priznajo Senegal in Sudan kot uamo- V Pentagon mislijo tudi na možnosti malih vojn WASHINGTON, D. C. — V-prašanje, ali mora biti Amerika pripravljena tudi na male vojne, je predmet stalnih prepirov tako !v Pentagonu kot v Kongresu. O tem problemu so zopet debatirali v pristojnem kongresnem odboru, ko so namreč zaslišavali generala Lemnitzerja, ki je bil imenovan za načelnika šefov rkupnega glavnega stana. General se je postavil na stališče, da mora biti Amerika sko- SOVJETSKA ZVEZA DOLŽI HAMMARSKJOELDA IN ZN ZARADI RAZMER V KONGU Predstavnik ZSSR pri Združenih narodih Valerian Zorin je včeraj v posebnem pismu predsedniku Varnostnega sveta ZN obdolžil glavnega tajnika ZN Daga Hammarskjoelda, da ovira ureditev razmer v Kongu s svojim osebnim stališčem. — Varnostni svet bo danes popoldne zaslišal delegaciji Kasavubuja in Lumumbe. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Glavni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjoeld je na stališču, da ima predsednik republike Kongo Kasavubu pravico odstaviti na temelju ustave predsednika vlade in je zato naročil četam ZN, naj smatrajo njega za pravega vodnika dežele, da pa naj se vendar ogibajo neposrednega vmešavanja v notranje politične razmere dežele. Sovjetska zveza, ki nudi vso podporo Lumumbi, je včeraj uradno protestirala pri predsedniku Varnostnega sveta proti Hammarskjoeldu in zahtevala, da Varnostni svet takoj obravnava to vprašanje. Sovjetski predlog ni bil spoznan nujnim in tako se bo Varnostni svet sestal šele danes popoldne k razpravi o vprašanju Konga. Zaslišal botako delegacijo predsednika republike Kasavubuja kot ono od njega odstavljenega predsednika vlade Lumumbe. Hammarskjoeld je govoril s ~ ' predstavniki Gane in Etiopije, če ne bi bilo mogoče najti kake mirne poti za rešitev sedanjega položaja v Kongu. Obe ti državi imata svoje čete v Kongu. Z vprašanjem Konga so se ukvarjali tudi predstavniki skupine azijskih in afriških držav v ZN, ki so se včeraj sestali. Sovjetske obdolžitve ZN Sovjetsko pismo predsedniku Varnostnega sveta, Italijanu Egidiu Ortona, trdi, da “čete Združenih narodov” ne dajejo zakoniti vladi podpore, kot je Varnostni svet sklenil. Čete ZN so ž zasedbo letališč in radio postaje “dejansko zasedba”, ki je zamenjala belgijske vojake z vojaki ZN. “Očitno vmešavanje” v notranje zadeve Konga je dovolil glavni tajnik ZN 6-sebno, trdi sovjetska nota. Lumumba pred parlamentom Lumumba je včeraj znova sklical parlament in pred njim razlagal svoj položaj. Večina navzočih je podprla njegovo stališče in mu izrazila zaupnico. Po podatkih ZN in časnikarjev V ta namen je zahteval 20 letal z moštvom, večje količine orožja in strelivo ter močno radio-oddajno postajo. ZN popustili Poveljstvo ZN je dovolilo u-porabo prestolniške radio postaje in odprlo letališča za “ne-I vojaški” promet. Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članice Podr. Št. 25 S2Z so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Terezo Papeš. Iz bolnišnice— Iz St. Alexis bolnišnice se je vrnila Mrs. Joseph Samida z 1106 E. 64 St. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. Tajnica odstotna— Mrs. Adalyne B. Ceeelic, tajnica Društva Napredek št. 132 ABZ bo dva tedna iz mesta. Članstvo naj se v tem času obrača na Mrs. Rose Kužnik, 294 E. 222 St., Euclid. RE 1-4257. Zadušnica— V petek ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Možina ob 13. obletnici smrti. Jutri ob 11:25 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Sever ob 2. obletnici smrti. Pismo ima v uradu— G. Janče Capuder, doma iz Prapreč pri Lukovici, ima v u-radu lista pismo. raj bolj pripravljena na male kot seja ni bila veljavna, ker se je voda v cerkev sv. Lovrenca ob .stojni državi in jih sprejmejo v devetih, nato na Kalvarijo. — Na svetu je okoli 2000 vrst znanih kač, od teh jih je okoli 600 strupenih. svoje vrste. Federacija Mali je' Pila ustanovljena lanskega junija, živela je torej komaj dobrih 15 mesecev kot samostojna državna enota. na velike vojne. Po njegovem ni atomsko orožje zdravilo za vse vojaške operacije. Dodal je, da je naša narodna obramba že začela uvide vati važnost takega oboroževanja, ki ho dobro tudi za male vojne. Par dni preje je izražal podob, ne misli general Decker, ki1 je namestnVc šefa generalnega štaba za našo armado. ni udeležilo potrebno število članov. Lumumbovi nasprotniki so ostali enostavno doma, ne- Le temu se razburjajo Oirtejitev gibanja Hruščeva, Kadarja in šehuja na Manhattan je naletela na ostro kritiko pri delu domače javnosti in v — ZSSR. — Državno tajništvo odgovarja, da je storilo to v glavnem radi varnosti omenjenih oseb. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Naša policija je opozorila tajništvo ZN, da se delegatje ZN ne bodo mogli svobodno sprehajati po Ameriki ki da so praktično razdeljeni v tri skupine. Prva se bo lahko gibala popolnoma svobodno, ker se tudi ameriški državljani lahko svobodno gibljejo v njihovih državah. Mednje spadajo tudi tako-zvane nevtralne delegacije. O- mara iz strahu, kajti parlament mejene bodo v svojem gibanju je bil zastražen z domačim vojaštvom, ki menja svojo naklonjenost med Lumumbo in Ka-savubujem od ure do ure. Lumumba se je kot preje Kasavubu obrnil na ZN, naj mu pomagajo organizirati armado. Strumilin popravlja sovjetsko uradno statistiko CUAR!NG> V remenski prerok pravi: Jasno in hladno. Najvišja tem-Matura 64, najnižja 45. Cleveland, O. —. Strumilin je man in priznan ruski gospodar-=ki strokovnjak, ki je začel študirati svojo vedo še pod carskim režimom, kajti danes je star že nad 80 let. Je torej najstarejši med aktivnimi ruskimi ekono-nisti, kar mu daje pravico do precejšnje svobode v znanstvenem raziskavanju. Pred kratkim je objavil novo knjigo, ki v njej obravnava razne strani