Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 248. v MM v sredo. 27. eictolira 15. LBIO KLIII. s:- Velja po poŠti: « Za oelo leto naprej . . K 28-— za en meseo ,, . . „ 2*20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom i Za celo ioio naprej . , E 24'— za en moteo „ . , „ 2 — V jpravi greleman masttno „ 1*70 s Sobotna izdaja* m za oelo teto ....... 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a Listalo inozemstvo • „ 12 — Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm), za enkrat .... po 13 t za dvakrat .... n 15 n za trikrat...... 13 ., za večkrat primeren popust. Porotna oznanili zahvale, osiitiln lit: enostolpna petltvrsta po 2Jvla enostolpna petltvrsta po 40 vi* Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob S. nrl pop Redna letna priloga Vozni red. tur Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne esa sprejemajo- — Uredniškega Ulelona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. B. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188. Kranjska deželi in Bolgariji. V včerajšnji seji dežel, odbora je deželni glavar dr. Šušteršič izrazil zadovoljstvo Kranjske dežele nad tem, da se je slovanska Bolgarija pridružila osrednjim silam in ojačila naše zmagoslavne armade, * Pozdravljamo našo najmlajšo zaveznico, junaško Bolgarijo iu ji iskreno čestitamo na dosedanjih sijajnih vojnih uspehih!« V izraz odkritosrčnih simpatij je predlagal deželni glavar prispevek 5000 K iz deželnih sredstev za bolgarski Rdeči križ. Deželni odbor je predlogu soglasno pritrdil. ierllko obmosfle v ognfu. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) V Gorici, 23. okt. 1915. 2e dolgo je bil mir pri nas. Od julija ni lilo ne na Kalvariji, ne v Gorici in v Os-lavju nič posebnega; na Sabotinu pa že od maja in junija, Pa se je početkom tega meseca pričelo po Gorici govoriti, da se lam za fronto nekaj pripravlja. Laški de-zerterji so baje izpovedali, da pričnejo 1 Italijani veliko ofenzivo okoli 15. oktobra. I Prišel je 15. oktober, a ni bilo nič. Zopet so dezerterji pripovedovali, da laška vojska ofenzive ni mogla še pričeti, ker je bilo baje premalo rezerv pripravljenih v ozadju, gotovo pa ima velika ofenziva pričeti 25. t. m. Mislili smo že, da so to samo govorice, ki ne zaslužijo nobene vere. Kolikokrat so se vendar že dogajale take napovedi, a je ostalo vse le pri besedah! Prejšnji ponedeljek, 18. t. m., pa. nas je prepričal, da se gre zopet enkrat za res. Uradni telegrami torka', 19. t. m., so javili svetu, ponedeljek, dan prej, je pričela italijanska artiljerija silovito delovati na celi soški fronti od Krna do morja. Besedo »silovito« je treba podčrtati, kajti de^va-nje je bilo res silovito. Kakor nam isti uradni telegrami javijo, se je enako silovito delovanje otvorilo oziroma z novimi močmi nadaljevalo tudi od strani Francozov in Angležev proti Nemcem na zapadu, od strani Rusov proti nam v Ga'ic;ji, vse pa je v zvezi z našim in bolgarskim prodiranjem v Srbiji. Boji ob Soči so torej le majhen del v ogromnih bojih, ki se vršijo sedaj v Evropi; Strašna, grozno-veličastna slika nam stopa tukaj pred oči. Boji ob goriškem obmostju v soški fronti so samo neznatna epizoda na ti ogromni sliki, kjer smrtni angelji kosijo in morijo brez pre-stanka. Ostanimo pri epizodi ob goriškem obmostju in skušajmo doznati njene posamezne poteze, v kolikor se dajo spoznali iz mesta, ki je vsekako bojni črti sami bliže, kakor je drugače vojni dopisniki po poklicu smejo ali morejo zavzemati. Tu smo v mestu, iz katerega lahko vedno gledamo na pozicije, ki jih naši in ki jih Lahi zavzemajo. Saj so bile te pozicije že v drugih listih opisane. Toda od tukaj vidiš prav razločno z daljnogledom zavarovana pota, ki s'užijo Lahom, vidiš tudi njih strelne jarke; vidiš dalje tisto hudourni-kovo strugo, ki loči njih pozicije od naših, imaš torej podobo pred seboj, ki tvori v naravi naravnost del bojnega polja samega. Tudi tu so prejšnji ponedeljek opoldne otvorili Lahi ogenj s svojo težko artiljerijo. Treba je biti v ulicah, ki vodijo iz mesta proti Soči ali Solkanu, da moreš slišati oziroma gledati, kako se to vrši. Po ulicah v mestu ne opaziš skoraj prav ničesar. Promet in rootanje vozov je vendar skoraj povsod v mestu tako ve ik, da preslišiš vse, kar se ob soški fronti godi. Lahi so pričeli streljati hkratu na Kalvariji, v Grojni, v Oslavju, ob Pevmici, na Sabotinu. Tu se niso mogli gledati učinki sovražnikovega obstreljevanja. Pač pa so i se lahko gledali ob sabotinskem pobočju. Takoj si vedel, sovražnik hoče zrušiti in razbiti naša žična omrežja, naše strelne jarke, naša kritja, naša pota, z eno besedo vse pozicije, ki so našim vojakom v zavetje in brambo. Prihajale so tja ogromne granate. Gore dima so sikale na zadetih mestih iz skalnatih tal in se širile in vzdigale v zraku m vse strani. Sedaj so padale granate nižje, sedaj višje na pobočju; sedaj bolj v ozadju, sedaj bolj spredaj. To ic šlo zapo- redoma in brez prestanka. Po približno 20 sekundah pa je prihajal po vsakem padcu granate grom na tvoja ušesa; kakor bi se zemlja stresla; hreščeče je udarjal in silovito; zdelo se ti je, zemeljske plasti se dvigajo in telebajo z vso silo na prejšnja mesta nazaj. Gore dima pa so bile sedaj bele, sedaj črnosive, sedaj pomešane z belo in črnosivo barvo; sempatia se je pokazal kakor ognjen jezik iz njih, ki je pa takoj zopet spuhtel in se umaknil iz istega mesta ven sikajočim žarom belkastega, rdečkastega, sivega in črnega dima. Tako je šlo zaporedoma; gromu iz eabotinskega pobočja se je pridružil grom od Oslavja, Grojne in Kalvarije; vse skupaj pa je tvorilo koncert, grozno-veličasten, kjer se je tres'o ozračje in se ti je zdelo, da se i zemlja trese pod teboj; ni ga mogoče opisati; treba ga je slišati. Tako je trajalo ves ponedeljek popoldne do mraka; potem je zopet trajalo ves torek, vso sredo, ves četrtek in ves petek in traja še vedno vsak dan od zjutraj do večera. Mesto samo ni obstreljevano. Sempatia prihajajo pa vseeno šrapnelski in granatni streli tudi nad nje, a kakor se zdi, bolj tako tja, vendar brez gotovega smotra; bolj radi tega, da bi se ljudje poola-šil; aH spoznali, kako blizu je sovražnik in kako lahko mu je priti do mesta. Toda ljudstvo se za sovražnikove napade in njegovo bombardiranje oopo'noma nič ne briga, da bi se dalo radi tega zbegati. Zanima se gotovo vsak za obstreljevanje, a vsak je tudi prepričan, da bo Lah od naših vi lih vojakov zonet kakor oo navadi krvavimi glavami vržen razaj in da Gorice nikdar imel ne bo! Sicer.se pa lahko zgodi, da sovražni stre1 i semnatja koga zadenejo. Treba paziti; ljudje to vedo, drugače pa navzlic temu precej refigni-rano sprejemajo novice, tu ali tu se je nesreča zgodila. Spada pač vse to k voicki, ir, enkrat itak mora vs?kdo umreti. Do-gajaio se čudoviti slučau rešitve v neposredni bližini sm-fi; a imamo ču_,ne slučaje smrti same. Prejšnjo soboto, 16. t. m , je solkanski pisimnoša F. Tomažič še! iz Gori~e z vso naglico s ko!esom nroti domu. Na kclps« me vendar granata n!lHar re more zadeti, si je misMl. Pride na Ka-tarin;:sv trg; t?m za Števerianom se sproži strel in ?:a je od zanada tukaj sovražna granata, ki zadele od strani Toma-žiča, ko drvi z vso naglico s ko'esom naprej. Zadene ga v truolo in mu ie raztrga ter ga vrže na tla. da ie bil že par minut po+°m mrtev na tleh. Kolesu pa se ničesar nj zgod lo! Ni-lj to čudovit slučaj smrti? Res, človek nrav nič ne ve, kje ga čaka smrt. Prejšnji četrtek zvečer sem še! radi opravkov skozi mesto. Kar privršijo šra"ne'i skozi ozračje in se štirje drug za drugim z besnim tleskom in velikim bliskom razpoč jo nad mo=o glavo v zraku. K sreči so se razpršili oko'i 150 m visoko in so se krogMce in drobci v smeri strela razlili naprej čez lire in vrte. Nesreče ni bilo nik;er nobene. Kaj bi pa H'o, če bi se razpočili nižje in nad ulicami, ki so vse žive Mudi? Tudi sovražni aeroplani prihajajo nad mesto in skušajo to in ono krog njega in naprej od njega izslediti. Pojavljajo se dan za dnevom, zjutraj, onoHne, pa tudi proti večeru. Prednji torek ziutrai so se ooka-zali kar štirje s francoskimi barvami sdo-daj. Š'i so preko Gorice proti Ajševici, kjer so meta'i bombe dol. Eksploz':e so se z ve'iko silo in močnim šumom s!iša1e tudi v Gorici. Potem so se vračali; medtem pa so že naši topovi naperili svoje strele proti njim. Tako je bilo pokanje in gromenje na vseh straneh, v zraku, ob fronti in še bombe. Pa tudi naši aeroplani se vzdigujejo. Zelo lahko jih je razločevati od francoskih in laških. Manjši so, imajo trikotno obliko pri krmilu ter so na spodnjih straneh svojih kril zaznamenovani s črnim križem, poleg tega jim plapola od krmila nazaj zastavica rdeče-belo-rdeča. Visoko gori v ozračju se dvigajo, da jih niti od daleč ne more doseči noben sovražni strel ter plavajo skozi prozorni kri-stalnočisti vzduh ob fronti gori in doli, da jim nobena