Slovenski dom
Prels - cena - prezzo L 0.50
Leto Vlil.
Schrlftleltai, uradnik. redaltore: Mirko Javornik. - Herausgeber, Izda-lateli. edltore. Ing Sodla. — FOi ljudska tiskarna, za lludsko tiskarno, oar la Stamperla oopoiare: Jole Kramarič — L|uDi|ana. Kopitarjeva A.
— tel. «001 —<005. - Abonnement. naročnina, abboaamento: L It.
Ljubljana, petek, dne 15. oktobra 1943 ■ št. 232
Heftige Durchbruobsversuche der Bolsche-wisten in erbiltertem Ringen abgeschlagen
Westlich Smolensk verloren Sowjets iiber 50 Panzer - Starke feindliche Angriffe in Siiditalien zusammengebrochen
Aua dem FQhrerhauptquartier. Das Ober-kommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Nordlich dcs Akonschen M e c r c s und am mittleren D n J e p r setzte der Feind gestern an den blsherlgen Schwerpunkten seine heH)gen Durchbruchsveraucbe fort. sie wurden ln erblttertem RIngen abgeschlagen, elnlge Ortliche Einbrtlche abgerlegelt.
An der Pripjet-Mtlndung und lm Raum von G o m e 1 brachten narh Abwehr felnd-licher VorstBsse elgene Gegenangrlffe Ge-laudegewlnn.
Starke feindliche Angrlffe !m Raum westlich Smolensk scheitertcn wtederum unter besonders hohen Verlusten der So-wjets, die dabel Ober 50 Panzer verloren.
Die Luftwaffe hatte durch wiederhoIten wirkungsvollen Elnsatz starker Kampf- und NahkampffliegerverbSnde an diesem Ab-wehrerfolg besonderen Anteil.
An der tlbrlgen Osttront, auch sild-vpestlich Veliklje Luki, herrschte nur ortliche KampftStlgkeit.
Bei vergebllchen felndllclien Luftangrlf-fen gcgen etn elgenes Gelelt In den Gewiis-scrn des hohen N o r d e n s wurden von Jagd- und Zerstlirerverblinden 28, und von den Steherungsfahrzengen der Krlegsma-rlne 4 der angrelfenden Flugzeuge abge-schosscn. Insgesamt verloren die SowJets ln den letzten 24 Stunden an der Ostfront 102 Flugzeuge. FUnf elgene Flugzcuge gln-gen Terloren.
In S tl d Ital len grlffen starke brl-tlseh-nordamerlkanlsche Krafte gestern lm Volturno—Abschnttt und nordwcstllch Be-nevento an. Die Angrlffe brachen lm zu-sarnmengetassten Abwehrfeuer nder lm Ge-genstoss zusammcn. Stellenwelse slnd noch harte KStnpfe Im Gange.
Lelchte dcutsche Kampfflugzeuge erzlel-ten lm Golf von Neapel auf elnem grosaen felndllchen Krlegsschlff clnen schwe-ren Treffer. Wenlge feindliche Stttrflug-zeuge warfen gestern Uber westdeutschem Geblet planlos elnlge Bomben.
Siloviti boljševiški prodorni poskusi v ogorčenem boju zavrnjeni
Zahodno od Smolenska so Sovjeti izgubili nad 50 oklepnikov Močni sovražni napadi v južni Italiji propadli
GRAVI TENTATIVI SOVIETICI Dl R0MPERE IL FRONTE DOPO L0TTA ACCANITA RESPINTI
Dal Quartler generale del Filhrer, 14 ottohre. DNB. XI Comando Suprcmo tedcsco comunlca:
Al nord de! Mar d’Aaow e al medlo Dnjeper contlnuava lerl 11 nemlco 1 suol tentatlvl dl rompere II fronte sul punti di gravlti vcrlflcatlsi finora. Easl furono re-splnti dopo lotta accanlta, alcunc locall brecce sono state asseragllato.
Ali« foce del. Prlpjet e nella zona dl Gomel portarono proprl contrattacchl dopo aver parato le splnte nemlche guadagno dl terreno.
Fortl attacchl nemlcl nella zona alPovest dl Smolensk sono nuovamente fallltt con speclalmente alte perdite del sovletlcl che vi perdettero oltre 50 carrl armatl.
La Luftwaffe parteclpfi con rlpetutl ln-pegnl efficacl dl fortl repartl degll aerel dl combattlmcnto lotta da vlcino a (juesto successo dlfenslvo.
Al fronto rlmanente orlentale regnava anehe al sud ovest dl Vellkljo Luki soltan-to locale attlviti comhattlva.
Durante lnvanl attacchl aerel del nemlco contro un proprla convoglto nelle acque dell’alto nord 1 repartl dl caccla * dl aerosllurantl ne hann0 abbattuto 28 ed 1 batelll dl slcurezza della marina dl guer-ra 4 attaccantl vellvoll. Complesslvamente I sovlctlcl perdettero durante le ultlme 24 ore sul fronte orlentale 102 vellvoll. Clnquc proprl aerel sono stati perdutl.
Neiritalla merldlonale attaccarano fortl torze brltanno-nordamerlcane ler) ncl settore dl Volturno e al nordovest dl Be-nevento. Gll attacchl aouo fallltl nel fuoco dlfenslvo e concentrato oppure nel contrat-tacco. Su alcunl punti perdurano ancora dure lotte.
Leggerl aerel da comhattlmento germa-nlol hanno nel golfo dl Napoll plazzato su uua grande nave dl guerra nemlca un gra-vo colpo. Alcunl aerel dl disturbo nemlcl gettarono ler| sopra II ovest dl Gcrmanla senza piano aleune bombe.
Skrb za poklicno izobraževanje tujih delavcev v Nemčiji
Berlin. 15. okt. NDZ. Obširna uporaba tn.lih delovnih sil v nemških obratih zahteva zaradi potrebe po (Sim večjem uspehu v nemški vojni izdelavi, da pride tudi vsak
posamezen inozemski delavec na ono mesto, ki najbolj odgovarja njegovim sposobnostim in njegovemu znanju. Poleg površ-ne izbire, ki naj vsaj v glavnem prepreči napačno zaposlitev, sta potrebna Se obsežen pouk in strokovna izobrazba. Zaradi tega je nemška delovna fronta pričela ustanavljati za tujorodce izobraževalne skupine, ki delujejo po načelih samouprave. V vseh nemških pokrajinah bodo te dni pričoli poslovati zavodi za strokovno izobrazbo francoskih delavcev, imenovani >poklicuc izpo-
polnjevalnice francoskih delavcev v Nemčiji«. Podobni zavodi se pripravljajo tudi za druge narodnosti. S tem bo zmožnim in sposobnim tujim delavcem dana prilika, da so izurijo za vodjo skupin in kolon. Nove ukrepe vsopovsod živahno pozdravljajo, ker omogočajo večji zaslužek. Tujerodni preddelavci in voditelji skupin, ki ao za to svoje mesto že usposobljeni, so odgovorni nemškemu obratovodju za vodenje in uspeh inozomskih delavoev. Njih dolžnost jo tudi, da skrbe za Bvoje podrejene. Slično bo strokovno izobražena v nemških obratih tudi tujerodna mladina ali pa so bo vsaj mogla privaditi na delovne načine, ki so zanjo najprikladnejši.