ruskega komunističnega gospodar-stva; med njimi pove tudi svoje misli o sovjetski gospodarski statistiki. S temeljitostjo, ki jo lahko pričakujemo od njega in s pogumom, ki je redka prikazen v ruskih znanstvenih knjigah, je povedal svoje misli o sovjetski gospodarski statistiki. Te mi- sli niso ravno naklonjene uradnim številkam. Strumilin pravi namreč, da sovjetska uradna statistika na primer pretirava napredek v ruski industrijski proizvodnji kar za 50-80%! Strumilin to tudi zelo preprosto in prepričevalno razlaga na primer na vrednosti avtomobilske proizvodnje. Pravi, da v stroških za avtomobile ni vračunana samo vrednost porabljene kovine, na primer jekla, ampak tudi še posebej vrednost železne rude, železa in obdelave rezervnih delov. Tako so materijali, ki so bili porabljeni za vsak avtomobil vračunani v stroške po dvakrat in trikrat. Kar se je zgodilo pri avtomobilih, se je zgodilo tudi pri stotisočih drugih industrijskih izdelkov. Strumi- lin odbija v svojih računih vse to dvojno in trojno računanje in prihaja do številk, ki se precej približujejo ocenam ekonomistov v svobodnem svetu. Strumilin je tako naračunal, da je rui.ka industrijska proizvod-1 jetijo neprijetne skrivnosti. stvo ni rrotlo letno, z M'/ y kar trdi sovjetska vlada, ampak samo z S' i. Ako bi kdo smel vrtati še bolj glbboko v tajne sovjetskega uradnega računanja, bi najbrže odkril, še druge za Sov- nja znašala 1. 1928 ravno za 50% manj, kot trdi uradna statistika. Do 1. 1956 je narastla samo petnajstkrat in ne 23-krat, kot to trdi uradna statistika. Po drugi svetovni vojni je narastla samo za 300%- in ne za 400%, kot trdi uradna statistika. Pri vsem tem Strumilin ni vpošteval spremenjene kupne moči ruskega rublja. ; Ako bi jo, bi bile razlike še večje. Najvažnejši zaključek iz številk ruskega učenjaka StrumUi-na je v tem, da rUsko gospodar- Ta slučaj navajamo bolj po drobno z namenom, da pokažemo bralcem, kako nezanesljive so vse statistike, posebno pa ti- delegacije ruskih satelitov, v kolikor namreč naši diplomatje ne morejo svobodno potovati po satelitskih državah. Zelo pri-skarjano bo gibanje sovjetske, madžarske in albanske delegacije. Vsi delegatje, od Hruščeva navzdol, bodo morali živeti samo sredi New Yorka, ne bodo smeli ,b/:e£ posebnega dovoljenja niti rhewyorška predmestja. Tudi osobje našega poslaništva v Moskvi se namreč ne more svobodno gibati po Moskvi. Nekateri naši levičarji, kot na primer vdova po pok. Rooseveltu so radi tega že nagnali hrup. Mislimo, da se bo za njihovo razburjanje zmenil le malokdo. Moskovsko časopjsje je radi omejitev začelo ostro protestirati. Seveda se je pri tem izognilo resnici: noče namreč povedati ste, ki jih dobivamo izza železne zavese. Človek res ne razume, da ruskim bralcem, zakaj je do vse r,e še najdejo ljudje, ki jim ver- ga tega prišlo. Kaj takega se- jamejo in nanje zidajo svoje črne poglede za svobodni svet. Kdor se poslužuje takih sredstev, da obrne nase pozornost naše javnosti, gotovo ne more računati na ugled pri resnih ljudeh. i veda od komunističnega t;ska ne smemo pričakovati. Ni pa ravno pametno, da se naše časopisje kar nekam opravičuje. Le čemu se je treba opravičevati? Naj Hruščev skusi na laistni koži, kaj se pravi biti omejen v svojih potih! Ameriške visoke šole bo* do sprejele na polno oskrbo 200 afriških visoko-šolcev WASHINGTON, D.C.—24 naših visokošolskih zavodov je ustanovilo poseben konzorcij, ki naj sprejme in porazdeli mednje okoli 200 visokošolcev iz Afrike. Sprejeti kandidatje bodo imeli polno oskrbo in prosto učenje za dobo štirih let, obvezati se bodo pa morali, da se po končanem študiju vrnejo v svoje domovine. Prevozne stroške morajo plačati države, kamor spadajo. ----o----- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Združene države so sinoči zavrnile sovjetski protest zaradi omejitve bivanja Nikite Hruščeva, ki je na poti na zasedanje ZN, na področje Manhattana. V odgovoru na protest, ki ga je vložil poslanik ZSSR Men-š:kov, je državno tajništvo odgovorilo, da je omejitev nujna zaradi osebne varnosti predsednika sovjetske vlade in da je v polnem skladu z obvezami ZDA do ZN. SHANNON, Irska. — Nedaleč od tu sta se zadeli v zraku dve ameriški vojni letali B-47, pri čemer je bilo več članov posadke mrtvih. CLEVELAND, O. — Včeraj popoldne je ogenj uničil Theatrical Grill na Vincent Ave. v sredi mesta poleg hotela Hol-lenden. To je bil v zadnjih letih eden največjih požarov. Prj gašenju je sodelovalo o-koli 200 gasilcev in preko 20 motornih brizgaln. Škodo cenijo na preko četrt milijona dolarjev. VANDERBERG LET. OPOR., Calif. — Včeraj so poslali na pot okoli Zemlje umetno luno Razkrivač XY. Nocoj bodo poskusili ujeti kaseto z aparati, ki jo bo poslala nazaj proti Zemlji, v bližini Havajev. Ameriška Domovi ima /!• IVI g ■*■<=/% 1*1— MO IVlF 6117 St. Olair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Piiblisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ^United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries; $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «*£7^,83 No. 176 Wed., Sept. 14, 1960 Nepovabljeni gostje Začetkom prihodnjega tedna se bo pripeljal v New York predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev v družbi vodnikov satelitskih držav Madžarja Kadarja, Romuna Gheorghiu-Deja, Bolgara Živkova in predsednikov vlad Ukrajine in Bele Rusije. Tam se mu bodo nato pridružili še Albanec Šehu, Čeh Novotny in Poljak Gomulka. Tako bodo zbrani v New Yorku, največjem mestu Združenih držav, srcu svobodnega sveta, vodniki vseh komunističnih držav razne rdeče Kitajske in Sev. Vietnama. Svoj prihod v New York so napovedali tudi jugoslovanski Josip Broz-Tito, egiptski Naser, indonezijski Sukarno, ganski Nkrumah, gvinejski Sekou Toure, kubanski