sovražnikova kretnja ne more uiti. To se vrši vsak dan, dopoldne in popoldne. Čudovito življenje v zračnem prostoru nad Gorico! Četrtek takoj popoldne se je zopet pokazal sovražen aeroplan z italijanskimi barvami. Opazlo se je, kako je dajal znamenja svojim. Napravil je spiralo oziroma krog s prav majhnim premerom, To je bilo znamenje. Potem je plul naprej in pričel metati bombe na različnih mestih. Kakor srebrne kapljice, ki padajo v solnčnih žarkih navzdol, so se zdele od daleč; drugo za. drugo so letele in se na tleh razpočile, kar je javilo gromovito treskanje. Prejšnji četrtek dopoldne krog enajste ure so sovražni streli vžgali suho travo in razno grmičevje na sabotinski planoti. Začel se je dvigati dim tu in tam. Poznalo se je, da je gori zelo vetrno, kajti dim se je valil sedaj na desno, potem na levo; sedaj se je stiskal k tlom, potem se dvigal v c^likj velikanskega stožca z ogromnim, talnim premerom visoko, visoko v zrak. Zdelo se je, da se je gora odprla in da je pričela ogenj in dim bruhati proti nebu. Predstavimo si sliko! Gromenje topov ob fronti; padanje in eksplodiranje granat ob sabotinskem pobočju; sovražni aeroplan v zraku; šrapnelski streli, s katerimi ga naši zasledujejo; njih pokanje visoko gori nad nami; poleg tega eksplodiranje bomb na tleh; tam v ozadju pa Sahotin, pokrit z ognjem in pošiljajoč proti nebu velikanske sile črnosivega dima. Bili so res prizori, ki so nam v vsi veličastnosti boj postavili naravnost pred oči. Gorelo je celo popoldne in še naprej do približno 11. ure ponoči. V noči je postal prizor na gori še bolj veličasten. Ogenj se je kazal na petih, šestih mestih v dolgih vijugastih črtah, ki so se kakor prav tolike ogromne ognjene kače zvijale in bruhale plamenast diin sedaj visoko v zrak, sedaj v dolino ali navzgor ali na desno in levo. Po celi Fur-lan ji, po celem gorskem Krnu in celi vipavski do'ini se je videla ognjena gora v tihi mesečni noči in naznanjala: "Tu je ogenj; tu vojska, boj na življenje in smrt! Danes pa se sliši, da se širijo glasovi po Italiji in krog in krog: Gorica je v plamenih, Goiica gori! -— O ne, Gorica ne gori, Gorica je taka kot prej, Gorica je le ob bojni črti in ognjeni. Ko to pišem, divja boj nad Podsabo-tinom v vsi svoji Ijutosti. A Lah ne bo uspel. Poskušal je že, kakor je tudi uradna brzojavka povedala, torek zvečer, poskušal prav tam sredo in četrtek popoldne, poskušal na Kalvariji in v Oslavju včeraj, poskušal danes zjutraj nad Pod- sabotinom in poskuša z vso ljutostjo pravkar sedaj. A ni uspel in ne bo uspel. Včeraj so pripovedovali vojaki, ki so se bili predvčeranjem boja udeležili, da leže ob sabotinskem pobočju že celi kupi mrtvih laških vojakov. Je pa nekaj grozotnega gledati na tista mesta, kjer se boj vrši! Tu zvečine vtihnejo granate. Delajo le šrapneli, ki prihajajo od naše in laške strani brez prestanka na bojno pozorišče. Neprestano gromenje in bobnenje polni ozračje od topov, ki se sprožajo, in od strelov, ki eksplodirajo. Naši vstajajo kakor iz zemlje, blizu in daleč, vse oživi, vse med gromom in bobnenjem oznanja: Mi smo na straži! In pošiljajo svoje strele tja na pota in ceste in steze in kraje, po katerih hiti sovražnik proti našim postojankam naprej. Tu pokajo puške, odmevajo glasovi strojnic in nad vso krajino se vzdigujejo oblaki sivega dima, ki ga veter podi gor in dol povsod okrog. A tudi sovražnik ne miruje; tudi njegovi topovi sc sprožajo in pošiljajo svoje strele na vsa ona mesta, glede katerih misli, da so po naših zasedena ali cla po njih prihajajo naši svojim na pomoč. Tako pokajo sovražni šrapneli preko celega sabotinskega hriba, ob Soči in na južni strani in na prelazu zapadno od vrha. Serapatja pa nam gora dima, ki sikne tu iz kraokega rebra tam iz grmičevja, izdaja veliko granato, ki jo je sovražnik poslal na one točke, kjer misli, da so krite naše baterije. Tako gre sempatja nad bojnim pozoriščem v ognju in dimu. Potem pa vtihne vse; čez dvajset minut, čez pol ure zavlada zopet mir; kakor da bi se hoteli oddihniti! Ti pa se sedaj zaveš, da je boj zopet pri koncu in da so naši prav gotovo zmagovito zavrnili sovražen napad! Misli pa se ti ustavijo pri mrtvih, umirajočih in ranjenih, ki pokrivajo bojno pozorišče ... Tudi ponoči ni miru. Tudi tu gromijo topovi v mirno noč, bolj poredkoma sicer in raditega, da motijo sovražnika pri delu in ga utrujajo, jemljajoč mu nočni počitek. B!iski se kažejo nad Kalvarijo, čez nekaj sekund pa ti udari grom na ušesa; bliski se kažejo tudi nad pozicijami, ki jih Lah ima ali na katerih zbira svoje moči. Boj je brez miru in prestanka. In potem se prav pošastno bliža in dviga silna svetloba, ki izhaja od žarometov, in se giblje sedaj počasi, sedaj hitreje na desno in levo; sedaj nagloma preneha, pa se zopet pokaže, da se širi in širi, kakor da bi v tvoje globine hotela prodreti in ti preiskati in videti vse, kar imaš. Tako prihajajo od daleč iz sovražniškega ozemlja na. Kalvarijo, Oslavje in Sabotin; pa prav tako gre zopet od naše strani globoko dol v Fur-lanijo in Brda, da vidi in dobi, kar ji stoji nasproti. Tako je vsaki dan, tako je vsako noč. Od 18. oktobra dalje naprestano tako! Prejšnji ponedeljek so francoski aeroplani z bombami poslali dol tudi lističe s pozivom, naj bo ljudstvo v mestu mirno; dne 25. oktobra bodo Lahi v Gorici! Ljudstvo je res mirno; a je mirno radi tega, ker ve, da Lah ne bo v Gorici ne 25. oktobra, ne tudi drugikrat kedaj! „flY!§ posojilnice" in zadruga". V torek, 26. oktobra se je vršil v Ljubljani občni zbor »Kreditne zadruge«, katere namen je sanirati člane »Glavne posojilnice«. Načelstvo je podalo na občnem zboru naslednje poročilo: Današmi občni zbor je sklicalo načelstvo na zahtevo državnega nadzorstva. Država je dovolila za plačilo obresti od dolga, ki ga je napravila zadruga pri »Kranjski deželni banki« za sedaj subvencijo v znesku 20.000 K, katero je izplačalo deloma c. kr. ministrstvo za javna dela, deloma pa c. kr. poljedelsko ministrstvo. Vsled tega pa si je država pridržala vrhovno nadzorstvo nad delovanjem zadruge, to nadzorstvo je poverjeno oddelku za obrtne zadeve pri c. kr. ministrstvu za javna dela. Predstojnik tega oddelka, ministeri-jalnik tajnik Kari Rehling. jc vslcd tega revidiral zadružno poslovanje od 10. do všte- tega 14. septembra 1915, t. j, pet dni. Pregledal je vse blagajnično gibanje, vse prižge ter dokazila vplačil in izplačil, zadružne akte in knjige ter sploh vse zadruž. delovanje od pričelka do dneva revizije. Kon-štatiram, da je našel vse v redu, kar dokazuje tozadevno revizijsko poročilo, ki se v tem pogledu sledeče glasi: »Schliesslich stellt die k. k. Dienst-stelle fiir gewerbliche Kreditangelegenhei-ten mit besonderer Befriedigung fest, dass gelegentlich der durchgefiihrten Priifung der gesammten bisherigen Gebarung sich kein Anstand ergab und dass auch die soo-stige Organisation in jeder Hinsicht in Ord-nung befunden worden ist.« Ob koncu revizije pa jc stavil razne zahteve, katere mora sprejeti nalašč v ta namen sklicani občni zbor zadružnikov. Predno preidem k predlogom, ki jih bo zaradi tega stavilo načelstvo, se mi dozdeva umestno, da Vam podam kratko sliko sedanjega sanacijskega stanja ter kratek pregled dosedanjega zadružnega delovanja* Brezupen položaj, v katerem se je nahajala sanacijska zadeva »Glavne posojilnice« koncem 1. 1913., je dovedla do ustanovitve nove zadruge, katera naj bi izpeljala sanacijo. Pričetkom ni bilo zaupanja, mnogi so namigavali, da je vsak poskus brezuspešen, toda s pomočjo raznih faktorjev se je zadeva spravila v pravi tir in danes lahko trdim, da je zmaga na naši strani. Pač je še nekaj ovir odstraniti, toda če smo štiri petinke odstranili, nas tudi zadnja petinka ne bo ovirala pri našem na-daljnem delovanju. Na I. rednem občnem zboru dne 18. aprila 1915 izvoljeno načelstvo je v seji dne 1. junija 1915 izvolilo za načelnika zopet g. Jean Schreya, njega namestnikom g. dr. Antona Šviglja. G. dr. Švigelj je prevzel to častno mesto z izrecnim pridržkom, da to velja le za čas odsotnosti prejšnjega pod-načelnika gosp. Rojine. Radi popolnitve na-čelstva se je pozval v seji dne 12. oktobra v odbor g. Fr. Ks. Sajovic. Od zadružnikov so doslej umrli slede-& gg.: Zorman, Gorše, Poklukar in Štrukelj, prva dva že pretečeno leto, ostala pa tekom leta. A) Poravnalna akcija. Od vseh vlog »Glavne posojilnice«, ko-jih likvidirana vrednost je znašala dne 1. januvarja 1911 3,221.457 K 27 v., je »Kreditna zadruga poravnala do 25. oktobra 1915 2, 541.884 K 46 v., za poravnati je tedaj le še glavnica v znesku 679.572 K 81 v., toda tudi od tega ostanka so že podpisane poravnalne izjave od zneska 158.070 K 28 v in le znesek 521.502 K 53 v do danes še ni poravnan. Glavna upnika tega doslej neporavnanega ostaka sta dve posojilnici s skupnim zneskom 317.850 K 62 v, ostanek v znesku 203.651 K 91 v je pa v privatnih rokah in sicer je glavnica v znesku 63.281 K 56 v. last raznih v Ameriki bivajočih upnikov, ostane glavnica v znesku 140.370 K 35 v pa lastnina tukajšnjih upnikov, ki se doslej še niso zglasili odnosno zglasiii toda z pretirano zahtevo. Zadruga je izplačala do 25. oktobra t, j 1. za poravnanje hranilnih vlog znesek i 639.031 K 06 v., od zadružnikov je pa prejela na raznih prispevkih in odpravščinah do istega dne le 548.623 K 64 v, tedaj manj za 90.407 K 42 v., vsled tega je bila primo-rana najeti na kreditne menice posojilo v skupnem znesku 148.500 K pri »Kranjski deželni banki«. Pri tej priliki omenim, da so razni za-iružniki še v zaostanku na raznih prispevkih in odpravščinah. Ta znesek presega vsoto 200.000 K, katero bi zadruga ravno sedaj nujno potrebovala. Upam, da se bodo ti zadružniki sedaj zganili ter vplačali zastanke, ker v nasprotnem slučaju ne bodo, vsled zahteve državnega nadzorstva, deležni ugodnosti oprostilne iz naslova neomejenega jamstva, izvirajoče obveze. B) Financijelno stanje zadruge dne 25. oktobra 1915. »Kreditna zadruga« ima dne 25. oktobra 1915 sledeče dolgove: 1. dolg pri deželni banki 148.500 K. — 2. raznim vlagateljem »Glavne posojilnice« za ostanek 30%ne kvote 123.532 K 20 v. — 3. 