FUhrerJev glavni stan. 14. okt. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih ali Javlja:
Severno od Aiovakega morja In ob srednjem D n J e p r u Je včeraj sovražnik nadaljeval na dosedanjih težiščih a svojimi silovitimi napadi ter akušal prodreti.
V	ogorčenem bojn so bili val napadi zavrnjeni. nekateri krajevni vdori pa zajezeni.
Ob Izliva Prlpjeta ln na prostoru pri G o m e 1 D smo sl po zavrnitvi sovražnih sunkov pridobili z lastnimi protinapadi nekoliko ozemlja.
Hudi sovražni napadi na prostora zahodno od Smolenska so se ponovno Izjalovili • posebno hudimi izgubami Sovjetov. ki ao pri tem lzgnblll 50 oklepnikov.
Letalstv0 s| je pridobilo z uspešnim posegom v borbe močnih bojnih oddelkov In oddelkov za hoje od blizu posebno zaslugo za obrambni uspeh.
Na ostalem vzhodnem bojišču In tudi jugozahodno od Velikih Lukov so bili le krajevni boji.
Pri neuspešnih sovražnih letalskih napadih proti nekemu našemu konvoju v vodovju visokega Severa so naše lovske ln rušilne Jate sestrelile 23, zaščitne ladje vojne mornarice pa štiri napadajoča letala. Skupno so Izgubili Sovjeti v zadnjih 24 urah na vzhodnem bojišču 102 sovražni letali. Pet lastnih letal je bilo Izgubljenih.
V Južni Italiji ao včeraj močne anglcško-amerlške sile napadale na odseku Volturna In severozahodno od Bene v e n t a. Napadi so propadli r strnjenem obrambnem ognju ali v protlsunku. Ponekod trajajo še hudi boji.
Lahka nemška bojna letala so v Napolitanskem zalivu težko zadela veliko sovražno vojno ladjo. Manjše število sovražnih nadlegovalnlh letal je odvrglo včeraj nad zahonlm nemškim ozemljem nekaj bomb na slepo.
Ruski kozaki v boju s komunističnimi tolpami na Balkanu
Kozaki zadajajo smrtne udarce komunističnim tolpam v najbolj neprehodnih bosanskih, črnogorskih in dalmatinskih gorah ter soteskah
»Donauzeitung« priobčuje zanimiv članek vojnega poročevalca Edgaja Bissinger-ja o nastopu kozakov na Balkanu. Med dru-gim piše tudi sledeče:
»Izredna varnost, ki jo nudijo prostovoljni bataljoni, posebno pa še kozaki na vzhodnem bojišču, je vsakemu znana. Prav tako je znano, da so si kozaki pridobili ne-venljive zasluge, ko so po neprehodnih go-rfh in bosanskih, črnogorskih ln dalmatinskih pokrajinah uničili tolpe, ki so v veliki meri vznemirjale miroljubno prebivalstvo
Način in ravnanje toh tolp zahvvataisto metodo, kakršno smo opazili na ozenilju Sovjetsko zveze, ko so ga naie čef,» zasedale. Tudi tara so se kozaki Izkazali kot dobri »mojstri v boju proti tolpam«. Ko se j« skrajšala črta vzhodnega bojišča. Je nastala mciiopt, da so odtegnili kozaško čete ln j:h ijoHpli na Bii^an Pc frlbr-du ve\..i skuivn dnn*Wh in kubanskih kozakov na različno manjše želozniške posta.ie v doželi, jo prebivalstvo imelo pred kratkim prvič priliko, videti te prostovljce proti boljševizmu pri nekem pohodu skozi Belgrad. Velika večina možkih in žensk po belgrajskih ulicah se jo po prvem presenečenju, ko so videli, da te čete ne obstojajo samo na papirju nemške propagande, zelo razveselila.
Ti prostovoljci bo kazali v vsem svojem vedenju odločen namen, da bodo kmalu naredili konoo boljševiškemu strašilu tudi po balkanskih gorah in gozdovih. Mn pršili so nosili nemška hrabrostna odlikovanja, odli kovanja za spomin na zimsko borbo 11)41-42 in posebne redove prostovoljcev vzhodno ai-made.
Velik del teh kozakov, ki nosijo na desnem rokavu barvo svojega rojstnega okrožja, se bori že leto dni, nekateri celo dve leti v skupnem boju z nemškimi tovariši. Mnogi izmed njih so sc naučili nemški, nekateri govorijo cclo brez naglasa. Številni *"\aki zatiranja, ki ga je izvajal boljševizem
nad tem, svobodo ljubečim kozaškim rodom, so izginili. Ostal je le neprostovoljni pečat njihovoga trpljenja. Ponosno jahajo po bel-grajskih ulicah, nosijo odličje, ki ga jim je pripel na prsi oaristični, že 20 let v pregnanstvu živeči general. V okviru nemške armade so postali zopet to, kar jim' je prirojeno: svobodni kozaški jezdeci. Titove tolpe bodo kmalu spoznale njihovo moč in trden namen, uničiti boljfieviško misel vsepovsod, tako v svoji domovini, kakor tudi v evropskih deželah.
♦♦♦««♦«♦»
Nova zavezniška nasilja v Italiji
Rim, 15. okt. DNB. »Regime Fascista« poroča o novih hudih nasiljih angleško-ameriških čet v južni Italiji. Talače, cerkve in muzoji so oplenjeni, hiše pa porušene. Ko končajo beli angleško-amoriski vojaki plenitvo, pustošijo dalje drugopoltne čete. S silo vlačijo može in žene na delo v bojno črto. Plinska, vodna in električna oskrba še vedno ni obnovljena v mestih, porušenih po bombah. Tako je tudi popolnoma nemogoče oskrbovanje bolnišnic. Prebivalstvo živi v največji bedi in prejema samo 75 gramov kruhu na dan.
K vsemu temu pripominja »Regirno Fascista«, da je sedaj Bovražnik odvrgel krinko in se Izkazal, kar je bilo sicer že zdavnaj znano, kot izsiljevalec, ropar in plenilec. Sovražnik se sploh no ozira na vdajo in vkljub Badoglievemu izdajBtvu postopa z južno Italijo kot z zasedenim in plenitvam prepuščenim ozemljem.
Stockholm, 15. okt. DNB. Po angleških in amoriških poročilih so sedaj pomaranče glavna hrana sicilskega probivalstva. A vondar jo AMGOT nakupil velike množino pomarunč in jih takoj poslal y Anglijo.