Castro in dominikanski Trujillo. Vseh teh političnih veličin ni v Združene države nihče vabil in jih tudi nihče ne bo uradno sprejel. Varnostnim organom New Yorka bodo kljub temu povzročali veliko skrbi. Nič čudnega ni, če je Washington neljubim gostom povedal, naj ne hodijo iz New Yorka, gibanje Hruščeva, Kadarja in Šehuja pa je omejil celo na sam Manhattan. Poziv za pohod v New York na zasedanje glavne skupščine Združenih narodov je dal še v začetku avgusta predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev. Pozval je vse države članice ZN, naj pošljejo v New York svoje vodnike, da bodo lahko na samem mestu reševali vprašanje razorožitve in svetovnega miru ter vse drugo, kar bo “važnega.” Zahodne sile, ki so spoznale na zasedanju razorožitve-ne konference v Ženevi, da Hruščevu dejansko ne gre za razorožitev, ampak samo za propagando, so sovjetski predlog odklonile kot nestvaren in brezpredmeten. Hruščev ni odnehal. Njegovi diplomatje so vabili med vodniki držav v Aziji in Afriki, vodnike satelitskih držav pa je enostavno pognal na pot. K udeležbi je pripravil baje tudi Tita. O Titovih diplomatih so že pred nekaj tedni trdili v krogih Združenih narodov v New Yorku, da vneto snubijo predstavnike azijskih in ifraških držav za prihod njihovih vodnikov na jesensko zasedanje glavne skupščine ZN. Tako sta dejansko sovjetska in titovska diplomacija delali za isti cilj. Tito si je že vsa zadnja leta, od kar je bil uradni gost v Londonp in Parizu, želel povabila tudi v Washington. Ko tega le tako dolgo ni bilo in ni tudi kaj prida izgledov za kaj takega v bližnji bodočnosti, se mu je tako ponudila lepa priložnost, da stopi v Združene države pri stranskih vrstah. Hruščev in Naser, o katerih trdijo poročila, da sta ga pripravila do odločitve za pot, torej nemara nista imela pretežkega posla. Vodniki komunističnih dežel bodo zbrani v New Yorku v Združenih državah, vodnici protikomunistične borbe po vsem svetu. Sem pridejo po svoji lastni volji in nepovabljeni! Človek bi skoraj dejal, da je to izzivanje svobodnega sveta in ZDA še posebej. To bi zgledalo nekako tako, kot če bi predsednik Eisenhower povabil vodnike svobodnega sveta na posvetovanje v sovjetski Leningrad! Pri tem je Hruščev v šele preteklem maju že napovedani Eisenhower-jev obisk v ZSSR samolastno odpovedal in Eisenhowerja označil za komaj sposobnega za upravnika otroškega zavetišča. Hruščev je pozval vodnike satelitskih in Moskvi prijaznih in zavezanih držav v New York, ker se zaveda, da je to eden največjih in najpomembnejših odrov sveta. Tam bodo zbrani zastopniki skoraj vseh držav na svetu, med njimi predstavniki ducata novih držav Afrike. Njegove nastope pred Združenimi narodi, pa tudi drugod v New Yorku bodo časnikarji pazno spremljali, o njih bodo poročali časopisi, prenašala pa jih bo tudi televizijska mreža po vsej deželi. Na ta način bo dobil Hruščev možnost vplivati neposredno na ameriško javno mnenje in to v času, ko to zaradi njegovih grobih nastopov proti predsedniku Eisen-howerju v Parizu in kasneje na Japonskem o njem noče niti slišati niti ga videti, v času, ko se dežela pripravlja na volitve novega predsednika in Kongresa. Preko televizije bo Hruščev prišel v naša stanovanja proti naši volji. Zopet nam bo pravil, kako da je za svetovni mir in za razorožitev ter kako trdno je prepričan, da bo komunizem pokopal” kapitalistični red. Pravil nam bo o prednostih komunističnega gospodarskega in družabnega reda, nam morda grozil z raketami ali pa nas pozival k razsodnosti češ, da v atomski vojni ne more nihče zmagati. Pri onem delu ameriške javnosti, ki se na splošno za politiko, 'pa naj bo že domača ali zunanja, ne briga dosti, bo brez dvoma žel nekaj uspeha. Obdan od svojih podpornikov in satelitov bo napravil Hruščev brez dvoma tudi močan vtis na vodnike novih afriških držav, utrdil bo ugled ZSSR kot vodnice komunističnega sveta, pa tudi kot ZDA enake sile v svetu. Pri tem bo nape! vse sile, da predstavi ZDA svetu kot predstavnico ko- lonializma, izrabljanja in zatiranja drugih narodov, ogrožanja svetovnega miru z atomsko vojno. Proti temu množičnemu propagandnemu nastopu komunističnega sveta v New Yorku v okviru zasedanja ZN Washington še ni našel nič učinkovitega. Izgleda, da bo skušal nastopati umirjeno, da se bo le branil, namesto da bi nastopil sam z novimi, svežimi idejami odločno in udarno. Umirjeni nastop je res v skladu z našimi načeli in z načeli zahodnega sveta na sploh, vprašanje pa je, kak učinek napravlja na Azijce in Afrikance, ki postajajo zaradi svojega števila odločilna sila v ZN, pa čeprav v dejanskem razmerju sil trenutno še ne pomenijo dosti. Ne smemo spregledati, da se je prišel Hruščev k nam borit prav za vpliv na teh dveh kontinentih. Kamor se bosta končno nagnili še svobodna Azija in Afrika, tja se bo nagnila tudi tehnica zmage v boju med komunističnim in svobodnim svetom. BESEDA IZ NARODA 0 naselitvi prvih Slovencev v Clevelandu MIAMI, Fla. — Za clevelandske Slovence ibi moral biti 25. oktober 1881 zelo pomenljiv in važen dan. To je dan rojstva slovenske naselbine v mestu in naseljevanja Slovencev v Ohio na splošno. Ta dan je prišel prvi slovenski naseljenec, moj oče Joseph Turk, o katerem sem več pisal v knjižici “Slovenski pionir.” Komaj se je naselil v Clevelandu, že je pisal svojim sosedom v Žvenče v Sloveniji, da je srečno prišel in naj se mi pridružijo drugi. Od tedaj je preteklo 79 let. Iz skromnega začetka se je razvila močna in vplivna naselbina. Slovenci smo si v Clevelandu pridobili velik ugled* Ko so prišli prvi Slovenci v mesto, so morali sprejemati .najtežja dela za najmanjše plače. Preddelavci so jim gonili k delu in jih priganjali kot črno živino, pa si niso mogli dosti pomagati, ko niso znali angleškega