30% na kvota od onih vlog, za katere so že podpisane izjave 47,421 K 11 v, skupaj 319.453 K 31 v. Tem nasproti pa ima zadruga terjatve na raznih prispevkih in odpravščinah v znesku 234.093 K 63 v in pa gotovino ter vlogo v deželni banki 44.518 K 10 v., skupaj 278.611 K 73 vin., tedaj ima zadruga za 40.841 K 58 v, več dolgov kot premoženja. Če se pa vpošteva tukaj še 30%na kvota od doslej neporavnanih vlog v znesku 156.450 K 77 v, se pokaže, da primanjkuje zadrugi še 197,292. K 35 v pokritje vseh obvez. Ta primanjkljaj je krit z postavnim jamstvom zadružnikov, katero znaša, glasom bilance za 1. 1914 354.500 K, faktično se bo pa moral pokriti iz prispevkov onih solventnih članov »Glavne posojilnice«, katerim zadruga doslej še ni odmerila prostovoljnega prispevpa. Teh je približno še 80, ki bodo morali zadrugi plačati najmanj 210.000 K, če se bodo hoteli ogniti ekseku-cijam. Sedaj pa preidem k zahtevam državnega nadzorstva. Državno nadzorstvo zahteva, da se garancija, ki jo je sklenil občni zbor onim članom »Glavne posojili ki jim pristoji značaj javnega uslužben razširi tudi na člane zadruge same. ->xlnji občni zbor dne 18. aprila t. 1. je mreč sklenil, da zadruga kot taka jamči onim uradnikom, ki so plačali določene odprav-ščine za vsako škodo, ki bi jih eventualno mogla zadeti vsled določb §§ 53 in 60 zadr. zak. od konkurzne mase »Glavne posojilnice* in nje upnikov. Taka garancija se mora raztegniti tudi na vse člane »Kreditne zadruge«, a se sme izdati le onim, ki so pred vsem že vplačali dogovorjeno deležno glavnico in določeni eventualni prispevek. Dalje zahteva državno nadzorstvo, da se ti člani odrečejo zase in za svoje pravne naslednike pravici odpovedati in zahtevati vrnitev podpisane in vplačane deležne glav. niče do izvršene popolne asanacije glede vseh terjatev ^Glavne posojilnice« in ko-nečno da morajo izročiti »Kreditni zadru- gi« kritno menico za jamstveno vsoto, za katero so itak vže po zakonu in zadružnih pravilih obvezani. Državno nadzorstvo ne zahteva nič novega, vse to bi se itak vže zgoditi moralo in je Te v korist zadružnikov samih. Zadeva je zelo nujna, ker takoj, ko bo načelstvo v posesti teh izjav, bo poskušalo na pristojnih mestih doseči, da se konkurz »Glavne posojilnice« konča. »Kreditna zadruga« mora čimpreje priti do pravice eksekucij nad premoženjem onih članov »Glavne posojilnice«, ki nočejo pristopiti k naši zadrugi oziroma, ki ne izpolnjujejo dolžnosti, katere so prevzeli z vstopom v našo zadrugo. Predlogi načelstva glede spremembe pravil so bili soglasno sprejeti. V načelstvo je bil za namestnika izvoljen tovarnar Dra-gotin Hribar. Ireiie vojno posojilo. Tudi tisti, ki nima dosti, podpiše lahko vsaj 25 K vojnega posojila. Pri rentni hranilnici, v poštni hranilnici si lahko kupiš delež na zakladnih listih v znesku 25, ali 50, ali 100 K. Podpis vojnega posojila ti ne napravi mnogo potov, kajti to lahko storiš pri domačem poštnem uradu, davkariji ali hranilnici. Kako se bo vplačevalo vojno posojlo. Zneske do 200 K je treba plačati takoj pri prijavi. Zneske, katere so podpisali varuhi in kuratorji za svoje varovance in še čakajo sodnijske odobritve, uživajo pri poštni hranilnici to ugodnost, da jih ni treba plačati takoj pri prijavi. Plačaš pa lahko v gotovini, s čekom ali hranilno knjižico poštne hranilnice. Plačaš pa tudi lahko tako, da izročiš vložne knjižice svoje banke, hranilnice in posojilnice. Če plačaš s takimi vložnimi knjižicami, je najboljše, da podpišeš vojno posojilo pri zavodu, kjer imaš svoj denar, kajti s tem prihraniš obilo dela in stroškov. Če pa bi imel muditi obilo časa, predno prideš do svoje hranilnice ali banke, lahko izročiš svojo hranilno knjižico kar bližnjemu poštnemu uradu, ki bo poskrbel za vplačilo. Pri zneskih nad 200 K je treba 10% plačati takoj ob prijavi; 6. decembra 1915 in 5. januarja 1916 po 20% in ostanek dne 6. marca prihodnjega leta. Tako je omogočeno, da boš lahko poleg sedaj razpoložljive gotovine in vlog porabil za podpis tudi one zneske, katere pričakuješ v bližnjih štirih mesecih, n. pr. danes še ne prodane letine, terjatve iz sklenjenih dobavnih pogodb in kar pričakuješ od najemnine, obresti, plače, gratifikacij, tantiem in drugih dohodkov, XXX OXROŽNICA vsem županstvom na Kranjskem. Dne 6. novembra poteče rok za pod-pisavanje tretjega vojnega posojila. Mnoge občine so že storile svojo dolžnost in se po svojih močeh udeležile. Marsikatera občina pa se dosedaj še ni odzvala. Vsa županstva se najodločneje poživljajo, da izposlujejo pravočasno čim večjo udeležbo občinskih zakladov pri tretjem vojnem posojilu. Obenem naj pa vsa županstva v naj-obilnejši meri porabijo svoj vpliv pri imo-vitejših občanih, da se po možnosti udeleže iz svojih zasebnih sredstev. Udeležba pri vojnem posojilu je čin resničnega domoljubja, je pa tudi obenem čin dobrega gospodarstva, ker nudi to posojilo nenavadne denarne udobnosti. Slednjič se nujno priporoča, da se vsi podpisi tretjega vojnega posojila izvrše pri Kranjski deželni banki v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 26. okt. 1915. Deželni glavar: Šusteršič. Pulrad o Srbllii. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 26. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Vzhodno od Višegrada napredujoče avstrijske čete so vrgle sovražnika proti meji. Med sovražniki so se nahajali poleg srbsk'h bataljonov tudi črnogorski. - V severovzhodnem kotu Srbije operi-rajoče c. in kr. čete armade generala pl. Kcvesz se bližajo zgornji Kolubari in mestu Valjevu, ki so je izpraznili Srbi pred našo konjenico. Iz Obrenovca proti jugu odposlane avstrijske diviz'je so po ljutem boju iztrgale sovražniku močne postojanke na višinah južno in južnovzhodno od Lazarevca. Čete so zaDodile sovražnika čez Arangjelovac. V Topoli in na višinah vzhodno od tam se avstrijske čete bojujejo. j Na obeh straneh Morave prodirajoče nemške armade so se polastile višne severno od Rače, kraja Markovac in daljnjih srbskih postojank južnovzhodno od Fe-trovca. Gorovje ob Donavi, vzhodno od Kli-sure je večinoma očiščeno od sovražnika. Dovedli so 3 topove, ki so jih zapustili Srbi, med njimi je en težak top. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 26. oktobra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Vzhodno od Viiegrada se je dosegla višinska črta Suha Gora—Panoš. Napad armad generala pl. Kovesz in pl. Galhvitz dobro napreduje. Južno od Palanke smo zasedli severne strmine ob dolini Rača, bolj proti vzhodu smo vzeli Markovac, Vk. Lacle in Kučevo. V zadnjih treh dneh smo ujeli 960 Srbov. O armadi generala Bcjedjeva ni nobenih novih poročil. Vrhovno vojno vodstvo. Srbsko uradno poročilo. »Frankfurter Ztg.