Badoglijeva vojna napoved Nemčiji
propagandni korak, ki izdajalcu in njegovemu kralju ne bo nič koristil
Borlln, 15. oktobra. DNB Reuter »poroča, da je izdajalec Badogllo »po zapovedi italijanskega kralja« napovedal Nemčiji vojno. Vlada Velike Britanije, USA in Sovjetske zveze so to odločitev »sprejele«. Hkrati pa vse tri vlade Izjavljajo, da priznavajo Badoglljevo vlado Se vedno samo začasno. Uradno Izrečno podčrtujejo, da s »sobojevanjem« nastali novi odnosi do izdajalske Badoglljevo vlade ne bodo imeli nič vpliva na mirovno pogoje, pred kratkim podpisane, ki zahtevajo, da Italija z vsemi silami podpre napore zaveznikov. Ker se sedanje razmere ne bodo prav nič Izpre-menllo, priznavajo z anglo-amerlike strani, da Je vsa tako Imenovana »vojna napoved« lo propagandni manever, ki spet Jasno kaže moralno podlost Izdajalca Badogllja.
Badogllo ja > svojo »vojno napovedjo« znova dokazal, da je zgolj Se orodje anglo-
amerlSklh vojnih zločincev. Svoji Izdaji pa postavlja s tem krono na glavo. Tudi med sovražniki se nihče več ne ozira na to podlo bitje, ki nikakor ni več upravičeno govoriti v imenu Italijanskega naroda, čigar odgovorni del je danes v taboru failstlčne republikanske stranke. Samega sebe pa je s tem praktično nepomembnim korakom moralno ln politično popolnoma onemogočil.
Ženeva, 15. oktobra. DNB. Badoglljevo voj- I no napoved Nemčiji so v Londonu popolnoma mirno spreje'1, najbrž zato, ker se zavedajo, da je docela brezpomembna. Uradni krogi le le enkrat potrjujejo, da Italija ne bo postala niti zaveznik, niti član zveze združenih narodov. V britanskih vladnih krogih poudarjajo, da se razmerje med Angleži in Amerlkanci ter Italijo z vojno napovedjo ne bo prav nič iz-premenilo. Italiji so dovolili nekako »preizkusno dobo«.
Predmet posvetov na zavezniškem sestanku v Moskvi
Madrid, 15. oktobra. DNB. Clan britanske zgornje zbornice lord Strabolgle se bavl v posebnem članku argentinskega lista »Razon« z bližnjo moskovsko konferenco. Dejstvo, tako piie med drugim, da se bo Hull kljub visoki starosti udeležil konference, nam kaže, da bi ameriška vlada rada Izboljšala svoje odnose s Kremljem. Kako daleč bo pri tem Amerika lahko Sla, jo seveda vpraSanje, ker si ljudstvo v USA ne želi pretesne zveze s Sovjeti. Roosevelt In njegovi sodelavci pa se bodo morali zaradi bližnjih predsedniških volitev zlasti ozirati na Javno mnenje. Velik del Arne-rikancev, tako nadaljuje Strabolgle, pa gleda na Sovjetsko zvezo s prav takim nezaupanjem, kakor so gledali nanjo Angleži pred letom 1932.
Zaradi tega Je tudi nastal prepad med Sovjeti In Združenimi državami, ki ga angleSko zunanje ministrstvo skuia zdaj premostiti. Vplivni ljudje v Ameriki Se vedno menijo, da morajo zavezniki svojo silo močneje poudarili v Aziji. V nadaljevanju članka navaja Strabolgle vprašanja, o katerih bodo najbrž razpravljali na moskovski konferenci. Ta so: druga fronta, bodočnost baltskih držav, poljsko vprašanj«, balkansko vpraianje in določitev vplivnostnlh področij v Iranu. Po sodbi lorda Strabolglja so vsa ta vpraSanja za zdaj Se nerazčiščena in je kaj malo verjetno, da bi Jih mogli rešiti v Moskvi. Neuspeh moskovske konference pa bi Imel lahko najhujSe posledice.
Vedno več težav v ameriški vojni industriji
Ženeva, 15. okt. DNB. Tudi ameriška izdelovalna Bila Ima 6voje meje, a vojna še zdavnaj ni končana, ugotavlja v svojem poročilu washingtonskl dopisnik nekoga švicarskega lista, ki razpravlja o težkočah, ki se v Združenih državah kažejo v vedno večji meri. Poročilo pravi dalje, da no bi emoll puščati v nemar stalnih ln množečih se pozivov ameriških politikov ln gospodarstvenikov, da je treba napeti prav vse sile in hkrati uvesti strogo štednjo. Primerjava s prvo svetovno vojno nam pokaže docela spremenjen položaj v ameriški industriji, izdatkih in delavstvu, posebno pa je važno dejstvo, da se morajo Združene države hkrati boriti v Evropi in v Aziji.
Prejšnja v ojna je vpregla le četrtino ameriško industrijsko zmogljivost, medtom ko je sedanja že do zdaj pogoltnila okrog tri četrtine vse izdelave. V 1. 1918 je ameriška vojska dobila polovico svoje oprave, topništva pa celih 90 odstotkov od Francozov in Angležev. Dnnea pa morajo Združene državo oskrbovati ne le svojo vojsko, temveč dobavljati ogromne količine svojega blaga svojim zaveznikom in jih oskrbovati še z drugimi potrebščinami.
Z drugimi besedami, danes so ameriška zaloga surovin, delavstva ln strojnih zalog v vojni industriji bliža izrabi, o čemer ob koncu prejšnje svetovne vojne no bi mogli reči. Vzrok za to je v prvi vrsti v vstopu Japonsko v vojno, kajti Japonska je odsekala marsikatero zalogo surovin na prav za prav presenetljiv način. Da so tnorali Amerikam)! postaviti tovarne za sintetični bencin, za umetni gumi ln podobne nadomestke, jo zgovoren dokaz za položaj, v katerega so
Zato se je v torek britanski minister za prehrano, lord Woolton, lahko pobahal, da so pripeljali v angleške luke s Sicilije 84 milijouov oranž, ki jih bodo razdelili mladini. Minister je tudi povedal, da so na Siciliji uredili tovarne za pridobivanje oranžnega soka, ki bo prav tako šel v Anglijo. Upanje za kasnejše dobave limon in pomaranč jo »zelo dobro«. Množlua sadja, ki ga ima na razpolago sicilijansko prebivalstvo, so torej spet znatno zmanjšuje.
zašle Združene države zaradi uspehov Japonske na prostoru Tihega morja.
V zadnji svetovni vojni so Združene države a svojo veliko trgovsko mornarico brez večjih ovir lahko dovažale zaveznikom bencin, gumi ln podobne snovi in sicor čez Tiho morje. Tako so lahko proakrbovale vojno industrijo svojih zaveznikov. I)ano» bo ti viri odpadli.
Vzllo tem dejstvom pa v Ameriki zahtevajo odgovorni krogi v \Vashingtonu, da Be mora prebivalstvo aprijazniti s potrebami vojegna položaja, ki neodložljivo zahteva povečanje vojne izdelave v Združenih državah. Največja ovira je pomanjkanje delovne sile. čim bolj jo vojna spremenila v vojno tehničnih sredstev, toliko več sonvl in ljudi požira. To je železni zakon moderne vojno, ki so je začel uveljavljati tudi v ameriški izdelavi. Nič čudnega, končuje švicarski list, da. se v Ameriki odgovorni krogi preradi vdajajo upanju, da sc bo vojn' končnla prej, preden bi bila dosežena skrajna meja ameriške Izdelovalne zmogljivosti.