jezika. Prvo senklersko naselje Ko smo se iz Newburga preselili na Senlkler, smo stanovali (.krog umazanih tovarn na sedanjem področju od E.'31. St. do E. 40. St. med St. Clair Ave. in jezerom. Ko so kupili zemljišče za cerkev sv. Vida na oglu Glass in Norwood, ni bilo v oni okolici niti ene slovenske družine. Mislili so, da bodo v cerkev hodili iz slovenskega naselja med E. 30. in E. 40 St. lahko peš, oni iz Newburgha pa se bodo vozili po E. 55. St. To je bilo le kratek čas, nato pa so se ljudje začeli seliti. Kupiti je bilo v onem času mogoče le zemljišče ali hišo med St. Clair Ave. in jezerom Erie, ne pa med St. Clair in Superior Ave. V zadnjem predelu so živeli pretežno Angleži in Nemci, ki so se Slovencev branili v strahu, da bi v slučaju njihovega prihoda v naselbino padla vrednost njihovih hiš. Poglejte danes po slovenskih vrtovih in okoli teh hiš! Kaj smo jim spridili? Vise je čisto in urejeno kot malo-kje drugod v mestu. Kako j'e izglodalo na Sen-iklerju Cesta je bila blatna, pa obsa jena z drevjem vse od E. 9. ceste ualje proti vzhodu. Cestna železnica je vozila do E. 40. St., nato pa se vračala proti mestu. Na Public Square so bila korita za napajanje konj in koli, kjer jih je bilo mogoče privezati. Včasih se je kak konj splašil in tudi koga težje ranil. Do 1. 1893 ni bilo v mestu nobene slovenske trgovine. Bilo pa je več gostilen. Tedaj so pivovarne, ki so hotele čim več prodajati, onemu, ki se je želel lotiti krčmamkega posla, preskrbele dovoljenje in vso potrebno opremo. To je nato odplačeval vsak teden iz napravljenega dobička. Pilo se je v onih letih izredno dosti, saj je bil čas znan kot “gay nineties.” z z z z Naš oče je vodil edino slovensko trgovino, pa jo moral 1. 1894 zaradi gospodarske krize v času predsedovanja Grover Clevelanda zapreti. Slovenska naselbina se je takrat skoraj razletela. Nekateri so šli domov, drugi ••»o šli drugam. Le najsiromaš-nejši so ostali. Očetu so pustili | opravo za plačilo dolgov. Ta seveda ni bila dosti vredna. Ko go se ljudje zopet začeli ženiti, je bilo mogoče opravo za tri sobe dobiti že za $15. Z bratom Jernejem sva morala iti za delom. Brat je dobil zaposlitev pri National Carbon Works, kamor je kasneje spravil tudi mene. Tedaj mi je bilo komaj 14 let. Na uro sem zaslužil 10c. Delali pa smo šest dni po 10 ur ina dan. McKinleyeva volivna kampanja Prišla je kampanja za Will-iama McKinley a. V Ohio je vodil kampanjo za McKinleya Mark Hanna. Po njegovem pritiskanju so tovarne napisale na plačilne kuverte “če ne bo izvoljen McKinley, ni treba priti delat!” Na ta način so prestrašili ljudi in republikanec je zmagal. Preteklo je nato 20 let, predno je prišel zopet na oblast demokrat. Pri National Carbon so nam dali tri čevlje dolge namizne prte z luknjami v sredi, da smo jih dali čez glave, v roke pa bakle, da smo šli v parado za McKinleya. Enkrat so nas peljali take celo v Canton, Ohio. Jaz nisem volil nobenega, ker sem bil še premlad. Nov val priseljencev Ko je McKinley končno zmagal, je bilo dovolj dela, toda plače ,so bile male. Poceni je bila tudi hrana. Človek je takrat plačal za hrano in posteljo za cel mesec 7 ali 8 dolarjev. Obi lica dela je vzbulila pri naših ljudeh zopet upanje na boljše čase. Kar trumoma so začeli zopet prihajati preko morja. Največkrat so na postaji pokazali kar naslov mojega očeta in jih je nato, če ni šlo drugače, pripeljala do njega policija. Seveda pijače v onem času ni manjkalo. V McKinleyevem času je bil Senkler poln novodošlih. Kamor je človek pogledal, so stali moški s kratkimi suknjiči in z nako-vanimi čevlji. L. 1899 je bilo veliko ljudi, ki so iskali tod delo. Nekateri, ki so me poznali, so me nagovarjali, naj grem z njimi v tovarno, da jim bom preskrbel delo. Ko sem nekega dne bral v Plain Dealer-ju, da išče Maissilon Street Car Co. sto delavcev, sem hitro stopil z njo v stik in ji ponudil naše ljudi. Naročili go mi, naj jih najamem. Dal sem oglas v “Cleve-kndiko Ameriko,” sedanjo “A-meriško Domovino” in sklical vse zainteresirane v Knausovo dvorano. Prišlo jih je okoli 125. Z menoj jih je bilo pripravljeno iti 90. Kasneje jih je prišlo za mano še 10. Pet mesecev smo gradili progo od Massilona do Cantona. Delavci so imeli pro-i to vežnjo, zastonj sendvič in kavo ter $1.25 na dan. Kasneje sem dobil delo v Tro-tilers livarni kot vodnik žerjava. Tam sem debil nato tudi delo za (.koli 20 naših ljudi. Ko sem nekega dne pregledoval žerjava, je prišel inženir in začel piskati na tovarniško piščal. Ker je bilo šele dve zjutraj, se mi je čudno zaelo. Inženir je povedal: ‘McKinley je mrtev!” Osem dni preje, 14. sept. 1901, ga je ustrelil anarhist Kzolgas, starši so živeli nekje v New- burghu. Obsojen je 'bil na električni stol. Težko življenje pionirjev Naši prvi naseljenci so živeli skromno, prestati so morali vsakovrstne težave in preskušnje. Gospodarske krize 1888, 1893 in po 1. 1929 so jih pognale v hudo stisko, iz katere pa so se vedno nekako izvlekli. Oblačili in hranili so svoje družine, pošiljali otroke v šole, da bi jim odprli pot k boljšemu življenju, kot so ga sami imeli. Na ta način je danes cela vrsta slovenskih ljudi na različnih visokih položajih v javnem življenju. Imamo, zdravnike, duhovnike, profesorje, inženirje, odvetnike in zastopnike v vseh drugih intelektualnih poklicih. Rojak Frank Lausche je bil župan Clevelanda, guverner države O-hio in je sedaj v zveznem senatu. O naših pionirjih in pionirkah je pok. Ivan Zorman takole zapel: PIONIR Brez svojcev šel si v večni vr\,ir, ponižni stari pionir. Nihče se več ne spomni nate, na tvoje sanje, upe zlate; pozabljen si in grob noben tako kot tvoj ni zapuščen. Tujine sladki glas si čul, čez širni ocean odplul, v oblake zidal si gradove v imenu bajne (zemlje nove. Izginile so svetle