PRESKRBA MEST Pretl kratkim je bila v Zagrebu skupščina Stalne konference mest, na kateri so nied clrugim ruzpruvljali o probleinih preskrbe mest in večjih naselij. Iz razprave navaj&mo nekaj karakteristienih problemov in izkušenj posameznih mest pri pri-zadevanjih, da bi izboljšala preskrbo s sadjem in vrtninami. Sarajevo: Nerazvita trgovinska mreža V preskrbi Sarajcva s sadjem iu vrtiii-iiami prihajajo do izraza tn spocifične okolnosti: enostrauska potrošnja, neza-do&tna razvejanost trgovinske inreže in neznaten delež kmečkega trga. Aaalize Ijudskega otlbora kažejo. da je potrošnja vrtnin v Saiajevu večinoma pri-Lližiio iia ravni jugoskivaiiskejga po-vprečja, zato pa je po strukturi zek> Lno-strans-ka. Od skupne potrošnje vrtuin od-pade na kroiupir, zelje in čebulo okrog 80 odstotkov. Potrošnja drugih živil prav tako ni enakomeraa. Prek-oiu.ei.no se tro-šita kruli in meso, premalo pa mleko, mlečni izdelki in posebao fibe. Tu gre vseikakor za navade potrošnikov v načinu liranjenja, na katere je , treba vplivati. ker ustvarjajo auomalije v cenah, dispro-porce v mreži trgovinskih prodajaln in sploh otež-koeajo pravilnejši razvoj pre-skrbe. Nezadostna razvitost ali razvejanost ca-droiuie trgovinske mreže v Sarajevu je verjetno eden izmed glavnih vzrokov za njeno slabo delo, za pomanjkljdvo izbiro, nezadostno pre^krbo gospoduistev, včasih pa tudi ¦J.a. visoke cene. Dejstvo, da je da-nes v Sarajovu dvakrat manj trgovinskih prodajaln, kakor jih je bilo pred dvaj-setimi leti. kaže, da je njihovo številopre-majhno. Pred vojno je bilo v Sarajevu 675 prodajaln živil in 507 prodajalu dru-gega blaga. seclaj pa je le 367 živilskih prodajjaln in 145 prodajalu drugega blaga: skupaj 512 nasproti 1182. Jasno je, da je to rezultat koncentracije v trgovini. od-prtja prodajaln z veliko zmogljivostjo m ukinitve večjega števila prav inajhnib. obratov. vendar ostaja dejstvo, da je se-daaje število premajhno in da otežkoča normaLuo preskrbo potrošnikov. Specifičeu položaj Sarajeva v preskrbi s sadjem in vrtninami prihaja do izraza tudi^v tem. da je mestno prebivalstvo. dru-gače kakor v' večini velikih mest, skoraj popolauniu uavezano na preskrbo v oa-drobni piudajni mreži .socialističnega sek-torja. Medtem ko se druga mesta za več kakor 50 odstotkov potreb jx> sadju iri vrl-ninah oskrbujejo na tako imeriovanem kmečkeni trgu, ne predstavlja dovoz sadja in vrtnin od individualnih proizvajalcev iz vse države na sarajevski trg niti 10 od-stotkov vse potrošnje. Zato je za preskrbo Sarajeva zelo važuo, da bi poslovanje trgovinskih podjetij izboljšali. V ta na-men bi bilo že veliko storjeno. če bi pre-skr)xivalci me^ta koordinirali svoje na-kupe, ker se sedaj dogaja, da pripeljejo neke vrste blaga več, kakor ga prebival-stvo lahko konsumira, hkrati pa se čuti pomanjkanje po drugih živilih. Sicer pa so za Sarajevo kakor za večino drugih mest t nokinetijskih podrocjih slede preskrbe s sadjem in vrtninami naj-bolj pereči problemi prevoza, opreme trgo-vine oziroma skladišČDega prostora in hla-dilnih naprav. Trgovina inia zelo pifla sredstva za prosto razpolaganje, tako da mora ljudski odbor investirati svoja sred- stva, če želi rešiti najnujnejše probleme, kakor je nakup prevozne opreme za sara-jev»ko trgovino. Zagreb: Trije preskrbovalni rajoni Ljudski odbor uiesta Zagreba je izdelal program za reševanje nekaterih vprašanj v preskrbi s kinetijskimi