Zavezniške sanje o Balkanu so se razblinile
lonava, 15. oktobra. DNB. Po mnenju »Sun-day Timesa« bi anglo-amerlSki napad na Balkan lahko najbolje pomagal Sovjetom in jih vojaško razbremenil. Toda ni ie dozorel čas za takSen nastop. Vendar pa se dajo že danes slutiti prvi koraki, ki naj pripravijo ta napad. Med njimi pripisujejo posebno važnost postopni prepodltvl nemških čet z dodekanelkih otokov. Dokler so namiei ti otoki v nemških rokah, pomenijo za bodočo operacije proti Balkanu očitno nevarnost z boka. Rodos se Je že zdavnaj s tem, da se je trideset tisoč ta-moSnjlh italijanskih vojakov vdalo sedmim tisočem Nemcem, izmuznil zaveznikom. To razočaranje je vsaj pripomoglo, da smo si drznili zasesti tri manjSe otoke v dodekaneSkl skupini. Hoteli smo zasesti otoke Kos, leros in Samos. Z vojalkega stališča Je bil med temi otoki za Anglo-Amerikance najvažnejši otok Kos, ki ima dobro letaliSče. Pred kakimi štirinajstimi dne\(l pa so ta otok nepričakovano napadli Nemci, In to z močnimi padalskimi £•-
Angleška sodba o Badogliju
Llsbona, 15. okt. DNB. V spodnji zbornici je izjavil poslanec neodvisne delavske stranke Mac Govern tole:	»Ali	Churchill
zares misli, da ima pred seboj takšne bedake, katerim lahko soli pamet a pravljico, da bodo ljudje Badoglievega kova osvobodili Italijo fašizmat« Škotski državni tajnik je po pravici rekel o Badogliu, da ga moramo prištevati »k največjim prekletim podležem« na svetu.
Strah pred gospodarsko krizo v Ameriki
Stockholm. 15. okt. DNB. *V Združenih državah bo izbruhuila največja gospodarska kriza, ki jo je kdaj doživela kaka država, če ne bomo po vojni zasebnega kapitala naložili tako, da bodo zaposleni vsi,« je po poročilu dopisnika lista »Svenska Dagbladet« ugotovil v svojem poročilu so-nator Malioney, član senatne komisijo za povojna vprašanja. »Ce nam to no bo uspe-, la,« ugotavlja Mahoney, »bo vse povojno gospodarsko življenje po vladnim vplivom, ali pa ga bodo obvladovali veliki zasebni monopoli. Med vojno se je položaj razvil tako, da nekaj slo velikih podjetij dobiva levji delež vseh vojnih dobičkov. Z zbiranjem oboroževalne industrije na vzhodu so I posobno nezadovoljni poslovni krogi na ! ameriški’ zahodni obali.«
Vesti (5. oktobra
Dogovor med Portugalsko ln Anglijo, po
katerem jo portugalska vlada Angležem prepustila »nekaj oporišč« na Azorskih otokih, je v portugalski javnosti zbudil močno presenečenje.
Hitler Je odlikoval poročnika Emilija Este-banlnftantesa, poveljnika neke španske prostovoljske divizije, z viteškim križcem železnega križca.
Angleško mornariško poveljstvo priznava izgubo polagalca min »Abdiela«, ki je imel 2630 ton in so ga zaradi velike brzine in dobrega orožja šteli k najsodobnejšim polagalcem min na svetu. Italijanski vojni minister maršal GrazlanI se je mudil v nemškem glavnem stanu, kjer se je pogovarjal s Hitlerjem.
Pri napadu na Campobasso bo angleške ln ameriške čete mesto skoraj do kraja porušile. Vso cerkve so bile razdejane. Tamkajšnji nadškof je maševal na prostem, pri tem pa so zaregljale angleške strojnice in ubilo njega ter nešteto žena in otrok.
N« sovjetske očitke, da prodirajo Angloži in Amerikancl v južni Italiji a »polževo« brzino, odgovarjajo angleški vojni dopisniki, da je tega krivo nepretrgano deževje ob bregovih reke Volturno.
Po poročilu londonskega »Newg Cronlcla« je na otoku Korziki zavladala huda lakota, odkar so ga zasedle angleške ln ameriško čete.
V Londonu bo zdaj priznali izgubo poljskega rušilca »Orkana«.
Angleški zunanji minister Cordell nuli je na poti v Evropo pristal na letališču v Natalu v Braziliji.
»Corriere della Bera« poroča, da so po zasedenih krajih južne Italije znižali obrok kruha na 75 gr dnevno. Prebivalstvo je hudo potrto, ker so sovražniki prej obljubljali obilico živil.
Argentinski državn) predsednik Ramlrez je eprejel odstop pravosodnega ministra generala Anaje, finančnega ministra Santamurina in gradbenega ministra podadmirala Callineza.
V Italijanskih pokrajinah, zasedenih po zavezniških četah, so ustanovili posebna Badoglijeva voja-ška sodišča, ki bodo sodila vojake razpuščenih edlnlo, če bo ne bi hoteli priključiti zaveznikom. Imeli jih bodo za vojne ubožnike.
De GauIIe In Glraud sta sprejela uradnega »zastopnika« Moskve, ki bo sodeloval z odborom v Alžlru.
»Ce hoče priti svet do miru, potem mora najproj rešiti judovsko vprašanje,« je dejal znani judovski voditelj Chaim Weltzmann pri žalnih slovesnostih za lordom Wedgewoodom.
Po poročilih Iz Sicilije so tam Angloži In Amerikancl docela oplenili Palermo in druge kraje.
Angleški protestantski nadškof iz Vorka se je vrnil s svojega obiska v Rusiji ln je povedal, da Je sedal v Rusiji dovoljeno nekaj verske svobode. Dejal pa Je, da brezbožniško gibanje deluje nemoteno ln z vso paro naprej.
Vlada ministrskega predsednika Toja bo to dni obhajala svojo drugo obletnico.
V borbi proti Angliji je padel major Ferdi-
nand Galland, poveljnik nekega letalskega roja. BU Je zelo uspešen lovski letalec ter je dobil odlikovanje viteškega križca.
Predsednik Roosevelt je v zbornici izjavil, da je dobavljanje orožja in ostale pomoči Cangkajšlcovi Kitajski zaradi pomanjkanja prometnih zvez zelo otežko-čeno in obseg dobav zelo omejen. Italijanski obrambni minister GrazlanI jo zapovedal ustanovitev posebnih delavskih vojaških oddelkov, ki bodo Imeli nalogo popravljati vse razdrte promet, ne zveze, namreč ceste in železniško progo. Le tako bo mogoče urediti vprašanje nemotene prehrane.
Izredno vojno stanje na Danskem je bilo dne 6. oktobra odpravljeno, poročajo s
pristojnega nem^cega vojaškega mesta.