sanje, brezsrčen dan je dahnil nanje:, za kruh vsakdanji si trpel, le malokdaj te je ogrel veselja dih in sreče žar. Ostal ti je lepote dar, ko v duhu gledal si krajine predrage daljne domovine, ko ti poromal je spomin v podnožje zelenih planin, kjer v zvezdni noči si vesel pri oknu deklico objel, kjer si življenja poln, močan zavriskal čez cvetočo plan . . . V samotnem grobu zdaj ležič, had tabo' čuva nizek križ. Kdo spomnil se te bo gorko, ko tudi mene več ne bo? (Iz zbirke Pota ljubezni) Frank J. Turk. Čestitke misijonarja p. Poderžapa biseromaš-niku Ant. Merkumi Cleveland, O. — G. duhov, svetnik Anton Merkun, biserno-mašnik, je prejel te dni iz Indije od p. Stanka Poderžaja, slov. misijonarja v Zap. Bengaliji, pismo od 5. t. m. s sledečo vsebino: “Prečastiti in dragi gospod svetnik! V Ameriški Domovini sem bral prelepi članek g. profesorja Severja o Vašem bisernomašniškem jubileju. Zato bi Vam kot vnetemu misijonskemu podporniku in mojemu osebnemu dobrotniku tudi jaz rad iz srca voščil — ne še ene demantne sv. maše, ker je nemogoča, temveč preobilnega veselja v Gospodu in hvaležnosti do Njega, ki Vam je dal toliko dobrega storiti v času Vašega plodonosnega mašniškega udejstvovanja. Mi pigmejci Vas imamo za svetel vzgled in živo spodbudo, kako je treba za božjo čast dati ne samo najboljšega, temveč vse! Hvala Vam za vzgled in za vse tiste sv. maše, ki ste jih v svojem tako bogatem in dolgem mašniškem življenju darovali za nas vse — edinole Bogu v čast. — Ker me nekaj vročina daje, naj Vam bodo tele skromne vrstice še v večji dokaz, kako mi gredo besede iz srca. — Zelo se priporočim Vašemu mementu, ki se Vas pri njem tudi jaz rad spomnim. — Vam v presv. Srcu hva-ležno-vdani misijonar rojak p. Stanko Poderžaj, S.J., 1. r.” — Prvi motorist, ki je plačal katerega globo $10 za prehitro vožnjo, je vozil — 10 milj na uro. VESTI “Tela” se uveljavlja V predstrugah pri Dobrepolju so ustanovili v začetku letošnjega leta obrat tovarne električnih stikal “Tela.” V njem je sedaj zaposlenih 37 ljudi, večinoma domačinov, ki zaslužijo po poročilu “Dolenjskih novic” povprečno 40 do 45 dinarjev na uro, na teden. Če pomislimo, da stane kila govedine 600 dinarjev, potem si lahko predstavljamo, koliko ti ljudje zaslužijo. Njihova sreča je v tem, da delajo po šest dni in so plačani pose-bejj če narede preko gotove količine. Po direktorjevi izjavi je najnižja plača nekaj nad 10,000, najvišja pa največ do 18,000 dinarjev. Krčmarji se ne umaknejo Kljub naporom, da bi dobili vse gostilne v javne roke, je privatnih gostiln v kočevski občini še vedno 18, v občini Lašče 14, v občini Sodražica pa 11. Trdijo, da je za gostilniški poklic na splošno malo zanimanja. Tako primanjkuje izvežbanih moči posebno za vodstvo večjih podjetij. Predsednik SANS-a v Kočevju Med drugo svetovno vojno je bil ustanovljen v ZDA Sloven-sko-ameriški narodni svet, v katerem sta bili prvotno zastopani obe svetovno-nazorni skupini. Ko so zastopniki katoliškega tabora SANS zapustili, je ta postal vnet podpornik Titovega Osvobodilnega gibanja. Pred že sko-ro desetimi leti, ko so ga zapustili vsi vidnejši ljudje, je javnost dobila vtis, da je SANS umrl mirne smrti. Ko je bil letošnje poletje na obisku v Sloveniji Frank česen, je po poročilu Dolenjskih novic v Kočevju izjavil: “Kot predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANS) vam iskreno čestitam k doseženim gospodarskim, kulturnim in isocialnim uspehom v novi Jugoslaviji. Ameriški napredni Slovenci so vas ves čas vaše borbe podpirali in vas bodo tudi v bodoče.” Zanimivo bi bilo vedeti, ah je bil SANS priklican v življenje samo za posebno priložnost v Kočevju ali ga bodo posikusili dvigniti iz groba tudi v Ameriki. Uniformiranje gostincev Od prihodnjega februarja dalje bodo morale vse osebe zaposlene v hotelskih podjetij vrste A in B, šefi recepcij, restavracij, barov, natakarji, točaji, sobarice nositi predpisane delovne obleke z imenom podjetja na levi strani prsi. To naj bi pripomoglo k boljši postrežbi in lepši zunanjosti. Zanimanja skoro ni Pri Višji komercialni šoli v Mariboru so ustanovili posebni oddelek za turizem in gostinstvo. Kljub pravočasni objavi o ustanovitvi oddelka sta se pripravila do nekaj dni pred začetkom šole komaj dva slušatelja. Čolnarski turnirji Na Ljubljanici so v poletnih mesecih obnovili čolnamke turnirje, ki so bili v Ljubljani V navadi že včasu Valvasorja, pa so kasneje prešli v pozabo. Letos so priredili tak turnir med borči v dveh čolnih sredi avgusta. Udeležilo se ga je celo eno dekle. Zmagovalec je dobil 50-litrski sodček “vipavca,” Iki je veš čas tekmovanja visel s prulske-ga mostu. Več brezalkoholnih pijač V Sloveniji narašča v zadnjih letih potrošnja brezalkoholnih pijač kar precej naglo. Od vseh osvežujoših pijač je najbolj razširjena “Kokta.” V letošnjem juhju so jo v Ljubljani prodali kar za 25,/t več kot lani v istem času. Kljub temu, da letos poletje ni biki posebno vroče, je porasla tudi potrošnja piva. Tega je v po-' deželskih predelih zmanjkovalo, ker ga tri pivovarne v Sloveniji ne morejo variti v zadostni količini. Kdo lahko kupi tuja plačilna sredstva Po navodilih glavne centrale Narodne banke od srede preteklega meseca smejo kupiti tuje valute s stoodstotnim naplači-lom državljani, ki potujejo v inozemstvo. Oni, ki potujejo privatno, kupijo lahkd tujih valut do zneska 3,000 do 6,000 din si jih lahko kupijo osebe brez državljanstva ah jugoslovanski državljani, ki se izselijo. Preko 9,000 dinarjev v tuji valuti more dobiti od Narodne banke samo oni, ki ima za to posebno dovoljenje od državnega sekretariata za fi-nince, Komisije za kulturne zveze s tujino, Zveznega sveta za znanstveno delo in Sekretariata za ljudsko zdravje Zveznega izvršnega sveta. V dolarjih more torej Jugoslovan