« (25. oktobra) prinaša srbsko uradno poročilo 17. oktobra: Na severni fronti je sovražnik otvoril silovit ogenj proti našim postojankam. Naše čete imajo zaseden levi breg Konjske. Ljuto je napadal sovražnik južno od Grod-ske in se mu je posrečilo vzeti nek vrh južno od mesta. Naše čete stoje pri Ose-čini na desnem bregu Kolubare in na levem bregu Valjenice. Na vzhodni fronti prodirajo sovražni oddelki v timoški dolini proti Kraljevem selu. Na ostalih frontah nobene izpremembe. V okolici PiroU' smo odbili sovražne napele. V okolici Via šine se nadaljujejo ljuti boji. Francosko uradno poročilo. Orientska armada. Pariz, 23. oktobra zvečer. Francoskc c o le se izkrcavajo v Solunu vedno z najboljšimi pogoji. Francoske čete, ki so že prekoračile srbsko mejo, so žc v stiku s srbskimi četami. Osvojitev Arangjelovca. Budimpešta, 26, oktobra. Po žilavem odporu Srbov so ukorakale danes naše čete v Arangjelovac. Srbi beže na cesti proti Gornjem Milanovcu in Topoli. Naši jih energično preganjajo. Napad pri Višegradu. Geni, 25. oktobra. »Eclair« razpravlja vznemirjen po vpadu Avstrijcev v Srbijo od Višegrada, ker se z napadom odrežejo Srbi na morju in od Črnegore. Polkovnik Rousset sodi, da je položaj Srbije obupen. Pomoč je nemogoča. Četverosporazum mora napasti Turčijo s suhega in prepustiti Macedonijo svoji usodi. Srbski armadi grozi obkolitev. Berolin. »8-Uhr-Blatt« poroča z ruske meje: Moskovski listi poročajo, da je srbsko vojno vodstvo pričelo pošiljati čete na zelo utrjeno črto Kraljevo—Priština, ki je zadnja in najvažnejša srbska črta. Nevarnost, da se srbska armada obkoli, je zelo velika. Vojno vodstvo mora zato odcepiti ne glede na izgube od sovražnika tiste dele armade, ki se vojskujejo na severu. Podjetje je zelo težko, ker sovražnik vedno napada. Obrambno črto Kraljevo—Priština so zadnji čas zelo močno utrdili in preskrbeli z vsemi modernimi sredstvi in jo bodo zato lahko več časa držali. Iz Bara preskrbujejo Srbe z živežem, z orožjem in s strelivom. Četverosporazum je vse ukrenil, da pošilja v Bar, kar potrebujejo Srbi. Ne dvomi se, da bodo tudi Italijani izkrcali čete v nekem albanskem pristanišču. Tudi v Črnigori nameravajo Italijani izkrcati čete; i dva francoska armadna zbora odpošljejo iz Marseille na Balkan, a splošno se sodi, da bosta prišla na bojišče šele, ko bo že padla odločitev. Pirot obkoljen. Sofija, 26. oktobra. Trdnjava Pirot je obkoljena zdaj od vseh 6trani. Usoda trdnjave se mora v kratkem odločiti, ker primanjkuje branilcem živil in streliva za daljši odpor. Prodiranje Bolgarov. Budimpešta. Sofijski poročevalec lista »Vilag« poroča o prodiranju Bolgarov: Na jugovzhodu prodirajo bolgarske čete proti grški meji. Armada generala Bojadjeva je zasedla Mijajlovac ob Donavi in Jabukovac. Bolgari prodirajo proti Urovici, Srbi namenjajo tu vse sile, da zadrže Bolgare, ker i morali sicer popustiti najskrajnejši med Ogrsko in Bolgarijo ležeči kot. Tiste čete, ki prodirajo od Salaca, so došle do Krivelja Bora in do Brestovca. Med krvavimi boji prodirajo proti Liscu, kjer so iztrgale z bajonetnim napadom postojanko v višini 300 metrov na Glogovac-kem. Bolgari pred Leskovcem. Bolgari so vzeli dalje Jubacitio\ ico, približali so se Blalici Planini in so dose-i gli v smeri proti Leskovcu, korakajoč ob • Vlasini, Badince, kjer se nahaja južno- vzhodni del leskovške utrjene črte. Vzeti sta bili utrdbi Sizava in Orava. Bolgarski topovi so že obstreljevali notranjo utrjeno črto Slatine (severovzhodno od Leskovca). Podrobnosti o predoru pri TekijL Bukarešt, 26. oktobra. »Dimineacat poroča iz Turn-Severina, da gredo zvezne čete, ki so vdrle pri Tekiji čez Donavo^ proti Petrovem selu. Druge čete, ki so prodrle v Kladovo, gredo potem, ko so premagale Srbe, proti Kladošini. Na nekih krajih divja ogenj, ker so bili Srbi sami zažgali skladišča živeža in streliva, da ne pride v roke sovražnikov. Največji del prebivalstva je ušel na rumunsko ozemlje, med njimi srbski častniki in vse oblasti. Zadnji dnevi srbskega gospodstva ▼ Skoplju, Solija, 26. oktobra. Iz Skoplja se po« roča, da so Srbi zadnje dni zelo kruto po-stopali z meščanstvom. Nekateri prebivalci so bili umorjeni, drugi pohabljeni, a mnogi so bili odpeljani kot talniki v srbsko ujetništvo. Strašni poulični boji y Skoplju. Ko so udrli Bolgari v Skoplje, so se razvili strašni poulični boji, ki se jih je udeležilo tudi macedonsko prebivalstva Ko so Bolgari vkorakali v mesto, je priki. pela ljutost Skopeljčanov nad njih zatiralci z nevzdržljivo silo. Macedonci so planili na Srbe, ki so bežali. Končan je prvi od-delek bolgarske vojske. Glavno mesto Macedonije je osvobojeno. Bolgari so zasedli v skopeljski okolici več krajev in prodirajo proti Tetovu. Proti Prilepu. V smeri proti Prielepu so vzeli Bolgari Izvor in ob vznožju planine Babuna kraj Abdi paša. Ob grško bolgarski meji, V odseku Strumica so pridrli Bolgari s planine Belazica in so z mogočnim sunkom potisnili francoske, angleške in srbske čete čez Babrovo proti grški meji. Od tu proti zahodu ležeči železniški odsek Sa. mokovaj obstreljujejo težki bolgarski topovi. Obstreljevanje Dedeagača in Portolagosa. Kodanj, 26. oktobra. Londonski listi poročajo, da zavezniško brodovje obstreljuje dalje Dedeagač in Portolagos. V De-| deagaču so pričeli izkrcavati čete, Bolgari branijo mesto. Železnica med Solunom in Odrinom ne vozi. Bolgarski vladar na bojni črti. Sofija, 26. aktobra. Kralj Ferdinand ji obiskal z obema princema bojno črto. Vojaki so ga navdušeno sprejeli in pozdravljali. Iz bolgarskega glavnega stana, Solija, (Kor. ur.) Nekdanji vojni minister in ministrski predsednik general Račc Petrov je prideljen glavnemu stanu. Albanci groze srbskemu umikanja. Curih, 26. oktobra. Iz Soluna poročaj* švicarski listi: V srbskem glavnem stanu so obupani, ker groze Albanci srbski umi-kalni črti. Iz Skoplja niso mogli pravočasno odpeljati velikih vojaških zalog, ki so jih zato zaplenili vse Bolgari. Srbski beg v Rumunijo. Bukarešt, 26. oktobra. »Diinineaca< poroča iz Turn-Severina: Srbi so izpraznil Kladovo. Prebivalci so pobegli v Rumu nijo. Rumunski parnik »Severin« je pripe ljal 350 beguncev iz Kladova v Turn-Se' verin. Srbski parnik »Takovo« in ruski parnika »Turgenjev« in Tiraspol« se š< nahajata pred Kladovem. Osvoboditev naših ujetnikov v Srbiji. Sofija, 26. oktobra. Vsled zmagonos nega prodiranja bolgarskih čet v Srbiji c< osvobojeni mnogi avstro-ogrski državljani ki so bili v notranji Srbiji, Bolgarsko sobranje odgodeno. Solija, 26. oktobra. (K. u.) Agence Te legraphique Bulgaire« poroča: Sobranje ki bi se bilo moralo po določilih ustav zbrati pojutrišnjem, je odgodeno na i' (28.) decembra. XXX Ruska pomoč Srbiji. Stockholm, 26. oktobra. Saz~nov ji ob svoji zadnji avdijenci pri carju izprožll naj bi Rusija izkrcala Čete pri Varni i' Burgasu. Izvajal je: Ko je izrazil laški ve lcposlanik, da Italija ne more poslati po moči v Solun, se je Sazonov posvetoval angleškim veleposlanikom Buhanom, ki j' nnravnost zahteval rusko pomoč Srbiji ii ki se je skliceval na ruskega finančnegi ministra Barka, ki je v Londonu izjavil, di je pomoč potrebna. Med razgovorom »j padale zelo ojstre besede. Car je predloži Sazonovove nasvete načelniku generalne ga štaba Aleksejevu, ki je svo<'čas izjavi cla velikih čet ne morejo p-s1 « v Bolgs rijo, male bi pa Bolgari unič:' Car se j ! končno udal, naj se pošljejo divizij v Bolgarijo. Pariz, 26. oktobra. fK. u.) Petit Pari j sien zagotavlja, da je Rusija v zadnji dneh zagotovila zastopnikom četverospe i razuma, da pomaga Rusiji po svojih moče ne le na morju, marveč da pošlje tudi Srbom na vzhodno bojno črto znatno število čet na pomoč. Soiija, 26. oktobra. Trdi se: Car je odredil, naj se pripravi 250.000 mož močna armada Srbiji na pomoč. Poveljeval naj bi ji general Davidov. Rusi morejo Srbom poslati le malo vojakov na pomoč. Stockholm, 26, oktobra. Dagens« poroča iz Petrograda: Ruski generalni štab je odklonil, da bi mogel zdaj poslati 500 tisoč mož Srbiji na pomoč. Proti bolgarskim pristaniščem so odposlali le malo čet, da vznemirjajo bolgarsko prebivalstvo ob bolgarskem pomorju. Ruska poročila o bojih v Srbiji. Berolinski »Achtuhrblatt« poroča z ruske meje: Moskovskim listom se baje poroča iz Niša, da se vrše boji na srbskih frontah z ogorčenostjo, ki nima primere. Srbske izgube so zelo znatne. Že pred otvoritvijo ofenzive centralnih velesil proti Srbiji se je srbska artiljerija ojačila z angleškimi topovi in angleško municijo, Že pri Belgradu so bruhali ogenj angleški topovi. Med angleškimi topovi je tudi več ladijskih topov najtežjega kalibra. Vojni poročevalci javljajo, da razpo-/agajo nemške in avstrogrske čete zlasti s Številno artiljerijo najtežjega kalibra in da provzročajo posebno možnarski izstrelki veliko škodo na zgradbah v mestih in vaseh. Poročevalci javljajo dalje, da se pojavlja v posameznih delih Srbije že obupno razpoloženje, Francija in Anglija pomagati Srbiji s 150,000 vojaki. Lyon, 26. oktobra. (K. u.) »Progress« poroča iz Pariza: Francija in Anglija sta se se obvezali, da pošljeta tistih 150.000 mož, ki bi jih bila morala po pogodbi postaviti Grška proti Bolgariji. Italija pošilja v Srbijo sanitetni materijal. London. Iz Soluna se poroča: V Ne-apelj sta se pripeljala parnika Rosaria in »Adriatocos«, da naložita na račun Srbije sanitetni material. Grey o pomoči Srbiji. London, 26. oktobra. (Kor. ur.) Na Vprašanje o angleški ponudbi Grški, da ji odstopi Ciper, je odgovoril Grey: Čutili smo, da smo dolžni vsled zelo kritičnega položaja, v katerem se nahaja naša srbska zaveznica, vse poizkusiti, da ji zagotovimo edino pomoč, ki bi bila takoj razpoložljiva. Angleška vlada je zato naznanila Grški, da če Grška dovoli Srbiji takoj svojo popolno podporo proti Bolgarom, je Anglija pripravljena, da odstopi Grkom Ciper, Ker Grška ni hotela, da podpira Srbijo in ker pogoj, pod katerim se je stavila ponudba, ni izpolnjen; ponudba zato odpade. Srbski narodni zaklad zadržali na Grškem. Pariz. (Kor. ur.) »Temps« poroča iz Aten: Prefekt v Florini je brzojavil grški vladi, da so došli arhivi in zlato srbske narodne banke v petek v Florino, od tu so jih nameravali poslati v Bitolj. Po obvestilu iz Bitolja so arhive in zlato ustavili in stražijo zdaj zaklad grški vojaki. Vojni poročevalci pobegnili v Solun. Genf, 26. oktobra. Vojni porečevalci pri srbski armadi so došli v Solun in potrjujejo, da se nahaja v tri dele razcepljena srbska armada v obupnem položaju. XXX Grško vodi kralj. Kodanj, 26. oktobra. (Kor. ur.) »Dailv Telegraph« poroča iz Aten: Kralj je trdno odločen, zabraniti, da se Grška ne udeleži vojne. Prebivalstvo samo ne kaže nobenega določenega postopanja, ampak se da voditi od kralja. Mislijo, da bo kralj s svojim osebnim vplivom rešil deželo, če ga bo ljudstvo podpiralo. Lugano, 26. oktobra. »Gazetta del Popolo« javlja iz Aten: Na Grškem sta obe stranki edini v tem, da ne smejo poslušati niti angleških niti ruskih groženj in da bi prav te grožnje znale imeti ravno nasproten učinek. Kakor poroča oficijelni »Athe-ner Bote«, bodo v okolici Soluna zbrali še večje število čet. Zakaj etenta zahteva, naj Grška demobilizira. Dunaj, 26. oktobra. »Siidsl. Korr.