pridelki. Pro-gram določa tri proizvodno preskrbovalna ]>L>dročja. Prvi rajon bi obsegal širše mestno podrofje za pridelovanje &adja in vrtnin in drugih pridelkov. V. drugem pieskrbovalnem rajouu (z radijem do 200 km) so že v^postavljeue, ali pa še bodo, tesnejše vezi s proizvajalci. ki bodo dobili ustreziio pomoč pri oiganiziranju proizvodnje. Tretje področje bi zajclo nekatera izrazito vrtnarska področja v Dalnutciji, Isiii in Vojvodini, predvseaa za ¦pre&krbo z zgodnjim sadjem ii» vrtninanii. Program določa tudi gradnjo potrebnih. zgradb, od katerih bodo uekatere končali že letos. Prav taJto pripravlja.o tudi teh-ni&no oipremo za veo prodaja_n za sadje in vrtnkie, mleko, meso in dn.ge pokvar-ljive izdelke. Tudi to delo moJa biti kon-čano letos. Računajo tudi z retrganizacijo trgovine s sadjem in vrtninami na de-belo in drobno v skladu z načinom preskrbe in prodaje blaga, ua katerega računajo. Reorganizacija je že v teku. Z istim namenom so izdelali tudi pro-gram razvoja proizvodnje sa-ija, vrtnin in mleka na državuiii kmetijskib. pose&t-vih in zadružnib. ekonomijah v prvem ra-jonu, ki bodo dobila tudi določena inve-sticijska sredstva. Razen tega so uredili v Stubiokiti Toplicah rastlinjake za po-skusno pridelovajije vrtnin in vrtnarskih sadik s termalno toplo v. Rastlinjaki bodo dovršeoi do septembra, kiili pa bodo potrebe pridobivania vrtnin v Drvem pro-izvodnem rajonu. Poskusno pndelovanje je uspelo. Da bi relili problem vodikega kadra praktikov v vrtnarstvu. so organizirali na kmetijskem posestvu iZitnjak* vrtnarsko šolo s približno 20 obiskovalci. Beograd: S svojimi sredstvi povečati proizvodnjo Izliajajoč iz dejstva^ da je bistvo pro-blema preskrbe vseh mest poinanjkanje blaga in slabosti opreme v trgovini, se je Beograd lotil investiranja svojih sred-stev prav za izboljšanje teh ključnih prvin. V ta uaineu &o izdelali program za po-speševanje kmetijske proizvoduje na okrajnem področju. Težišče tega progra-raa je na razvoju sadjarstva, vinogradni-štva in uilekarstva. Prednost Beograda pred nekaterimi dru-jcimi mesti je v tem, da ima v neposredni bližini veliko kmetijsko pošestvo >Panče-vački Riti, katerega obdelovalna površiua jij,eri 16 tisoč ha. Sredstva, ki so bila doslej vložena v to posestvo. šele sedaj tlajej-o rezultate. Posestvo daje i5.000 hl mleka in 1000 vagonov vrtnin na leto, v 1. 1957 bo dalo 1500 vagonov vrtnin ia 170 vagmpov raznah mesnili izdelkov. To kme-tijsko posestvo ima sedaj 2000 krav molz-nic, knialu pa jih bo imelo 3000 tako. da bo povečalo proizvodnjo mleka na 45.000 bektolitrov. Na posestvu so določili povr-šiDe za zasaditev plantažnih sadovnjakov in vinogradov. Ljudski odbor finansira dve plantaži po 800 hektarov, od katerih je 450 hektarov že zasajenih. K apremembi strukture kmetijske proiz-vodnje okraja. ki je rezultat specializa-cije t proizvodnji kmetij^kih zadrug in . kmetijskih pocse&tev, so veliko pnspevale obsežne Luvasticije v kinetijstvo. Lani je bilo v kmetijstvo Beograda voženih 1.1 milijarde dinarjev, Da bi posješili eko-noinsko zdruievanje področja. so vložili lani 180. letos pk 109 milijonoy din za ure-ditev vaških poti. Ker neposredna okolica Beograda ven-darle ne more zagotoviti preskrbc mesta s sadjem in vrtninami, so vzpcstavili go-spodarsko sodelovanje z okraji v okolici. Tako so doslej izračunali za področje de-vetih bližnjih okimjev optimalni plasraa tržnih pre^ežkov in izdelali