zakonitim potom brez protekcije vseti seboj na pot v tujino največ $30, ki pa jih mora kljub vsemu plačati po 600 dinarjev. Navje zapuščeno Ko so pokopališče pri Sv. Krištofu v Ljubljani uporabili za novo Baragovo bogoslovje, so mali del pod imenom Navje ohranili. Tam so grobovi velikih mož islovenske preteklosti: Linharta, Groharja, Podlimbar-skega, Jurčiča, Čopa, Gestrina, Aškerca, Levstika, Vodnika, Bleiweisa, Ressla, Kersnika, Kopitarja in drugih. Te grobove in spomenike na njih je oskrboval poseben čuvaj. Po vojni so Baragovo semenišče zaplenili, nato pa tam zgradili Gospodarsko razstavišče. Navje je pozablje-ino, zapuščeno in skrajno zanemarjeno, prava kulturna sramP-ta za Ljubljano in Slovenijo. O tem so razpravljali v časopisju. Pri tem je prišlo na dan, da mislijo Navje sploh ukiniti in nagrobnike, Iki ,so tam, prenesti k Sv. Križu. Menda se naj bi to zgodilo še letps. “Proizvodnja močno porasla!” Ljubljansko “Delo” trdi, da je tekom prve polovice letošnjo-ga leta industrijska proizvodnja v Sloveniji “močno porasla-Glavna zasluga povečanja naj bi bilo boljše izkoriščanje indu* strijskih naprav, boljša oskrba s surovinami in polizdelki ter vonja pridnost delavsta. Težave turizma ‘“O slabostih splošne informativne službe v našem turističnem življenju razpravljamo že precej let. Žal pa doslej nismo prkp kaj dlje od razprav ...” poroča ljubljanski list “Delo.” Nato navaja, da železniška uprava ukinja in uvaja nove vlake na važnih turističnih progah, ne oi o tem javnost obvestila, šo slabše jev tem pogledu pri avtobusnih družbah, ičilovek nikar ne ve, ali vlak in bus peljeta ali ne. Edino pri letalskem promO' tu je v tem pogledu sorazmeren red. Telet jim manjka Klanje telet je v Sloveniji Pre' povedano, če je tele le zdravo, ga je Leba rediti za pleme. Samo teleta, ki niso za rejo odločijo za zakol. Tako so mariborskem okraju odloči i uradno za zakol okrog 5,000 te let. V reji jih je skupno nekaj nad 10,000, polovico v zadružni hlevih, polovico pri privatni kmetih. Ker je telilo okrog 40,' 000 krav, je torej clkoli 25,00 telet “izginilo.” Te so živin0 rejci zaklali na črno, ker jih ni' so marali ali pa ne mogli rediti, prodati pa jih niso smeli- Kmetijci se pritožujejo, da 1 morale oblasti, če so že odredi e rejo telet, to tudi omogočiti, ne drugače v posebnih pitališd Tako odredba uami ni veliko k0- Tj listila, telečjega mesa Pa . . mesnicah tudi ni mogoče kup11' AMERIŠKA DOMOVINA, PREŽIVITE BOŽIČ V JUGOSLAVIJI ... s Cunard veleladjami do Cherbourga! • Potovanja — Tri petdnevna potovanja v Evropo ta december na Queen Elizabeth in Queen Mary* vam omogočijo dohod v Jugoslavijo za Božič k prijateljem in sorodnikom! Priročne zveze nudijo tudi priliko, da spotoma obiščete Pariz. • Zabave — Prijatelfi na ladji in kratek čas, odlična hrana (vključivši vaša priljubljena jugoslovanska jedila), brezhibna postrežba . . . dovoljenje za dosti proste prtljage! • Prihranek — Znižane sezijske cene in 10% popusta za obratno vožnjo nudi do 18% prihranka. (Znižane vožnje vzhodno do 14. aprila; zahodno od nov. 1 — junija 1.) Vožnja do Cherbourga, povratna vozovnica: Turistični razred od $362; kabinski razred od $476; prvi razred od $763. Francoska pristanišča taksa ekstra. * Queen Elizabeth, 1. in 16. decembra; Queen Mary, 10. decembra. ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA Beograd Zagreb Ljubljana Css 24VŽ ur 20 ur 19 ur I. razred $40.75 $35.60 $33.60 II. razred $26.70 $23.25 $21.85 Dobite Vaše drage v Ameriko! Prepustite Cunardovi priročni, zanesljivi predplačani službi, da uredi vse podrobnosti odhoda, prihoda in potovanja. Znižane cene za bona fide emigrante na vseh potovanjih na zapad, razen od 1. julija do 14. oktobra. CUNARD i * s „ '' , - ♦ A i. , , m Obiščite Vašega lokalnega potniškega agenta za ureditev potovanja prav do Vašega cilja! FRANCE BEVK: STRAŽN1 OGNJI “Bog in sveti križ!” se je pokrižal mož in stopal navkreber. Liza je prišla do Šturij. Hiše so bile prazne in izropane; kupi °žganih zidov, tramov in pepela so ležali vsekrižem in vpili. Osmojeno drevje je iztezalo gole Veje ko usmiljenja proseče roke. Na travnikih in vrtovih so stala od konj in mul obgrizna drevesa, zemjla je bila stepta-fto- Tam. so v noči taborili Turki, zdaj je bilo taborišče prazno. Liza je planila čez pogorišče. Na tleh je videla ležati nekaj človeških trupel. Prestrašila se jih je, skočila do Hublja, ki je šumel med vrbovjem, in planila uh vodi navzgor. Ko je bila Pri zadnjih kupih pepela na vrhu vasi, je postala in se ozrla. Nenadoma je nekaj zašumelo Poleg nje. Iz grmovja, ki je o-hrobljalo vodo, se je dvignila glava ženske, nato prsi. Mokri, Razpleteni lasje so ji viseli čez obraz., ženska je bila še mlada, njene oči so zrle, ko da gorijo v vročici. “Kdo si?” se je Liza prestrašila. Ta na vprašanje ni odgovorila. Vprašala je pod šepetaje, naglo: “Odkod prihajaš?” “Od doma,” je dejala. In se je spomnila, da ta odgovor nič ne pove, zato je popravila: “Od Vipave.” “Ali si videla Turke?” “V Vipavi so. Slišala sem streljanje,” je dejala Liza. Neznanka je zlezla cela iz grmovja in se mokra otresala vode. “Ajdi! Sestro so mi ubili na Cesti, jaz jim uidem.” Liza je počenila in jo gledala. “Od Pivke so me prignali,” je dejalo dekle. “Ponoči sem se jim Izmuznila in prečepela v vodi. Lanes zjutraj so odšli, niso me Pogrešili.” “Kam so šli?” je vprašala Liza. “Proti Gorici.’” ‘Ali so imel dečke s seboj?” ‘‘^mel so jih.”