V	Bolgariji so v sredo končali z narodnim žalovanjem za pokojnim kraljem Borisom III.
tami in drugimi bojnimi močmi, katerih izhodišče sta bila otok Rodos in Solun. Tudi v lom primeru so se Italijani takoj vdali Nemcem, angleške čete pa, ki so se obupno upirale, so vendar morale nazadnje izprazniti letališče, pristanišče In mesto ter se zateči v goroi Ta sen je torej tudi pokopan.
Sina Z
»SLOVENSKI DOM«, dne 15. oktobra 1943.
Štev. 232.
Prva predstava ljubljanske drame:
Ivan Tavčar - 0- šest: »Cvetje v jeseni«
Ljubljaaa 14. oktobra.
Talijin hram bo je na stežaj odpri. Poromali emo vanj s toplim pričakovanjem in pobožno pripravljenostjo kakor v narodno svetišče. Svetišče slovenske besede! In smo gledali in poslušali, poslušali s tihim zanosom. gledali z vedrim srcem. CutiU smo se doma!
Joj. ko bi nam kdo napisal tako dramo, kakor nam je Tavčar povest! Dramo, iz katere bi zadihala naša zemlja, iz katere bi spregovorili naši ljudje s tisto prvotno, nepopačeno besedo! Dramo, belo kakor zvezdica, rahlo kakor jutranja zarja nad našimi gorami, dišečo kakor reseda in opojno kakor žentjanževee! Potem bi se nam ne bilo treba zatekati k dramatizacijam, k nebogljenim nadomestkom rujnine. Na odru bi govorili živi ljudje in si sami krojili usodo, ne pa platino čakali, kdaj in kje jim jo dra-matizator pristriže.
Zapisati moram, dasl nerad, da se je Še-stu dramatizacija Cvetja v jeseni samo delno posrečila. Ni se pa v celoti, ker se ni mogla. Ni, ker se nikomur ne bi! Ni, ker jo Cvetje v jeseni pesem, idila, cvet! Človek bi mislil, da ni tako. godil bi mogoče: Saj nastopajo v njej kmetje, gorjanl, robati in oglati, da je joj. Pa bi se motil. Le spregovori njihovo besedo na glas, le posnomi njihovo kretnjo, pa boš videl, da si ti robavs, oni tam v knjigi pa pesniki, v romantično tančico ogrnjoni ljudje, odmaknjeni smrtnikom.
A dramatizator Sest se je trudil: skrbno je zbiral Tavčarjeve besede, vsako je reševal z ljubečo roko, nobene ni maral zatajiti ali jo nadomestiti s svojo. Naj govori Tavčar! Toda pri tem je pozabii, da ni drobcena boseda tista, ki ustvari ubranost, da ni od izpuščene ali prevrnjene besede odvisen uspoh ali neuspeh, temveč od občutja, od sloga, od celote. Ce bi mislil tako, potem bi rad žrtvoval kako nepotrebno prigodo, opustil bi hrupne prizore, preračunane na zunanjo učinkovitost, z večjo ljubeznijo pa bi poskušal ujeti v govorjeno besedo vso tisto tiho lepoto, ki je v taki obilnosti razlita po vsem Tavčarjevem delu kakor najlepša zarja nad Blegašem. Ker ni, mu je ušel Tavčar In izmuznila se mn je drama.
Več tišino, več ljubezni, več pesmi! Kako svojstveno se je Tomcu posrečilo za to priložnost prirediti narodne pesmi. Bile so res ubrane na Tavčarjevo povest in kar nič na Šestovo dramatizacijo. Njim bi se moral približati tudi dramatizator! In tihi prizori med Janezom in Meto pa z gospo Heleno in tudi z kočarjem Skalarjem! To je tista osnovna ubranost Cvetja v jeseni. Vedra idila sredi trpke tragike, radosten cvet sredi žalostne jeseni. Ob tej bi se morala preskusiti dramatizatorjeva moč in njegovo uho. Kmečka robatost je samo osnovna barva platna, samo kakovost raševine, podoba bi morala zrasti šele na tem, ne pa, da so gle-flale„9gje zaplate neposlikane v dvorano.
1,1.0?ie, Soštu se dramatizacija ni posrečila v celoti! In se nikomur ne bi! Zato je bolje, da,^pustimo take dramatizaoije, ki že vnaprej, ne obetajo ali pa so tvegavo, da jim za las premalo sile upihne lučko življenja.
Igralel pa so bili kljub mozaični zgodbi in lirični snovi zelo dobri. Ponekod je mo-
Slovenske vojaške pesmi
ki so današnjemu času najbolj primerna glasba, bodo v nedeljo, 17. t. m., ob 5 popoldne zapeli na glasbeni prireditvi v frančiškanski dvorani prizadevni in mnogo obetajoči Vel. Frančiškovi Križarji.
Takoj kupite
»LADJE«
drugo »Svetovo« knjigo, ki na lep, bogato ilustriran način opisuje pomorstvo in ladje
Knjiga vas bo zelo navdušila!
Ljubljana
Koledar
Petek, IS. vinotoka: Terezija Velika, devica in opatica; Avrelija, devica; Bruno, Škot in mučenco.
Sobota, 16. vinotoka: Marijina čistost; Viktor III., papež; Hedvika Poljska.
Obvestila
— Preglejte in prepričajte s e, če je vaše orodje in oprema za protiletalsko zaščito na svojem prostoru in tudi v uporabnem stanju!
»Kaj *• boš umikal, saj se II bo likal sol-daikl stani« Jo ena Izmed vojaških pesmi, ki Jih bodo zapeli In zaigrali Veliki Fračlškovl Križarji. Glasbena prlrodllev bo v nedeljo, 17. oktobra, ob S popoldne v frančiškanski dvorani. Vstopnice dobite v prodprodajl pri Sfiligoju, v nedeljo pa pri blagajni.
Šolska sporočila
— Na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani ao bo začel pouk za razrede II.—VI. v ponedoljek. 18. oktobra. Učenke teh razredov naj ee zbero v ponedeljek. 18. oktobra. ob 12.15 v avli meščanske šole na Viču, kjer se jim odkažejo učilnice.
Državno gledališče
Drama:
Petek, 15. oktobra: Zaprto.
Sobota, 16. oktobra, ob IG: »Kovarstvo In ljubezen«. Bed Prjri.
Nedelja, 17. oktobra, ob 11: »V Ljubljano Jo dajmo!« Izven. Cene od 18 Lir navzdol.
— ob 17: »Cvetje v jeseni«. Izven. Cene od 22 Lir navzdol.
Opera:
Petek, 15. oktobra: Zaprto.
Sobota, IG. oktobra, ob IG: »Prodana nevesta«. Otvoritev oporne sozono. Izven. Cene od 32 lir navzdol.
