^1OUlUltRA
LJUBLJANA
S«. 310
l ?ft lalMffl vstk dan
f r««« L M.
PJC T«e. — Fos^ x mefcostt 1 sir tinte«, zahvale, ^
Mali ogUi:
PoMmczaa Številka 30 stot
Litalk U
eto L 75.—, v to
L 1.2C, oflrae «tot zrn Used« najmanj L 3»
L i.-.
L 1—
■ oprmTBiMro: Trat (3). ulica & Fmkmo 4'AmUk 20. Tm I1-S7. Dopisi a«) m potUtajo izklfmtea andnUtr«. o0md. rakto* mmckh to daaar pa apravailhr«. Rokapiai aa aa mtoja Nafraklna« pisma aa me tpre emajo. — Uit, založba to tisk Tiskana „Edlnort" Posredništvo ▼ Gorici: ulica Gloaue Carduccl it 7, L n. — TcleL it t27 Glavni to odgovorni urednik: proL Filip Porle.
Med Francijo in Nemtijo
Ko Človek ubere novo pot, mu korak ni več tako gotov, in večkrat se zgodi, da se spodtakne; posebno če je ozračje nasičeno z meglo, da človek ne vidi vseli ovir, in če je cilj še daleč. In vsak začetek je težak, kakor pravi pregovor. Zato je bilo že od samega začetka gotovo, da bosta tudi Briand in Strese-mann, ki sta se v Thoiryju tako dobro razumela, imela še mnogo opravka z raznimi ovirami, ki jima bodo zastavljale oot do končnega sporazuma med Nemčlio in Francijo, med državama torej, ki se nikoli nista gledali s preveč prijaznim očesom.
Kjer se dve gospodinji kretata po eni kul) in j i, tam navadno ni miru. Taka kuhinja je tudi nemško ozemlje — Po-rurie in Saarska kotlina, ki je sicer nemško, a se po njem kretajo francoske zasedbene čete. Prav nič čudnega ni, če se tam večkrat dogajajo incidenti ki niso nič kaj v skladu s thoirvsko politiko. In tako so tudi dogodki zadnjih dni skoro ogrožali politiko fran-cosko-nemškega sporazuma.
Ti dogodki so razsodba francoskega vojaškega sodišča v Landau, glede germersheimskega incidenta, in napad na francoske vojake v Mainzu.
Naši čitatelji se bodo še spominjali, da se je pred nar meseci dogodil v Gerinersheimu, ki leži v nemškem zar sedenem ozemlju, krvav dogodek. Francoski nadporočnik Rouzier je 26. septembra ponoči, ko se je vračal z nekega plesa, umoril Nemca Miillerja ter je težko ranil nekega Matthesa, s katerima se je bil spri na ulici. Francoski obtožitveni komisar, nekak državni pravdnik, je proti nadporočniku Rouzieru vložil tožbo radi nameravanega umora. Procesu, ki se je vršil pred vojaškim sodiščem v Landau, so nemški listi sledili z velikim zanimanjem in povsod je prevladovalo prepričanje, da bo Rouzier obsojen. Zgodilo pa se je drugače. Francoski višji častniki, ki so tvorili dvor v Landau, so pač dokazali, da imajo prav malo smisla za Briandova «tiioiryska» prizadevanja, ko so Rouziera oprostili, pet Nemcev pa obsodili na več mesecev ječe.
Landauska razsodba je povzročila v Nemčiji silen vihar. Nemški nacionalisti so uporabili ugodno priliko in pričeli oštevati Stresemanna radi njegove politike napram Franciji. Govorili so celo o hudi sramoti, ki jo je doživela Nemčija, in ki jo zamore izbrisati samo meč. Nemški socijalisti sicer niso imeli tako krvoločnih namenov, vendar pa se je tudi njihovih vrst polastilo razburjenje radi neprijetnega incidenta, ki bi žamogel kompromitirati vse dosedanje delo za sporazum, delo, ki so ga oni zmerom zagovarjali in podpirali. Obrnili so se do svojih somišljenikov na Francoskem ter jili prosili, naj po^ sređuje jo.