« jav-/ja iz Aten: Zdi se, da se ententine čete na grški zemlji nič kaj dobro ne počutijo vsled odločnega ravnanja grške vlade in v pripravljeni grški armadi za svojim hrbtom vidijo nevarnost. To dokazuje angleško prizadevanje, ki zahteva, naj Grška demobilizira. Grška mobilizacija končana. Budimpešta, 25. oktobra. »Pester LI.« javlja iz Soluna: Grško mobilizacijo se lahko smatra za končano. Vpoklicane čete so že oblečene in deloma že odposlane na svoje kraje. Iz Stare Grške je že takoj v začetku došlo nekaj transportov, od včeraj dalje pa prihajajo vedno številnejše. V pristanišče je priplulo 17 transportnih par-nikov, 28 sc pa pričakuje. Čete so najboljše volje, zlasti ker so mnenja, da Grška nima razloga stopiti v vojno na strani Srbije. Tudi odstop Venizelosa je pri četah napravil najboljši vtis. Grki ne mislijo zasesti srbske zemlje. Atene, 24. oktobra. (Kor. ur.) Agence d' Athenes javlja: Listi prinašajo oficijozno noto, ki zanikava govorice, kakor da misli Grška zasesti srbsko ozemlje in izjavlja, da grški vladi š*e na misel ni prišlo in ji tudi ne more priti, da bi zasedla to ali ono zemljo kake zavezniške države. Zanikajo se tudi izjave, ki naj bi jih po poročilu nekega tujega lista podal grški poslanik v Sofiji. Grška živi od bolgarskega žita. Sofija, 24. oktobra. Kor. ur.) Grška vlada je pooblastila' posebno komisijo, da na vladni račun kupi v Bolgariji žita in uredi vprašanje prevoza. Komisija je že v Sofiji. Angleška hvaležna Grški, London, 25. oktobra. (Kor. ur.) »Daily Mail« poizve iz Aten, da je napačno domnevanje, da bi odstop Cipra znal biti za Grško nagib, da stopi na stran entente. Ponudba Cipra ni bila zvezana z nobenim pogojem in je bila bolj znak hvaležnosti za izkazano naklonjenost. Ciper ni vaba za Grško, kajti zavezniki so ji za izkazane usluge dolžni dosti več. Grey in grški poslanik. Amsterdam, 25. oktobra. Grey je v petek sprejel grškega poslanika in se je ž njim razgovarjal poldrugo uro. Grška je v Čardiffu naročila 50.000 ton premoga, ki se ima pripeljati v 20 dneh. Ni še znano, ali bo angleška vlada dovolila. XXX »Balkanska ekspedicija« Italije — ob Soči. Berlin, 26. oktobra. »Lokalanzeiger« javlja iz Kodanja: Od zanesljive francoske strani se poroča, da so se zavezniki z Italijo tako-le dogovorili: Italija da zaveznikom na razpolago svojo vojno mornarico za blokado in obstreljevanje bolgarskega obrežja, svojo trgovsko mornarico pa za prevoz čet. Čet pa Italija na Balkan ne pošlje, ampak bo Srbijo podpirala tako, da prisili Avstrijce, da umaknejo del svojih čet s srbske fronte in končno, če bo potreba, bo Italija svoje zaveznike podprla s posebno akcijo v Jadranskem morju. Lahi se veselijo ententinih neuspehov. Berlinski »Lokalanzeiger« poroča: Čim bolj jezno je nergljanje zavezniškega časopisja nad italijansko vojaško politiko, tim bolj očito poudarja laško časopisje, kako velike zasluge ima laška vojna za zaveznike. Italijanski časnikarji plavajo v za-dovoljnosti s Cadornovimi poročili in z znatno manjšim navdušenjem razpravljajo o vojnih činih entente, zlasti na Balkanu. Dopisnik »Secola« sc norčuje iz tragiko-niedije v Solunu. Vojaški kritik »Corriere della sera« prorokuje da bo vsa francosko-arigleška ekspedicija klavrno končala. Isti list zahteva: Če hočemo razpršiti skrbi balkanskih držav, tedaj morajo zavezniki predrugačiti svoje pogodbe o Carigradu. Rusija sc mora žrtvovati in se enkrat za. vselej odpovedati temu cilju svoje politike. Samo tako bi se dalo položaj na Balkanu temeljito izpremeniti, — »Stampa« se posebno veseli, da ententa ni imela sreče na Grškem, kajti grški odgovor je rešil laško vlado iz velike zadrege. Ententa naj nastopi s silo. Francoske želje. Pariz, 25. oktobra. (Kor. ur.) Listi pravijo, da je bilo pričakovati, da bo Grška odklonila ponujani Ciper in obžaluje, ker se je to ponudbo stavilo, kar bi se znalo razlagati kot znak ententine slabosti, Pričakovati se mora, da bo ententa storila na Balkanu šc druge korake, ki naj jih podpro dokazi njene sile. Listi nami-gavajo, da bi odločne odredbe, kakor n. pr. blokada grške obali bile bolj pripravno sredstvo, da spravijo Grško na stran entente. Rusija, ki ima zelo učinkovita sredstva proti Rumuniji, naj pa od svoje strani pridobi Rumunijo. XXX Rumunija. Lugano, 24. oktobra. Posebni poročevalec »Corriere della sera« javlja, da sta rumunska vlada in javnost prožeti velike premoči Nemčije v balkanski vojni. Zato bo Rumunijo težko pridobiti, če ententa ne napne vseh sil. Birževija Vjedomosti« javljajo iz Bukarešta, da je Bratianu rekel, da bi sc Rumunija le tedaj udeležila vojne, če pridejo Rusi v Bolgarijo, Angleži in Francozi pa v Srbijo. Rumunski hujskači za vojno. Bukarešt, 25. oktobra .(Kor. ur.) Včeraj popoldne se je vršilo že davno napovedano javno zborovanje federacije unioni-stov, katerega so se udeležili večinoma najeli ljudje. Ker jc bila voditeljem glavna stvar poulična demonstracija, zato je zborovanje trajalo komaj eno uro, nakar se je več stoglava množica podala na glavno ulico. Na čelu sprevoda so šli roko \ roki Fili- pescu, Take Jonescu, Niču Ksenopol, Lu-kacz, Delavrancea in Istrati. Za varstvo javnega reda je vlada poslala policijo in vojaštvo, ki je sprevode po glavni ulici popolnoma prepovedalo, pač pa pred narodnim gledališčem zaprlo pot h kraljevi palači. Med prepevanjem narodnih pesmi je množica dospela do tega mesta. Ker se pa vojaški kordon ni umaknil, je množica obstala in ni prišlo do nobenega spopada. Po kratkem pogajanju s poveljniki čet so se voditelji odstranili in odšli v bližnji Filipescujev klub, kjer so z balkona govorili sedmograški Goga, Drumaru, Fili-pescu in Mille množici ne vojaštvu, da je sramota, da se čete, določene za pohod proti Ogrski, uporabljajo proti Rumunom. Množica je naraščala s prihodom navadnega nedeljskega občinstva, ki je poslušalo in ploskalo govornikom. Namen prireditve pa so voditelji polagoma premaknili na dvomljivo in dvoumno plat. Dočim se je prvotno geslo glasilo: »Nobene besede več, mi rabimo dejanj!': se je ob koncu zborovanja zahtevalo samo mobilizacijo. Končno pa je pravi namen odkril Fili-pcscu, ki je ves razburjen z balkona zakričal: »Strmoglavil sem Bratianuja-očeta, pa bom strmoglavil tudi sina.« Čim več jc bilo ljudi, tembolj dobrodušna je postajala vsa stvar. — Zvečer se je na majhnem prostoru razvil korzo, nekoliko v gnječi. Bukarešt, 25. oktobra. (Kor. ur.) Pri malem spopadu, med najsprednejšo vrsto manifestantov, katerih voditelji so že izginili in med vojaki je bil ranjen nek 13-leten deček, ki je ponoči umrl. Ranjeni so bili še štirje drugi mladiči. Policija ni zapirala. Okoli polnoči je vojaštvo odstopilo, rakar so manifestanti pobili šipe pri uredništvu lista »Minerva« in hiše kluba liberalnega in Marghilomanovcga. Rumunija odklanja entento. Kodnaj, 26. oktobra. »Telegraf« poroča iz Rima: Rumunija je zadnje ponudbe entente načeloma odklonila. Sofija, 26. oktobra. »Utro« poroča iz Bukarešta: Rumunski kralj Ferdinand je sprejel bolgarskega poslanika, in mu je izjavil, da Rumunija ne misli poseči v vojno. Proti vsem političnim in vojaškim akcijam bo toliko časa nevtralna, dokler se Bolgarska ne dotakne rumunskih interesov. Rumunsko žito pride v Avstrijo. Budimpešta, 25. oktobra. Vojnožitna delniška družba razglaša, da sedaj sprejema tudi prijave glede onega žita, katerega so domače tvrdke že prej nakupile, pa še leži v Rumuniji. (Menda bo znano, da je ves uvoz žita iz Rumunije dobila v svoje roke Ogrska, ki nam bo nato delila. Op, ur.) Vojsko z Rosi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 26. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: C. in kr. čete so odbile južnozahodno od Čartoriska več napadov ruskih strelskih divizij. Nemški polki so vrgli sovražnika na obeh straneh ceste, ki vodi s severozahoda v Čartorisk. Skupno so prepustili Rusi zaveznikom včeraj v tem prostoru 4 častnike, 1450 mož in 10 strojnih pušk. Sicer je ostal položaj na severovzhodu neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 26. oktobra. (K. u.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Vojna skupina generalfeld-maršala p 1. Hindenburga. Prekoračen je zopet odsek Ilukst severno od Iluksta. Selo Kazimirški, ki smo je bili že predvčerajšnjim začasno vzeli, se nahaja trdno v naših rokah. Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Odbiti so ruski napadi vzhodno od Baranovičega in na našo postojanko ob prekopu južno od jezera Vigonovskoje. Vojna skupina generala pl. Lin-singena. Ponoči na 25. oktobra smo vzeli z naskokom sovražne postojanke vzhodno od Kuklega (zahodno Čartorijska). Brezuspešen je bil splošen ruski protinapad. Včeraj smo napredovali dalje. Sovražnik nam je prepustil 4 častnike, 1450 mož in 10 strojnih pušk. Najvišje vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 26. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega urada se poroča: 23. oktobra. Pri Šmardem, zahodno od Šloka, se je razvilo več bojev, ki niso bili važni ne za nas in ne za sovražnika. V gozdih vzhodno od vasi Klaj, ob mitav-ski cesti, se nadaljuje ogenj pehote in artiljerije. Na levem bregu Dvine, južno od Ikskila (2 km zahodno od Borkovica), so Nemci večkrat izpadli in so pričeli brez- uspešno prodirati. Na ostali bojni črti do Pripjatega nič novega. Boji na levem bregu Stira se nadaljujejo. Pri Komarovu se-vernovzhodno od Kolkega (10 km) in blizu Kolkega smo po izpolnjujočih poročilih ujeli še 22 častnikov, 600 vojakov in zaple. nil 17 strojnih pušk, 8 metalcev bomb i» 2 žarometa. Podjetja mornarice na Vzhodnem morju: Dne 22. oktobra so izkrcale naše ladje čete blizu male vasi Dameznes, ob obrežju Kurska, ob vhodu v zaliv Riga. Izkrcane čete so vrgle nek nemški oddelek, ki je to točko čuval, ujele so več Nemcev in zaplenile material. Na bojišču smo našli enega mrtvega častnika in 12 nemških vojakov. Imeli smo le 4 ranjence. 24. oktobra. Pri vasi Kalnzem ob spodnjem teku reke Aa smo vrgli Nemce, V boju pri vasi Peče, južnovzhodno od Borkovica) se je posrečilo Nemcem, da so zasedli kraj. Pri vasi Blanka severno od velike izgube. Artiljerijški ogenj je v mnogih odsekih bojne črte pri Rigi skrajno liut. Ponoči na 23. t. m. je preletel nek Zeppelinov zrakoplov Rigo in je metal bombe na več delov mesta. Vojaška poslopja niso bila poškodovana. Na bojni črti pri Dvinskem jc na pr-sameznih mestih zopet oživel boj. Sovražnik je nameril svoj ljut artiljerijški ogenj izključno na kraj zahodno od Iluksta in je nato napadel. Prvi napad je bil odbit, a preti večeru se je posrečilo Nemcem, da so zasedli vas Ilukst. V ljutem boju so imeli Nemci težke izgube. Boj pri Ilukstu se še bije. Ljut artiljerijški ogenj na obeh' straneh jc trajal cel dan pri vasi Medun scvernovzhodno od Novega Aleksandrov-ska. Vzhodno od jezera Pruta in južno od jezera Drisvjati smo po boju zasedli več vasi. Nemcem se je posrečilo, da so zopet zasedli vas Krumple, sedem kilometrov severno od kraja Vidsi. Pozneje smo jih zopet vrgli z bajonetom iz tega kraja. Vas Duki jc med bojem menjala lastnike. Ob prekopu Oginski južno od jezera Vigonovskegoje se je posrečilo našim četam, da so z bajonetnim napadom vdrle v vas Vulka (14 km). Na ostali bojni črti do Pripjatjega in na levem bregu Stira nobene izpremembe. Pri Novem Aleksinjecu je izvedel sovražnik več protinapadov, ki so se zlomili v ognju naših čet. Na gališki bojni črti južno od Novega Aleksinjeca nobene izpremembe. Na Vzhodnem morju je nek angleški podmorski čoln napadel blizu Libave neko nemško križarko vrste »Prinz Adalbert« b jo je potopil. RUSI IZPRAZNIJO VOLHINIJO IN MINSK. Moskva. (Kor. ur.) »Rusko Slovo« po-toča: Volhinijo in Minsk Rusi vedno bolj praznijo. Vladni krogi trde, da se duma pred 3. decembrom ne skliče. Zdravniki preiščejo še enkrat vse, ki niso dozdaj potrjeni. Berlin, 26. oktobra. Iz Kodanja: Iz Minska so se preselile vse državne uprave v Moskvo. ZAVEZNIKI ZASEDLI V RUSIJI 344.000 km'. Genf, 26. oktobra. Journal de Genevc poroča: Rusi so v zadnjih bojih v Volhinji izgubili velike množine ameriškega streljiva, veliko strojnih pušk in topov. Armad-no višje poveljstvo je zato strogo ukazalo, naj se brani vsak do skrajnosti. Rusko prodiranje v Volhiniji je že ustavljeno. Ruske izgube so bile ogromne. Zaveznik? so zasedli v Rusiji približno 344.000 km1" zemlje. Ukrajinske prostovoljne legije. O poljskih legijah na severnem bojišču smo razmeroma precej dobro poučeni, o ukrajniskih le malo. In vendar se bijejo ukrajinskih le malo. In vendar se bijejo ni ukrajinski Sičovi strilce« ob Seretu, Sty-ru in Pripjetu izredno junaško in tvorijo važen faktor na severnem bojišču. Njihove vrste štejejo sedaj krog 130.000 mož, gotovo izredno število. Kader Šičovih prostovoljnih strelcev se nahaja na Dunaju, kjer izhaja tudi njihovo glasilo: »Vistnik sojuza vizvolennja Ukrajini« (Vestnik zveze osvoboditve Ukrajine), ki je tudi glasilo društva za osvoboditev Ukrajine. List izhaja dva do štirikrat na mesec in stane celoletno 10 K. Uredništvo se nahaja: Dunaj VIII., Josef-stadterstrasse 79, II. 19. Številka z dne 3. t. m. prinaša na naslovni strani: »Bratnij privit Bilorusinam« (Bratski poziv Beloru-som), oklic, ki snubi sedaj Beloruse, ko je padlo Vilno duhova stolica Biloj Rusi v roke zmagujočih nemških vojsk, proti Mo-skalom in pa ravnotako beremo proti Poljakom — za sorodno Ukrajino. Med drugo bogato vsebino prinaša list tudi poročila izza gospodovanja Moskalov v Galiciji, predvsem o prihodu carja v Sambor in o ukrajinskih društvih pod jarmom s sodelovanjem »hacap-ov« (ukrajinska psovka za rusofile). Prevajalec Kobzarja in Hajdamakov« Bajda Kazak bi nas lahko več informiral o Ukrajincih in njihovem stremljenju, posebno ko je, kakor slišimo, ž njimi v stiku. —V— Boji no zabodli. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 26. oktobra 1915. (K. u.) Wolf-fov urad poroča iz velikega glavnega stana- Sovražni napadi z ročnimi granatami so bili odbiti severovzhodno od Souchez. V bojih 24. oktobra je dobil sovražnik ob naprej štrlečem robu severno od Le Mesnila v Champagni začasno kakih 250 metrov naše postojanke. Včeraj smo zopet sovražnika izgnali iz nje. Ujeli smo 5 častnikov in nad 150 mož. Sovražnik drži še severovzhodno od Le Mesnil mal nemški jarek zaseden. Na višini Combres so dobro uspele naše razstrelbe. Francoske razstrelbe * il ponoči z nenavadnim napadom končno-veljavno vržen nazaj. Proti Krnski grmadi, Mrzlem vrhu in tolminskem predmostju so se začeli italijanski napadi dne 18. oktobra, se 19. nadaljevali in 21. istotako znova izbruhnili z že opisano silo. Proti Krnu je mobilne milice polk 119. napravil dva napada, ki sta se končala z izredno težkimi izgubami za Italijane. Ob Mrzlem vrhu in ob predmostju se je Italijanom posrečilo doseči začasnih uspehov, ki smo jih pa s spretnimi protinapadi takoj zopet iztrgali iz rok. Napadi so se ponavljali, seveda z enakimi negativnimi uspehi, dne 22. t. m.; pri tej priliki so posebno alpinci pred Kozar-cami in bersaljeri pred Selom doživeli izredno težkih izgub. Dne 23. t. m. so se napadi ponovili z nezaslišano ljutostjo. Italijani so si z vsem obupom prizadevali, da bi tod prodrli. Pri Sv. Luciji so alpinci prodrli v naše linije, toda protinapad pehotnih oddelkov polka 53. in 86. jih je nemudoma vrgel zopet nazaj. Proti Krnu so naperili potem še dva nadaljna napada dne 24. t. m. podnevi in ponoči. Ob pobočju Mrzlega vrha sta se zopet razbila italijanska sunka z izredno velikimi izgubami za napadalce. Pri tej priliki so bili Italijani le za hip na ozkem kosu ob jugovzhodu te gore prodrli v našo fronto; dva bataljona hrabrih alpincev, ki sta se hotela z novim sunkom tu žrtvovati, smo skoro do cela uničili. Vsi ponovni napadi Italijanov proti našim predmostnim postojankam na hrbtu od Sv. Lucije in Se-la proti zapadu so bili popolnoma zaman, V Bovški kotanji so se italijanski napadi na gorovje Javorček pričeli šele dne 22. t. m. Obnovitev napadov tega in prihodnjih dni je bila slaba. Tako so se vsi sovražnikovi poizkusi, da bi prodrl našo doslej tako sijajno hranjeno soško fronto, do danes na vse strani docela izjalovili. Tudi poizkus, da bi prodrl skozi našo koroško fronto, se je sovražniku ponesrečil, kajti 20. t. m. smo odbili napad alpincev na Volajsko jezero, 21. t. m. manj močne napade na goro Pa-ralba, na prelaz Plocken in Jezersko sotesko. Zato pa je sovražnik poizkušal s posebno ljutostjo in trdovratnostjo po običajnih poteh prodirati na Tirolsko, ki je Tirolci tako sijajno branijo. Poizkus je bil zaman, kajti tudi tega je moral plačati z izredno težkimi izgubami. Poročilo o dogodkih na italijanskem bojišču. Prof. Lovrič poroča v »Našem Jedin-stvu«: 14. oktobra. Tudi danes se je zahotelo Italijanom po — batinah na Dob. Pri Sv. Mihaelu je skušala italijanska četa izne-naditi naše junake v strelskih jarkih. Uspelo jim je nekako, da so se približali, toda ob nesrečni uri zanje! Borba je bila naravnost strašna, udarile so prsi ob prsi. Naši so kakor levi navalili na Italijane s kopiti lopatami, pestmi, bajoneti, dokler se niso umaknili v svoje stare postojanke, pustivši pred našimi zakopi 70 mrtvih. Visoki Kr. je pokrit z debelim snegom, vsled česar je pač ukazal Cadorna svojim, da mirujejo. Tudi danes so Italijani cel dan obsipali z ieklom predinostje pri Tol.; čemu? Samo da trosijo municijo. 