. ‘Take, ki imajo tri leta, šti-ri teta, pet let?” “imeli so jih.” „. “Ah, ti moj Bog!” je v bolehni zastalo Lizino srce. Zgrabi-a Se je za prsi. “Ali sta bila med njimi dva, eden manjši, drugi ^ečji; enemu je ime Drejče, a drn§i je Toliče.” . ‘Ne vem, ne vem; mnogo jih te bilo . . .” O moj Bog!” se je Liza dvig-tela in hotela naravnost čez vodo. ^ Kam?” jo je vprašalo dekle “za njimi.’” “Za Turki?” ((Za otroki! Oba so mi vzeli.” ^ “Neumnica si! Ubili te bodo rdi pa zvezali in vzeli s seboj.” ((Ne maram!” je dejala Liza. ^Mučili te bodo.” Ne maram!” Lekle je spoznalo po Lizinih 0ceh, da je vsa zbegana. Posku- j a jo je oteti. Pomislila je in dejala; Bogve, če so tvoja otroka pe-■teh proti Gorici . . .” ‘‘Nam so ju peljali?” ‘Morda na Kras . . . Tudi na ^ol so šli. Slišala seih/ kako so anes zjutraj v hrupu odhajali navzgor.” In mati je verjela. Ni bila več zmožna, da bi mislila. Vsako, še tako gorostasno možnost bi bila sprejela za zlato resnico. Zdajci je bila v dno duše prepričana, da so ji Turki odnesli otroka proti Colu.. Stopila je iz grmovja in namerila pot med plogorišče . . . Nato je izginila med posmojeno drevje in spela navzgor, da je dosegla pot. Dekle je sklenilo roke in dolgo zrlo za njo, ki je bežala med grmovjem in čez kamenje ko srna; iz zadovoljstva je vzkliknila pri sebi: “Hvala bodi Bogu!” Borza podpisov Ena izmed navad, pogosto pa že kar razvad današnje jmladi-ne jle, zbiranje “avtogramov,” to je podpisov znamenitih oseb našega časa. Slava teh ljudi je pogosto kratkotrajna, ker so mladi ljudje pri presojanju pomembnosti oseb precej nekritični, kajti slava filmskih igralcev in športnikov, ki zavzemajo v tej galeriji tipov prvo mesto, pogosto kmalu zatorte. Poleg tega se je pa razvila pravcata trgovina avtogramov, z neke vrste borzo. Vse je bilo zbegano. Ljudje so živeli v groznici, potikali so se po gozdovih, gmajnah, v oddaljenih soteskah in med skalami, po gorah in težko dostop nih planotah. Plašili so se drug drugega, se izbegavali, objokovali izgubljene svoje, trepetati pred naslednjim dnem. Andrej je dolgo taval med drevesi, ne da bi srečal človeka, kar mu prihiti nasproti deklica, ki je nosila na sebi raztrgano, mokro obleko in imela čudno spremenjene oči. Gledala sta se nekaj trenutkov, nato je vprašal Andrejc, da nekaj reče: “Kam pa ti?” “Turkom sem ušla.” Hotel jo je vprašati po svoji ženi in po otrocih, a je mislil, da je nezmiselno. Kako naj ve ta deklca zanje, kako naj jih pozna? Andrejc se je izogibal ceste in vseh večjih poti. Trgal se je skozi goščo, se tepel skoz plotove in gazil travo, se skrival med trtami in plezal čez zidove . Pod seboj je videl pogori šče Šturij. Prebredel je vodo, se vzpenjal v hrib, med skalami in med grmovjem, lačen in upehan. Oziral se je in opazoval, da bi ugledal katerega človeka. Po vsej prostrani steni hriba ni bilo žive duše. Breg je strmel ko navpična skala naravnost v nebo. lOzrl se je po dolini. Solnce je stalo že visoko in prodrlo oblake, ki so se bili proti jutru zgrnili na nebo. Z zlatom posejana je bila Vipavska dolina po vsej širini do Furlanije. Kakor dlan je ležala pred Andrejcem, zagrnjena v zelen, z rumenimi plodovi okrašen plašč. Iz te višine ni mogelnihče slutiti, da se po vsej dolžini te rajske doline vrši bridka žaloigra, da teče kri in solze, da jok in molitev vpije proti nebu. Iz te višine je bila že misel na to manjša nego v dolini. Človek je izginil, priroda se je raztezala pred očmi, večno lepa, večno dobra, in Bog nad njo; mravljinec-človek je bil ob tej veličastnosti ničev kakor je ničev pesek na dnu mor- Andrejc je občutil to ničevost. Le počasi se je iz njegove notranjosti zopet dvignil svet tuge in ga napolnil. Zganil se je in se podvizal kviškft . . . Tedaj šele je zagledal daleč za grmičevjem, ki se je vzpenjalo do konca Vipavske doline proti Gorici, zarjo požara. ■ 1 Borza avtogramov je pač ena najnenavadnejših trg ovinskih vej, kar jih je nastalo v naši dobi. Po sorazmerno kratki življenjski dobi te moderne ustanove doživljajo avtogrami kot vsaka delnica tudi padanje in dviganje cen. Kdor je že kdaj v velikih mestih pred hoteli in kinematografi opazoval, kako vztrajno in brezobzirno poskušajo mladi ljubitelji filmov priti do podpisov filmskih zvezd, se ne bo čudil novici, da obstojajo tako v Italiji kot v Avstriji, Franciji, Nemčiji in seveda v Ameriki že dolgo prave borze avtogramov. Avtogrami kot tudi kratki lastnoročni zapisi slavnih oseb so kot razni drugi predmeti zbiranja pravo pravcato trgovsko blago. Cene se dvigajo in padajo. . . Za vsakokratni tečaj avtogramov je merodajna nekaka “tržna vrednost” filmske zvezde ali imenitnika s kakega drugega področja. V tem trenutku imajo posebno visoko ceno avtogrami poraslo povpraševanje po njej v mednarodni f i 1 mski trgovini. Cene za avtogram umetničin so poskočile od 5 na 10 dolarjev. Posebno nagel dvig na mednarodni borzi avtogramov je pa doživel podpis Bergmanove, ko se je ločila od Rosselinija. V Parizu, Londonu, Rimu in drugih svetovnih mestih so njene avto-grame lahko mimogrede prodali po 20 dolarjev. Podoben porast borzne cene je doživel tudi podpis Gine Lollobrigide, ko je v juliju 1957 postala mati. Porast povpraševanja po podpisih “Gine Nazionale” je bilo opaziti tudi že, ko se je dolgoletna bitka za priljubljenost med njo in So-phio Loren odločila zaenkrat v njeno korist. Šele taki izredni dogodki, nad katerimi se ljudje zgledujejo in spotikajo, kot so na primer ločitve, zaušnice v nočnih lokalih in podobni prizori, ki so v zvezi z reklamo, dajejo podpisom pravo ceno. Anita Ekberg je bila na primer na mednarod- nil dvomljivo popularnost igralke in opozoril, da predstavljajo lepaki za premiersko predstavo njenega filma “Zarak-kan” nekaj nezaslišnega in neokusnega. Lepaki so izginili, posledica tega ogorčenega protesta pa je, da so se avtogrami Anite Eckberg neznansko podražili. , Posebna redkost na borzi avtogramov so podpisi znanih filmskih zvezd z njih pravim imenom. Tak podpis Doris Day, katere pravo ime je Dorothea Kappelhof, stane okroglo 100 dolarjev. Tudi podpis Archibal-da Alexandra Leacha, za