Nedelja, 17. oktobra, ob 16: »Madame But-terf!y«. Izven. Cene od 82 Lir navzdol.
tila kričavost, drugod prehudo zahajanje v smošnost, kar je oboje motilo osnovno ubranost dela. Motili so tudi skupinski prizori, ki so bili vso prej kot v Tavčarjevem duhu. Kazalo bi jih črtati, saj nič no prispevajo, pač pa precej podrč. Tudi nekaj drugih do godkov bi kazalo črtati ali preuroditi (vašo vanje), ker so živo nasprotje, če ne kar nedovoljeno ponarejanje Tavčarja. V dra« matizacijt pač ni mogoče podati vso povesti. V to se mora dramatizator že spočetka vdati in imeti srce za pridovno črtanje. Bolje spustiti ves prizor, samo da je celotni uspeh bliže Tavčarju, kakor pa lepčti na pisuto-ljovi besedici in — zgrešiti vse.
+
Ob prvi predstavi letošnje sezono si jo Državno gledališče v Ljubljani na prvo stran svojega gledališkega lista zapisalo lepo besedo, za katere naj zvedo vsi, ki jim je gledališče drago: »Naše gledališčo jo tesno in iskrono povezano z našim narodom, z njegovim življenjom in hotenjem. Vsak večji dogodek med nami je vidno odjeknil tudi v našem gledališču, včasih podzavestno, včasih pa v močni veri, v trdnem upanju in nepremagljivi ljubezni ... To sozvočje, ki nam je vsem potrebno, naj ostane tudi v sedanji sezoni tako čisto in neskaljeno, kot je bilo do sedaj.«
Ob slovesnem odprtju gledališča ne bi rad obuja! žalostnih spominov. Kecitno, da jo bilo tako, kakor jo zapisano. Toda eno si želimo: Da se Drama vsaj v prihodnje drži svojih besed. Zapisala jih je, torej vč zanje, vo pa zanje tudi slovensko ljudstvo.
—om—
Dve, tri iz lokalne kronike
V sredo popoldne se je primerila še druga smrtna nesreča. Na Viču na glavni Tržaški cesti tam pri bloku je neki tovorni avto povozil do smrti 44 letno ženo zavarovalnega uradnika gospo Frančiško Cečovo.
K nesreči na Jegličevi cesti nam dodatno poročajo, da je bila od tramvaja povožena 72 letna vpokojena učiteljica gČspa Ivanka Svetličeva, stanujoča na Taboru 5.
Včeraj, v četrtek, okoli 10 dopoldne Je tramvaj povozil brezposelno delavko 41 letno Antonijo Košeninovo, stanujočo v Novih Jaršah. Košeninova je dobila poškodbe po životu in glavi.
Na Bregu 6 stanujoči in v protezni delavnici zaposleni mizar Budolf Dimnik, star 55 let, je včeraj padel na hodniku Pred škofijo. Poškodoval sl ' je desno nogo.
Hčerka trgovskega pomočnika, 12 letna Nada Vidrihova, je padla s kolesa in se hudo poškodovala po glavi.
12 letni dijak Srečko Bergant je v sredo na Golovceu nabiral kostanj. Splezal je na kostanjevo drevo. Nesreča je hotela, da je padel z drevesa In si zlomil levo roko. Vsi ponesrečenci so bili sprejeti na kirurgični oddelek splošne bolnišnice.
Sedanje vreme je prav ugodno za gobe. Mnogi jih marljivo nabirajo po dostopnih golovških, rožniških In drugih gozdovih. Zelo mnogo gob, zlasti maslenk, je v draveljskih gozdovih. In od tam jih na trg prinašajo dokleta. Maslenke, ki jih je treba pred pripravo lepo očistiti in jim sneti s klobuka kožo, prodajajo na trgu po 4—5 lir liter. Trg je z njimi vsak dan dobro založen.
Ljubljanska univerza je nekako pred 5 leti kupila veliko vrtnarijo od vrtnarja Šimenca za okoli 1 milijon dinarjev. Lepo urejena vrtnarija se jo nahajala na levem bregu Gradaščiee v bližini kopališča Kole-zije. Zo vrtnar Šimenc je uredil mnoge predele za gojitev raznega eksotičnega in drugega rastlinstva. Univerza je vrtnarijo kupila za prirodoslovni zavod, ki naj bi tam uredil rastlinski oddelek. Pozneje jo univerza 6. novembra 1940 kupila od Ljubljanske kreditne banke če dve k tej vrtnariji meječi parceli, in sioer št. 145-6 in 143-45 vrt k. o. Gradiško predmestje v skupni izmeri 1652 kv. m za 495.000 din. Kvadratni meter je bil po 300 din. Kupna pogodba jo bila takrat poslana v Beograd vojnemu mini-
Pokrajinska uprava sporoča
Nabiralno akcijo za domobrance smejo Izvrševati samo osebe, pooblaščene s posebnimi pooblastili, ki nosijo podpis gosp. šefa pokrajinske uprave.
Poglavje iz knjige o narodnih škodljivcih
fr , mil,II n
-■:2i
110.
Mimo lesenih hiš in hlevov je počasi stopal skozi drago mu vas proti zidanemu župnišču, ki je stalo pod cerkvenim bregeem.
Pred župniščem se je malo ustavil, se ozrl na belo cerkev in se prekrižal, nato pa vstopil v veliko in temno vežo. Tu je boječe povprašal za gospodom župnikom:
»So doma!«
S konca lope se je oglasil blag moški glas:
»Kar naprej po hodniku!«
Stari pastir je tiho stopal po zribanih deskah, dokler ni na svoji levici zagledal priprtih vrat; rahlo je potrkal in odprl vrata v župnikovo pisarno.
111.
Htinjski župnik je starega pastirja povabil k sebi v pisarno ter ga vprašal: »Kaj bi pa tl radi«
Pastir se je malo obotavljal, župnika še enkrut lepo pozdravil, nato pa ga za-sil:
»Lepo jih prosim, da bi pogledali v one bukvo, če v njih kaj piše o pokojni gra-diški drvarki!«
»Čemu bi pa to želel zvedeti 1«
»Da vam po resnici povem; gradiška drvarka je bila moja mati!«
»Bova prooej pogledala!« jo dejal župnik ter odprl staro krstno knjigo in v njej začel iskati.
strstvu v odobritev. V aprilskem bombardiranju leta 1941 je bila tudi ta kupna pogodba mod drugimi listinami uničena. Sedaj čele je zemljiška knjiga mogla izvesti prenos lastninske pravice na univerzo, ko jo bil preskrbljen duplikat pogodbe.
Ljubljana, 15. oktobra.
V knjigi, ki je v njej nadrobno popisa, no življenje tudi naše majhne včlike Ljub. ijane v vojni, je med drugimi tudi poglavje »O narodnih škodljivcih«, poglavje, ki prizadetim zatrdno ne dela niti malo časti Silno žalostno je, in prav zato se ta »Crna knjiga« Ljubljane vprav pri njem tako rada odpira. Vsak dan jo prebirata oba, narodni škodljivec in oškodovanec, čeprav seveda s čisto nasprotnimi občutki. Prvi išče v omenjenem žalostnem poglavju vedno novega nadaljevanja, vedno znova kuje načrte, kako bi si na račun »malih« ljudi prigrabil še več kakor si je že, drugi pa si obupno išče poti, kako bi se iztrgal iz čedalje bolj grabežljivih krempljev izžemalcev, a pomagati si iz te stiske ne more, ker je preslab, po žepu preslab, da bi nasitil oderuško strast verižnlkov in črnoborzijancev, ki jih vojna ne samo ni prav nič prizadela, temveč jim Je le ugodna prilika za naglo obogatitev, pa čeprav vsi drugi od lakote pomro.