15. oktober. Besen sovražni ogenj proti predmostju pri Sv. L. Isti strašni prizor l se odigrava na več mestih na Dob. A naši vedno junaško vzdrže ta peklenski ogenj. Zdi se mi, da bodo nekoč zgodovinarji v nepriliki iščoč dostojnih besed, da z njimi izrazijo in v zvezde vkujejo neprimerljivo, nezaslišano junaštvo braniteljev Soče. 17. oktobra. Dočim je v bližini K. cel dan vladala tišina, je zače'a zvečer sovražna baterija s strašnim ognjem proti višini 50. Ker bi nam utegnil ta ogenj postati ze-lo neprijeten, so naše baterije italijanske topove hitro prisilile k molku. Na cesti Vrh Pl. se je opazil živahen promet italijanskih avtomobilov. Naša artiljerija, ne bodi lena, se je besno zakadila proti cesti in po kratkem času je zopet zavladala tišina. Pri Zag, živahne praske. Tudi naša artiljerija je morala tu resno poprijeti. Italijanske patrole, ki so se približale našim po-stojankam, so bile razpršene in uničene. Na Kr. in Mrz. Vr. istotako praske, a ne manjka niti izstrelkov težkega kalibra, Tudi predmostje pri T. je kakor običajno pod hudim sovražnim ognjem. Uspeh baš nikak. Da naši vračajo, je jasno. Razlika je samo ta, da imamo mi uspehe. Tako smo ravno danes porušili sovražne okope on-stran Tol. Lahi z veliko ofenzivo nezadovoljni. Lugano. (Kor. ur;) Minister neodreše šenih krajev Barzilai je bil navzoč ob sedanji ofenzivi. Laško časopisje izkuša oslabiti vtis, ki ga povzročajo transporti deset-tisočerih ranjencev. Priznava odkrito, da uspeha ob ofenzivi ni bilo veliko in opozarjajo, da so bili Avstrijci ojačeni. Naši letalci nad Benetkami. Berlin, 26. oktobra. Iz Milana se po« roča: Tukajšnji listi poročajo, da so predvčerajšnjim zvečer avstrijski letalci metali bombe na Benetke. Ena bomba je padla na Markov trg, druga na neko cerkev, ki se ne imenuje. Cerkvi je prebila streho, ki je sama umetniško delo iz renesančne do. be in jo je na notranji strani slikal Tiepolo, Lahi napadli zdaj na pritisk Anglije in Francije. Curih, 26. oktobra. »Tagesanzeiger« poroča: Italijani so zdaj tretjič napadli, ker sta pritiskali Anglija in Francija. Ker natančno poznamo ozemlje, dvomimo, da bi mogli Italijani prodreti avstrijske višinske postojanke. Italijanski poštni parnik potopljen. Pariz, 25. oktobra. (Kor- ur.) »Matin« poroča iz Soluna: Nek podmorski čoln je potopil v Egejskem morju italijanski parnik »Scilla«. Dnevne novice. + Poročilo iz seje deželnega odbora kranjskega dne 26. oktobra t. 1. Ljudsko-šolskemu učiteljstvu se dovoli po stanju z dne 1. oktobra t. 1. enkratna draginjska podpora v izmeri in pod modalitetami kot meseca maja t, 1, — III. vojnega posojila podpiše ežela Kranjska 500,000 K na račun dežele, na račun ustanov nadaljnih 500.000 K. Žrebanje efektne loterije »Sloven-ske Straže«. Glavni dobitek v vrednosti 5000 K je zadela srečka št. 57.361; vrednost 1000 K srečka št. 29,728; vrednost 500 K srečka št, 65.689; vrednost 300 K srečka št. 76.739; vrednost 200 K srečka št. 91.787. -f Podeljena je župnija Sv. Gora on-dotnemu župnemu upravitelju č. g. Jankotu Borštnar. Škof dr. Pederzolli v P ulju. V soboto zvečer je prišel v Pulj poreško-puljski škof dr. Trifon Pederzolli. Strašen samoumor. S Suhe na Sp. Koroškem nam pišejo: 18. oktobra je izvršil samoumor tukajšnji posestnik Ulrih Maček podom. Lisnik. Razstrelil si je na srcu di-namitno patrono, da mu je razneslo cele prsi in odtrgalo levo roko; kosi mesa so se razleteli po celi izbi. Rajni je zapustil devetletnega sinka in ženo ter lepo premoženje. V smrt ga je gnala nesreča v zakonu. Pozor na nevarnega dezerterja. Po zgornji Vipavski dolini se klati nek nevaren vojaški dezerter, ki je te dni ubil nekega moža in onečastil neko deklico. Opremljen je z vso vojaško opremo, govori mažarsko in pravi, da je Slovak. Po obrazu je pegast in ima raztrgane hlače. Ljudje, pozor na nevarnega dezerterja, pomagajte varnostnim organom! — Umrl jc v Pragi c. kr. stavbni svet' nik Alojzij Elhenicky, bivši župan v Srni-chovu. — Imenovan je za notarskega substi tuta v Cerknici gosp. Franc B u r g e r — V Črnomlju so zopet dovoljeni tržni dnevi in sejmi za prešiče. Prvi sejem b< v torek dne 2. novembra, na Vernih dui dan. Trgovci in kupovalci prešičev s' vljudno vabijo na semenj. Dobava zimskega perila za c. in kr vojsko. C. in kr, vojno ministrstvo nabav koncem meseca oktobra t. 1. še nekoliki naslednjih predmetov: ščitnike za noge t< jezdece, zimske jopice, zimske spodnje hla čc, ogrevala za roke, sweaterje, volnat krpe za noge, volnatc nogavice, vložne pod plate iz klobučcvinc in asbesta. Kolkova ne ponudbe (1 K) z vzorci je vložiti p,oi 1- oddelku c. in kr. vojnega ministrstva. Vsebovati morajo; dobavno ceno, dobavno množino, dobavni termiD. Dobavni razpis je interesentom na razpolago v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice za Kranjsko v Ljubljani. — Vest da je morilec orožnikov Štrukelj uiet ni resnična. Štrukelj se še vedno klati po mokronoški okolici* Jutri priobčimo o tem zanimiv do-is. Vest, da je Štrukelj ujet smo prinesli po drugih časopisih. Padel je na severnem bojišču prapor-Sčak Josio Kovač iz Koroške. Lani je raa-turiral v Gorici. m novice. Okoli Gorice trajajo še vedno siloviti topovski boji. Lahi so napovedovali svoj vhod v Gorico na 25. t. m. in sicer >na vsak način«. Mi pa vemo, cla se to ni zgodilo 25. t. m. in da se tudi nikdar ne zgodi, zato smo sedaj mirnejši nego kdaj prej. To jamči naš junaški zid živih teles ob Soči! Obstreljevanje Sabotina, ki je trajalo zaporedoma nad 50 ur, je bilo tako divje, kakor ga nismo še doživeli. Vžgalo se je tudi grmičevje. Dva silovita napada, ki ju je včeraj podvzela laška pehota z ogromno premočjo, sta se nopolnoma izjalovila. Sv. Goro so Italijani pretekli teden topet obstreljevali. Osem aeroplanov nad Aj?ev'co, baje francoskih je metalo bombe brez vsake ftkode. Cadornova pripovedka o tem bo, seve. pooolnoma drugačna. Strašna nesreča v Solkanu. Oče in dva sinova so orali pod sv. Katarino za ozimlno. Nad njimi je plul francoski aero-plan, ki je izpustil bombo, ki je razmesa-rila vse tri in oba vola. Pogreb dobrega očeta in obeh mladih fantov se je izvršil v četrtek. Iz rešilne postaje v Trstu. Scubo At-fllio je padel s kolesa ln si oretresel mož- Sne, Prepeljali so ga v bolnišnico. Isto-ko so prepeljali radi težkih nezgod v bolnišnico: Attilia Bidoli, Bruno Blagoviča in Josipa Gabrovec iz Šempolaja, Na isti rešilni postaji so našli zaščitje sledeči: Lucija Tormčič, Buff Veria, Gentonia Maria, Dendler Friderik, Mowv Ignac, Milič Fe-rucio, Bisjak Franc, Ravber Albert, Pel-trini Ivana, Trojer Oliviero, Pertot Ana, Tallerch Anton in Selhaus Ivan. Cene za elektriko, plin in koks so se v Trstu zvišale za 19"/ . AprovizaiTtjska komisija v Trstu bo razprodaiala od 25. do 31. oktobra t. 1. sledeče živeže: 1 kg koruzne moke po 60 vin., 1 (] kg rižs po 2 K, belo moko po 68 vin. kg, katero se dobi le proti izkaznici. LIMisle novice. dovoljeno, a mora biti blaga toMco več, kolikor tehta vrečica. Če se pa vse skupaj tehta in zaračuna, se pa vrečice še posebej ne sme računati. Prizadete opozarjamo, da je tako ravnanje nepravilno in bi imelo lahko na zahtevo stranke kazenske posledice. lj Odgla*?ftev obrti. Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da merajo, ako s svojim obratovanjem stalno ali pa samo začasno prenehajo, to naznaniti ne samo davčni administracij1, marveč tudi obrtni oblasti (magistratu). Kdor tega ne stori, bode občutil škodo sam. Ravcotako je tudi takoj prijaviti zopetni početek obratovanja. — IV. c. kr. razredna loterija. P. n. re- flcktante opozarjamo, d,, se dobe srečke za 5. razr. tekoče lotcri'e tudi med žrebanjem tega razreda t j. od 8 oktobra do 6. novembra t. 1. pri Pcslovnici c ki. razredne loteriie Liubhanski Kred<\ni bnnki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Celovcu in Snlitu. Cena srečk-. »/, 25 K, Vi 59 K, i/j 100 K, cela 200 K. Naročila po poštni nakaznici zadostuie;o. gntrn!" v t)až«lnem eUdoli;čti. Od torka 26. do četrlka 28. oktobra Psihologiče • roman, naslanjajoč se na lstoimeni Friderik Schillerjev odlomek. Zelo zanimiva spiritistična drama v štirih dejanj b. ij Ljubljanski občmsvi 5^'ei ima izredno •ejo v Detel ob 6. uri zvečer. ij Desetletnica hotela »Union«. Jutri bo deset ';•?.' odkar se je slovesno otvonl naš hote! »Union« in izročii prometu. Misel, oživotvori ti v Ljubljani prvovrstno hotelsko podjetje, je bila srečna, kakor uči prvo desetletje njegovega obstanka. Hotel »Union« je danes tako z ozirom na stanovanjske razmere kakor tudi glede raznih Srireditev za naše mesto naravnost neob-odno potreben. lj Ljubljančan zadel glavni dobitek »»Slovenske Straže«. Pri včerajšnjem žrebanju loterije »Slovenske Straže« je zadel glavni dobitek (št. 57.361) tukajšnji trgovec g. Fr. Korenčan. K porgebu g. J. Schott. Velika udeležba pri predvčerajšnjem pogrebu gosp. Josipa Schott, c. kr. vodje zemljiške knjige Eri c. k. deželni sodniii v Ljubljani, je do-azala, kak ugled je užival pokojnik, ki je slovel kot izboren uradnik, v uradniških krogih, Med drugim so pokojniku izkazali zadnjo čast gospodje c. kr. dvorni svetniki grof Korinsky, Paik in Andolšek. Bodi mu žemljica lahka! Njegovi družini naše sožalje. lj Oddaja moke po mestni aproviza-;iji. Moko se bo oddajalo jutri v četrtek samo pekom, v petek pa samo trgovcem. Ad Italija. lj Nepravilno ravnanje. Nekateri trgovci, posebno mokarji, imajo navado, da, odkar so za razno blago maksimalne cene, posebej računati papirnate vrečice, ki jih dajo strankam pri nakupu. To je seveda L? A/NTO/N BOG barverija io kemična pramca LJubljana, Selenburgova nI. 6 "Dela se izvršu ejo tudi na Shncah št 46 cene I Točna in solidna postrežba Obstoj tvrdke že čez 50 let . SANATORIt JM • EMONA I I ZA-NOTRANJE -IN-KIHURGICNE • BOLEZNI. [ •PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA-KOMENSKEGA ULICA'4 t FR. DERGANC1 v ilu naravno velikosti kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki 3400 fotografiji 3409 2218 U VI 1005/15-8 prvi iotografski in povečevalni zavod v L ubljanJ, Kolodvorska uli a 34a. V iwnu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnlja v Luhljani oddelek VI. je o obtožili opravitt>lj» državnega pravdmštva zo-por Ivana Gavtrožo, 20. junija 1881 v S|i. Zado-lirovi rojenega v Dev. Marijo v Polju pristnega, kat oJ.enjotiega posestnika v Sp. Zadobrovi it. B že kaznovanega zavoljo prestopka po § 14/1 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1015 drž. zak. štev. 228 v navzočnosti upravitelja državnega pravdništva c. kr. avskultanta flr. Pavlina in prostega obtoženca goronjega po danes dognani glavni razpravi, po predlogu obtožitelja na vporabo zakona razsodila tako Ivan Gavtroža je kriv, da je neznanega dne v drugi polovici meseci avgusta >015 v Sp. Zadobrovi izkoriščale izredne razmere povzročene z vojnim stanjem za neobhodno potrebno reč namreč iTomp r očitno čezmerno ceno, namreč 13 K 90 h za t q zahteval. Zakrivil je s tem prestopek draženja po § 14/1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 10 r> drž. zak. St 228 ter so po tem paragrafu z upoiabo gg 200, 261 k. z. obsoia v 100 K. — denarne globe v slučaju neiztirljivostl v Sest dni zapora m po § 380 kpr. v stroške kaz^i-ko^ postopanja in izvršbe kazni. Ljubljana, 21. septembra 1015. Nagode s. r. vseh vrst in vsako množino kupuje po Dejvtijiii cenoh J. GROBELMK, i Ljubljana, Mestni trg štev. 22. zmežna obeh deželnih jezikov, dobra ra-čunarica in izurjena v vseh pisarniških delih se takoj sprejme. - Ponudbe z navedbo pLče na upravništvo lista pod številko »1200-2221«. starejši, se išče za takoj h konjem za našo tovarno v Pi clsjradu. Tovarna barv v DOLU pri Ljubljani. 2219 Sprejme se takoj e v Naslov : za brivnico v Vipavi. - Oglasiti se je pri Frančiški Žgavec, istotam. 2223 Stanovanje hišnika je oddati v vili »Roza«, Kolizejska ulica št. 12. Sprejme se sanio stranka brez majhnih otruk. Povprašati je v vili, I. midstr. 2223 nakupuje tvrdka A. ŽALAH & CO, Ljubljana, Franca-Jožela c. 5. 3107 to S se proda iz prosto volje, pritlična z več sobami 3 veliki vrti, 3 velike brajde, vodnjak z najboljSc pitno vodo. Pripravna jo za izvežbanega trgovca, ali za rokodelca v=ake stroke, ker jo na prometnem kraju, med 4 mi velikimi tovarnami, in stoji pri tovarniški cesti, v Celjskem predmestju, 10 minut od kolodvora — Celje, Proda so pod prav ugodnimi pogoji; lahko ostane tudi nekaj vknjiženega; oena 10.000 kron. Več se izve pri g. Antou Schwige1 St, Peter št. 75 v Savinjski dolini pri Celju. takoj na DunaisAi cesti 9. za priprosto župnišče z malim posestvom na deželi se išče, ki ie vešča kmet jskega gospodinjstva in dela. St>ir st nad 30 let. Ponudbe na upra\n 3tvo »Slovenca" pod štev. 2193. 2168 kupuje vsako množino in po najboljših oenah 1638 veležganjarna sadja M. Rosiier k £0, LmMiana. Sprejme se takoj v večjo trgovino mešane stroke na Notranjskem kupi v vsaki množini po najvišjih cenah 2127 Peter Angelo Ljubljana. Le pismene ponudbe ss zele, tudi od trgovcev. s potrebno šolsko naobrazbo. Prednost imajo tisti, ki so obiskali meščansko ali drugo srednjo šolo. Istotam se sprejme izvežbana in sprotna s 1. decembrom t. 1. — Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenoa"pod štev. 2193. 2193 2100 ^ v , • ^ s/locim salon I S t u c h 1 y - M a s c h k e Ljubljana lit d vffa ulica $t. 3 2)vor$\i irg 1. Osebno izbrane novosti z Dunaja Priooroia: največjo 13 b aro klcbu^ov 30 dame in deklice kakc tudi bogato zalogo žalnih klobukov. Pooravila tolno in vastno. Zunanja naročila na ijbiro 3 obratno ooito. Priznano nijke can*. Smo cehe Se dobi v vseh tekarnsh a K.V.- Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci. Kdo naj jemlje Sirolin ? I Vsa!<,k« troi na frajnem kailju. lažje je obvaroval se bolezni,nego jo zdraviti ,1 Osebe» kroničnim kafarorn bronhijev, ki s SlroUnom ozdrave. 3. Vadušljivi .kaferim Sirolin zna/no olehča naduho- . 4. Skrofuzni otroci.pri katerih očinku|e Sirolin t ugodnim vspenom na splošni počufek. ili ' ik '' * "* •••r' ' ■ ~' * ^ 3BBBE Naznanilo preselltue! ■lin i Tvrdka Elberi 2205 tli Hi M Usojam se najvljudneje naznaniti, da sem se že preselil s svojo specerijsko in kolonijalno trgovino ter zalogo mineralnih voda, bencina, petroleja in soli v svojo lastno hišo: Kongresni trg št, 14 (prei Ti11). - Prodajalni prostori se nahajajo na dvorišču nasproti vhoda. — Priporočam se cenjenim odjemalcem tudi tukaj za prav številen obisk, zagotavljajoč vedno najskrbnejšo postrežbo. Z velespoštovanjem JulillS Elbfift. Kupijo se dva do trije vprežni konji Ponudbe pod »Eorji 1915 2206« na upravo lista. 2206 (ŽELODČNA TINKTURA lekarnarja PlCCOUja v Ljubljani \Vr«?ta letactatvotpeM« Aatitin to oipr^i te\ts». RAZPOŠILJA PO POVZETJU i steklenica 20 Dinarjev. tw Naročila po povzetji. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnce sprejema zava ovanja na doživetje in smrt, otroških dot. renlna in ljudska, nezgodna In jznutvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna vainost. Nizke prem'je. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zav.irovanj koncem leta lyl4.............................K 173,4JJ.838'— Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,7o2.»-22-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na div dendah iz čistega dobifka . . K 432 232-66 Kdor nam3rava skleniti življens'to zavarovanje, veljavno za DOjlIO ZanaiDOSIliC, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastoni in poSinine pros o. 1439 £i®r Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Ma ije Terezije cesta št. 12. 1 , Modni salon Mildner nasl. p.BARBOm£iSK priporoča svojo veliko zalogo kinčanilt klobukov« praznih oblik, peres, cvetlic itd. Največja Izbira žalnih klobukov. Popravila točno in ceno. Dobro blago. Najnižje cene --c. Češplje, orehe, grah, bob, sploh sočivje vsake vrste, riž, kupuje o usakl množini Ign. Schalzi, Gradec, AnnenstraBe 13. bmrmmV vnavocmm Uodilna znamka domače čeuljarskE industrije, so neparEkljiuD, naši suEtounoznani r ecvl J I LJnbllaM, mestni trg Specifalna ugovlna pletenin, trikotaž ln perila. Priporoča svojo zalogo, kakor: Športno in vo;aško perilo in sicer: nogavice, ganrše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogre,ce, sviteije, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki itd. Na debelo in drobno. lURUb 1926 touarna čeuljeu akcijska družba FthFRED FRHnKIs, KBm. DRUŽBR najuečjEd odjetjE suojE urste u monarhiji fiEnrik Seljak prodajalna Ljubljana, PrEŠErnoua ulica 52 mm ^m^m^mm« 55K5I^m^^^^^^m^T^mmi 2191 LJubljana! Židovska ulica 8 mr skladišče nasproti (štev. 7) priporoča cenjen, damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita, Žalni klobuki vedno v zalogi. mr Popravila po želji. les«!mmmm Priznano najnižje cene. :=: Zunanja naročila z obratno poŠto. MHHSSii Izdaja konzorcij »Slovenca«, i'iak: »Katoliške Tiskarne«- Odgovorni urednik: Jožel Gostinčar. državni ooslanec.