skupni pro-gram za pospeševanje živinoreje. Izdelu-jejo tudi skupni program za pridelova-nje sadja in vrtnin. Beograjska trgovinska mreža obiuti največje pomanjkanje skiadiščnega in prodajnega prostora. Skladišča omogočajo rezerve samo za dvajset dni, šievilo pro-dajaln pa je tri in pol krat manjše kakor pred vojno, taJco da odpade nt eno pro-dajalno sadja in vrtnin 870 prebivalcev, ua eno mesnico pa 2108 prtbivalcev. Te pomanjkljivosti odprayljajo z cdpiranjem čedalje večjega števila »non-st&p« proda-jaln. z graditvijo hladilnice i zmoglji-vostjo 500 vagonov in zobveznograditvijo poslovnih prostorov v novograinjah. Vsi ti akrepi ne morejo dati ta.koj re-zultatov, kažejo pa. kako se je Beograd usTneril, da bi izboljšal pre^kibo mesta. Skoplje: Organizacijsko urejevanje trgovine stran 26. V. 1357 NASA SKUPNOST Razen ukrepov za povečanje pridelova-nja sadja in vrtnin v rajonin, ki oskrbu-jejo Skoplje, je ljudski odbor razpravljal tuai o problemu orgaiiizacijske ureditve oziroma pnlagoditve sedanje trgovinske mreže potrebam boljše preskrl)« mesta z živiii. predvsem pa s sadjeiTi in vrtnina-mi. V ta namen so izdelali tudi načrt, po katerem bodo trgovinska podjotja, ki no-sijo največji del bremena jrlede preskrbe mesta, razvrščena v tri skiipine. Prvo skupino bi sestavljala podjetja na debčlo za medme^tui promet. Posamezni obseg dela teh podjebij bo zožen, tako da bo pravzaprav takih podjetij reč. Tako bodo zagotovili potrebno prožnost in gib-kost poslovanja, ki sta nujni pri tako ob-futljivih živilih. kakor so sadje in vrt-nine. Organizacijsko močnej?a podjetja in tehnicno boljse opremlicna se bo<)o ukvarjala .tvidi i izvozom. Tnko organizi-rane komercialne orjranizacijt.1 ua dehelo iahko dosežejo večjo operativnust in lali-ko bolf oprezno spremljajo promet ttidi srlede zajetja tržnih presežkov in glede ' njihove prodaje. (Konec na 9. strani) PRESKR (Nadaljevanje z 8. strani) ^rugo skupino naj bi sestavljala skvan-a* podjeija. To bi bila majhna trgo-ka podjetja na debelo, ki bi oskrbo-.-! velike potrošnike v meslu, kakor so 'išnice, internati, restavraciie in drugi kti drnžbene pr.ehrane ild. Ta pod-> bi oskrbovala tudi samostojne obratc. !a bi torej popolnoma krajevni zna-. njikova organizaciia bi bila majhna bi zaposlovala \e nekaj oseb. retjo skupino bi sestavijali sauiostojni ivinski obra-tii rn obrati s samostojnim . ;alnim obračunoin. Mrežo teh obratov •uatuo povečali taJto, da bi samastojne 'vinske zadruge odprli na namromet-^ih krajih mesta, na vseh drugihkrajili obrate s samostojnim pavšalnim obra-,r>m. rsdnost tako organizirajie trgovine na >bno bi bila v pr-ožnejšem prilagojeva-i trgovine rarmerarn na trgu, ker bi ¦nti samostojno določaK prodajne cene -amosfojno nakupovali potrebno blago. ;ovost poslovanja bi se izboljšala, ker imela trgovinska mreža iniciativo. Titograd: Kadri in prevoz 1 >mejene možnosti prevoza oziroma pre-ihna zmogljivosi prekladanja blaga na BAMEST AMpašinem Moshi in navezanost Črne gore predvsem na cestni promet otežko-čajo prav-očasno in redno pres.krbo Tito-grada s stuljem in vrlninami. Prevozne tcžave nridejo najbolj do izraza v tem, ila je dovoz blaga počasen. Posledica tega je povečano angažiranje obratnih sred-stcv in povečano kaliranje in so zato tudi prodajne cene znat.no višje. Zatadi slabih prevoznih razmer se pojavlja nakupljeno blago v ptodajahiah Titograda tudi po 20 do 30 dni p