Ali tem narodnim škodljivcem, tem krvosesom lastnih ljudi res ni mogoče zaviti vratu? Dokler je bila oblast v Ljubljani v rokah tistih, ki so v svojo knjigo zgodovine pisali samo »strani slave«, čeprav so pri tem celo nad lastnim narodom, kaj šele nad tujim, kakor smo bili zanje mi, zagrešili največji zločin, kar si jih Je mogoče misliti, — da, dokler je bila v Ljubljani takšna oblast, res ni bilo mogoče drugače, saj Je ta oblast sama dajala lep zgled, kako se da živeti na račun drugih, poštenih ljudi. Sami so na debelo verižili in se potikali na skrivaj po temi črnega trga. — Kar zasipali so nas z vedno novimi predpisi, odloki in odredbami o pobijanju črne borze, da bi Jih naš mali svet imel za največje dobrotnike in zaščitnike. Kjer bi bilo treba narediti naglo red, so zaradi svojih lastnih koristi naredili nered, tudi na polju razdeljevanja živil, in zato res ni čudno, če je domače veriž-nike in črnoborzijance navdal ne strah, temveč le še večja korajža, da so začeli še bolj odirati svojega lastnega človeka in bi ga najbrž tudi slekli s kože, če ne bi kar čez noč izgubili svojih zaščitnikov pri oblasteh. Tudi v tem je narod res izkazal »uslugo«, ki je ne bo kaj kmalu pozabila, vsaj tista Ljubljana ne, v katere obrambo so te vrstice napisane.
Prijatelj, ki mu vojna z udarci ni prizanašala in mu je najhujšega zadala s tem, da mu je vzela zdravje, mi je pravil neverjetne stvari. Fant Je hudo bolan in ima po vseh pravilih pravico do dodatne nakaznice za meso. Ko Je prinesel vsa potrebna zdravniška spričevala, so mu nakaznico za meso tudi dali. Zdaj sem rešen, si je mislil, zakaj po zdravnikovih navodilih bi moral jesti dosti mesa, ker so mi druge stvari prepovedane. Z Izkaznico Je šel k mesarju, ki so ga bili izbrali, da bo pro-
dajal meso za bolnike trikrat na teden, v ponedeljkih, sredah in ob sobotah. Nekaj časa je šlo vse v redu, potem pa se je začelo. Prijatelj, ki je sam hodil po meso, mi Je pravil, da je mesar kmalu začel odpravljati bolnike na ta način, da jim je nametal nekaj šare, po večini pa same kosti, češ, bolniki naj jedo »župco«, potem pa je počasi, vsak teden najprej enkrat, potem dvakrat in nazadnje vse trikrat zmanjkalo tudi kosti. Na Prevodu pa so bolniki, ki so šli vprašat, če mesar res tisti teden ni dobil nobenega mesa zanje, zvedeli, da to ni res. — Mesarju, ki je bolnikom namenjeno meso prodajal na črni borzi najprej po 60, potem po 70, in nazadnje po 80 lir za kg, se kljub temu ni nič zgodilo. In zgodilo se mu ni nič niti drugi, niti tretji teden, čeprav Je bolnike odslavljal brez mesa, na črni borzi pa si ga dobil, kolikor si hotel. Za koga so mu ga neki na Prevodu dali, če ne za bolnike? In če mu ga niso dali, kje ga Je neki mogel na dovoljen način dobiti?! Uganjal je in še uganja najzlobnejše verižništvo, bolniki pa za Ljubljanico vse dopoldne čakajo na — konja ...
V tem žalostnem poglavju je tudi odstavek o pekih. Pa niakr mi ne recite, da sem ovaduh. Tistih, ki delajo pošteno, tako in tako nimam v mislih. Prizadeti pa naj zahvalijo Boga, da jih ne imenujem, vsaj nekaterih. Hočem povedati tole: Po časopisih Je vsa javnost obveščena, kakšno moko so peki in trgovci zadnjič dobili, in vsi smo se razveselili, da bo odslej kruh boljši, kakor je bil. Tega zboljšanja pa so deležni le tisti, ki imajo srečo, da nalete na poštenega peka ali trgovca. Ali se vam mar ne zdi čudno, da dobite pri enem peku dosti lepši kruh, kakor pa so ga prej pekli, ko je bilo mešanje moke sicer po zakonu strogo določeno, na drugi strani pa bi človek mislil, da tud! najstrože zaščiteno, — pri drugem pa še slabšega kakor prej, ko peki bele moke sploh niso dobivali. Nekdo mi Je celo pripovedoval, da so se bili peki in trgovci med seboj domenili, da bodo enotno moko presejaval! in belo potem prodajali po 45 lir za kg, med ostanek pa namešali koruzne ter iz te dokaj slabše mešanice pekli kruh za rajo. Tudi po pekarijah vedno bolj smrdi, prav tako kakor po mesnicah, in zadnji čas je že, da se malo prezračijo ...
Včeraj smo brali v časopisu, kako so dvema takima narodnima škodljivcema z Gorenjskega stopili na prste. Prvega so zaradi prehudega veriženja in prepovedanih kupčij obsodili na smrt, drugo pa na dosmrtno ječo. Upamo, da so to brali tudi ljubljanski mesarji, peki in trgovci ter da jim je šlo do srca ...
Se enkrat: tisti, ki se čutijo prizadete, naj mi nikar ne rečejo, da sem ovaduh. Tudi naj me ne skušajo mazati z očitkom: »Brat brata...,« ker jim bom sicer moral odgovoriti le, da »žrtve morajo biti...!«
Lepo pripravljena je v četrtek 14. oktobra 1943 v Ljudski kuhinji umrla gospodinja vzorne zvestobe
ANA VODE
Velike množice jo bodo imele v lepem spominu, ona pa je blažena, da si je v triinštiridesetletnem zvestem delu zas'užila srečo, kakršne svet ne premore.
Obiskati jo moremo še v Marijini kapeli na žalab, od koder bo pogreb k Sv. Križu v soboto ob 3: popoldne.
ljudska kuhinla
G. Pevsneri
m MirnUIwm
Začetki čudne življenjske poti
Trinajstega maja 1903 zvečer je na železniški postaji Kijev II Iz vlaka, ki je pripeljal lz Ufe, stopil mlad, elegantno oblečen človek. Pod pazduho je nosil torbo, na glavi pa čepico s ščitnikom. Na čepici je Imel znamenja Inženirskega poklica, kakor je to bilo običajno pri vseh ruskih državnih ln javnih nameščencih.
Postajna ploščad je bila skoraj docela prazna In zapuščena. Edino pri Izhodu jo stala majhna skupina ljudi, ki so je zdelo, da nekoga čakajo.