katerim se skriva Gary Cooper, je nenavadno drag. Od Kirka Douglasa obstoja sploh samo en podpis z njegovim pravim imenom “Issur Danielovič”, in sicer je v posesti nekega newyorške-ga muzeja redkosti ter ni na prodaj. Čeprav sodijo avtogrami v življenje zvezdnikov tako kot vsakdanji kruh, pomeni ura za avtogramsko mizo za marsikaterega igralca ne le živčni in telesni napor, ampak pogosto tudi izgubo te ali one stvari. Zlasti za film navdušena dekleta ne poznajo nobenih ozirov, če gre za to, da ujamejo kak spomin na svojega ljubljenca. Tem dekletom se zdi popolnoma v re- Ženske dobijo delo Help Wanted — Female Comptometer - typist, opportunity for qualified typist, comptometer-operator, diversified duties, experience essential, permanent salary, St. Clair E. 53 St. area. Please call Mr. Kuten, EN 1-4400 for appointment. (178) MALI OGLASI pokojnih osebnosti, katere še niso poznale novodobnega če-ščenja avtogramov. Najbolj znano trgovino za av-grame ima Pierre Corneau v Parizu; prevzel jo je po svojem očetu. Ta, ki je bil prej notar, je nekega dne zvedel, da je neka dama podarila nekemu samostanu “kopico starih papirjev”, ki jih je našla raztresene po podstrešju svojega gradu. Radoveden se je notar za stvar zanimal. Sestre tistega samostana je našel ravno pri izdelovanju vrečk iz papirjev, ki so se pri podrobnejšem pregledu izkazali za pisma Madame de Maitenon kralju Ludoviku XIV. Notar je papirje kupil za malo’ denarja in s tem postavil temelj za svojo novo trgovino. Danes lahko pri njegovem sinu vsakdo kupi podpis ali tudi cela lastnoročno pisana pisma skoraj vseh zgodovinskih oseb, pri čemer so pa cene neverjetno različne. Avtogram pesnika Victorja Hugoja stane okoli $3, Emila Zolaja pa že $20, maršala Petaina $50 in Ferdinanda Les-sepsa $80. Za graditelja sueškega prekopa se dolgo časa ni nihče zanimal, po sueški krizi in razlastitvi prekopa po Nasser ju je pa zanimanje za Lessepsa sil- Ranch hiša naprodaj blizu SNPJ farme, 7 sob, 3 spalnice, polna klet, priključena garaža, 5 akrov zemlje, eno leto stara, prodaja lastnik. Kličite KE 1-2112. —(176) Lastnik prodaja Na 1233 E. 58 St., 4-družinsko zidano poslopje, 4 sobe in kopalnica vsako. Plinski fumezi, vodni grelci. V bližini sv. Vida, v izvrstnem stanju. —(176) Lot naprodaj Naprodaj je lot v Euclidu na Edgecliff Drive. Kličite KE 1-2112. (177) du, da svojemu zvezdniku, ki je I no poraslo in s tem tudi vred Sobe v najem Na E. 74 St., 5 sob in kopalnica, furnez zgoraj. Kličite EN 1-2744. (177) Miklich Painting & Decorating KE 1-3889 923 Nathaniel Rd. se priporoča za pleskanje hiš in stanovanj. Brezplačna ocenitev stroškov. (180) Stanovanje se odda Štiri neopremljene sobe s kopalnico, zgoraj, se oddajo po 15. septembru na 18903 Kildeer Ave. Kličite IV 1-0985. (176) Soba se odda Spalna soba se odda poštenemu, treznemu moškemu. Oglasi se naj na 1027 E. 61 St. HE 1-6671. —(177) operne pevke Mhrie Meneghini-1 ni avtogramski borzi skoraj ne- Callas, pač zato, ker se V zadnjem času veliko piše o njej in njenih dogodivščinah. Tudi lastnoročni podpis filmske igralke Brigite Bardot je doživel po njeni poroki, še bolj pa po porodu prvega otroka, nagel dvig. Ko je dobila Ingrid Bergman v marcu 1957 za svojo “Anastazijo” nagrado “Oscar”, je spet znana, nihče ni povpraševal po njenem imenu. Po njenih znanih škandalih v Angliji se je to namah spremenilo. Če se je s primerom Ekberg ukvarjala celo častitljiva angleška gornja zbornica, je Ekbergova morala postati zanimiva! Lord Chil-worth, član gornje zbornice, je namreč v svojem govoru ome- BOŽIČ V DOMOVINI_____samo $481.(0 ZA KLM-JET 20. DEC.: NEW YORK - ZAGREB 5. JAN.: ZAGREB - NEW YORK OBISKI IZ SLOVENIJE V AMERIKO! Delamo Affidavit of Support ter uredimo vse ostalo. SKUPNA POTOVANJA V LETU 1961 Z ladjami: Z letali: MAJ 28—SABENA-JET JUNIJ 11—KLM-JET Prijave sprejema, informacije daje: MAJ 4—AMERICA MAJ 25—UNITED STATES BLED TRAVEL SERVICE 6113 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio EX 1-8787 na vrhuncu slave, kaj izmaknejo. Zvezdniki si proti takim primerom ne upajo energično nastopiti, ker se boje, da bi postali nepriljubljeni. Nekaznovane tatvine Tako so bili v stalni nevarnosti zobotrebci pokojnega Hum-phreya Bogarta, ki si jih je dal nalašč delati in je stal vsak o-koli 3 dolarje. In neredko mora zvezdnik, ki smehljaje še deli avtograme, kasneje ugotoviti, da so mu medtem spretno sneli manšetne gumbe. V filmskih krogih ne govorijo radi o tem, Bing Crosby je pa le imel toliko poguma, da je te tatvine ob avtogramski mizi ostro napadel. Časnikarjem je dejal: “Počasi je zame postalo predrago, da kadim v javnosti svojo pipo. Če jo za mizo pri podpisovanju le ža hip odložim, že zmanjka! Človek bi mislil, da bodo ljudje spoštovali vsaj pipo kot zasebno lastnino!” Ko so mu izmaknili več dragih pip iz “morske pene”, kadi Bing Crosby sedaj le še cenene pipe .. Vendar na avtogramski borzi ne dosežejo najvišjih cen podpisi filmskih zvezd. Teh podpisov je v obtoku preveč, da bi imeli ceno prave redkosti. Mnogo dražji in bolj iskani so podpisi ZA VROČE DNI vrenje sladu. Igralec Alda Ray si v Londonu v neki znani pivovarni ogleduje nost njegovega podpisa. Svetovno znana slikarja van Gogh in Delacroix sta še pred leti bila naprodaj po $3. Delacroix tudi še danes ne stane mnogo več, za pismo van Gogha Gauguinu pa radi plačajo $30 do $80. Najvišja cena, ki so jo dosegli v zadnjih letih, je bila $4,000 za pismo francoskega matematika Descartesa angleškemu fiziku Huygensu iz leta 1635, $3,000 so plačali za razglas kralja Ludovika XIV. glavnim stanovom in prav toliko pa je stalo pismo filozofa Rousseauja gospe Pin z nasveti, kako naj vzgaja svojega sina. V tem primeru res velja rek, da je šola draga reč. Dr. O. -----o------ Bombaž je tu