Mladi Inženir Je z drugimi potniki vred krenil proti Izhodu. Ko je 1)11 na cesti, so je obrnil ln zagledal, da se Je tudi mala sknplna ljudi, ki so prej čakali pri vratih, premaknila ln odrinila po costl.
Stopil Je nekaj korakov naprej, potem se je znova obrnil. Zazdelo so mu je, da ga zasledujejo. Ustavil se je pri bližnji stojnici, kjer s0 prodajali razne pijače, ter sl naročil limonado. Oni ljudje so bili zdaj čisto blizu njega, a se zdaj ni maral obrniti, da bi bil videl, kako ln kaj.
Slišal pa Je, da je nekdo Iz tiste skupine tovarišem dejal:
»On jel«
Ta trenutek je pripeljala mimo kočija. Popotnik, ki še ni bil popil limonade, Je v naglici vrgel na mizo novec, se bliskoma obrnil ln planil proti kočiji, da bi skočil nanjo. Oni drugi so vsi pritisnili za njim ln nekaj časa tekli za kočijo ln ga trdno zgrabili. Potem so dobili drugo vozilo, naložili neznanca nanj ter se odpeljali.
Ljudje, ki so hodili po cesti, so se
nstavljall ter začudeni gledali ta nenavadni lov. Takoj se Jim Je zazdelo, da so agenti Ohrane, cesarske skrivne politične policije, zdnj ujeli težko ribo.
Kočija z ujetnikom je naglo peljala po nltcah ter se ustavila prod orožniškim po-voljnlštvom. Neznanca so takoj preiskali ter ga začeli spraševati.
V žepu je Imel potno dovolilnico, napisano na Ime Rod. V torbi Je nosil šop papirjev, med njimi rokopis članka, namenjenega za Ust »Revolucionarna RuBijJa«.
Neznanec Je besnel zaradi tega, ker so ga prijeli, ter je odločno ugovarjal zaradi takega nasilja. Ko so ga spraševali, je dejal, da se plšo Rod, vsa druga pojasnila pa je odklonil.
Toda na načelnika Ohrane to neznančevo ugovarjanje ni prav nič vplivalo. Pri priči ga Je razkrinkal In mu v brk povedal, da sc no piše Rod, temveč Gregorij Gcr-šunl, rojen v Šavliju leta 1870, da je nekdaj študiral na vseučilišču v Kijevu tor da jo znan prevratnik ln terorist, ki ga oblasti že dolgo Iščejo. V članku, ki so ga dobili pri njem. Je prijeti GeršunI natančno popisoval nedavni atentat na guvernerja v Ufi, Bogdanoviča.
Osumljenec je na vse to molčal tor ni maral odgovoriti na nobeno vprašanje, ki so mu ga zastavili.
Naslednje jutro So ga v verigah In močno zastraženega naložili na vlak ter ga odpeljali v Petrograd.
*
Gregorij GeršunI, človek, čigar prijetje je poteklo tako dramatično, kakor smo videli prej, je bil do toga trenutka idejni ln dejanski voditelj slovitega »bojnega odseka« pri ruski socialno revolucionarni stran-
ki. »Bojni odsek« Je organiziral atentate In umore vidnih ruskih državnih zastopnikov po nalogu stranko, ki Je v takih dejanjih, v terorizmu, organiziranem ln premišljenem ter do zadnje podrobnosti hladnokrvno ln neusmiljeno Izvajanem videla glavno orodje za sprožitev množične revolucije, katero je Imela v svojem programu zapisano kot končni cilj.
Ljudje, ki so sc zbirali v tej stranki, ln ki so delali v »bojnem odseku«, so bili deloma bolni zagrenjenci, deloma fanatični zaverovanci, deloma zločinci, ki so s pomočjo revolucionarne Ideologije hoteli doseči zadostitev svojim pokvarjenim, morilskim nagonom. Med njimi so bili pogosto najbosnejšl In najbolj fanatični sinovi bogatega meščanstva ln celo potomci plcin-sklh rodbin — podobno, kakor smo doživeli štirideset let pozneje pri njihovih slovenskih učencih, ki so svoje ruske vzornike posnemali v najmanjših podrobnostih, kakor bomo med odvijanjem te zgodbe Imeli večkrat priliko ugotoviti.
Za načelnika »bojnega odseka«, najstrašnejše nasilnlške organizacije v evropski zgodovini, s katero lahko po brezobzirni okrutnosti ln hladnokrvnosti atentatorjev tekmuje samo slovenska OF, so postavili v začetku Gregorija Gcršbnlja.
Prva naloga, ki jo je novi poglavar zaupal »bojnemu odseku«, je bil umor tedanjega ruskega notranjega ministra Slpja-glna, ki so ga revolucionarji obsodili na smrt, ker je po svoji uradni ln rodoljubni dolžnosti zadušil študentovske nemire v Petrogradu leta 1900 ln 1901. Za morilca je GeršunI določil Stefana Baimašova, mladega fanta Iz plemiške rodbine v Arhangelsku, ki jo bil voditelj socialistov v Kijevu!
S *?pod. Štajerskega
V Mariboru so se poročili: Lovro Fabič in Katarina Polanc, Henrik Deutschinann in Gertruda Bohm, Štefan MSrtl in Kristina Fras, Frane Viznovič in Henrika Sora-ban, Henrik Breznik in Matilda Gabrovoo, Miha Drole in Marija Rojht, Jože Majerič in Alojzija Aratnak, Viljem Zupančič in Noža Petrovič, Aleksander Živko in Alojzija Sovinčeva, Lojze Kmetič in Štefka Gscl-mann, Ivan Vernega in Alojzija Kacijan, Ferdinand .Zobe in Emilija Bizjak, Franc Žnidar in Marija Vrabl, Ivan Gregorčič in Magdalena Bedenik.
Naslednja knjiga Slovenčeve knjižnice bo ena najlepših katoliških književnih umetnin zadnjega desetletja, delo slovite pisateljice Gertrude le Fort
»VERONIKIN PRT«
Knjiga bo izšla prihodnji teden! *
Kupujte že lzišll knjigi'
»Mlada Breda«
spisal Ivan Pregelj — ln pa
»Raymonda«
spisal Hcnr j Bordeaus.
V Ptuju so se poročili: Konrad Voda in Neža Vilčnik, Ludovik Zvinšek in Kristina Knap, Lojze Steger in Olga Turk, Mihael Schabodcr in Gertrude Brmož, Ivan Plajnšek in Kati Gradišnik, Friderik Voda in Angela Berličcva, Ladislav Sciiarz in Silva Kogej, Lojze Majerič in Ivanka Rožič. — Umrli pa so: Gertrnd Markeš, Ivan Potočnik, Ivan Rižor, Elizabeta Brenčič, Jože Popnšek, Ivan Rošker, Fuchs o. V.» Jože Majcen, Franc Jesenko, Rozalija Do-biška. Katarina Prosenck, Genovefa Dobička, Barbara Zelenik, Marija Potočnik, Jožo Zupančič in Waltor Geiser.
Pri Novorosljsku je padel 23 letni Celjan Ksavcr Jerič, sin pos,ojilničnega ravnatelja.