Ko je vest o razsodbi landauskega vojaškega sodišča prispela v Berlin, se je ministrski svet takoj sestal k seji. Ministri se niso dolgo posvetovali; nemški poslanik v Parizu von Iloesch je še tisti dan dobil natančna navodila, ter je nemudoma obiskal francoskega vojnega ministra Painleveja. Uspehi intervencije so se kmalu pokazali. Francoska vlada se je na seji posvetovala in uvidela je, da je treba spet nekaj žrtvovati na oltarju Thoirjrja. Doumer-gue, predsednik francoske republike, je obsojene Nemce pomilostil. Tako so po-litiki poprav ili,-kar so oficirji zakrivili.
Užaljeni Nemci so seveda na ta način dobili, vsaj deloma, zadoščenje. Vse je kazalo, da incident ne bo imel drugih, nevšečnih posledic, in da pri tej zadevi ne bo prišel na svoj račun oni del svetovnega tiska, kateri si tako rad ogledava skozi povečevalno steklo vsako oviro, ki se pojavi na poti do francosko-nemškega sporazuma.
Vendar pa tudi v tem slučaju ni šlo vse tako gladko, kakor so nekateri pričakovali. Kakor francoski oficirji v Landau, tako so tudi nemški kmetje v Mainzu pokazali, da jim miroljubnost še ni prešla v kri. Vsak začetek je seveda težak, kakor smo že zgoraj povedali. Tako se je tekom božične noči dogodilo v Mainzu — če smemo verjeti agenciji «Havas» —, da so nemški kmetje po polnočnici napadli francoske vojake in so enemu izmed teh odnesli revolver. Sedaj je prišla seveda vrsta na Francoze, da so zaropotali. Tedaj pa je nemški «WoIffov urad» prinesel pol-uradno vest, ki pravi, da francoska agencija ni bila prav informirana ter da si je zgodbo o incidentu izmislil francoski vojak, ki je v pijanosti izgubil revolver in e je hotel na tak način opravičiti. Pravda pa se je pravzaprav šole pričela, kajti Francozi so spet odgovorili «Wolffovemu» uradu ter pravijo, da njegova trditev ne odgovarja resnici in da se je incident res dogodil.
Naj bo temu kakorkoli, dejstvo je samo eno: da tiči izvor vsega zla v zased-
bi nemikegra ozemlja — v kuhinji« kjer se kretata dve gospodinji Dokler se francoske čete na bodo umaknile iz nemških mest, bo vedno obstojala možnost novih incidentov. In ovire na poti do sporazuma se bodo zmerom pojavljale.
Verjetno pa je, da bo v d oglednem Času tudi to vprašanje rešeno, kakor je bila baš te dni rešena druga, nič manj kočljiva zadeva: vprašanje nem-
ške razorožitve in s tem zvezano vprašanje vojaške kontrole nad Nemčijo.1 Predvčerajšnjim Je von. Hoeech uredil a poslaniško konferenco še zadnja aporna vprašanja, ki so ae nanašala na razorožitev Nemčije. Vojaško kontrolo nad Nemčijo bo odslej smela izvrševati samo Družba narodov.
In s tem je bila odstranjena ena glavnih ovir na poti, ki vodi do sporazuma med Francijo in Nemčijo._
flrira pegii! ml Italijo ii
je bila včeraj podpisana
Vsebina pogodbe
Komentarji rimskih listov
RIM, 29. (Izv.) Danes ob 16. uri je bila podpisana v palači Chigi arbitražna in prijateljska pogodba med Italijo in Nemčijo.
Dvorana «Zmage» je bila za časa podpisovanja razkošno razsvetljena, da je bilo fotografom in filmistu omogočeno snimanje Čim lepših slik o svečanem dogodku. Za Italijo je podpisal pogodbo načelnik vlade in zunanji minister on. Mussolini, za Nemčijo pa nemški poslanik v Rimu von Neurath, kateremu je bilo izdano v to svrho posebno polnomočje s strani berlinske vlade.
Svečanosti podpisovanja so prisostvovali državni podtajnik on. Grandi in drugi visoki uradniki mftrtiMrstva za. zunanje zadeve. Nemškega poslanika pa je spremljal poslaniški svetnik baron von Prittwitz. Med podpisovanjem in po podpisovanju so bile posnete številne fotografije za ministrstvo in za liste, medtem ko sta se Mussolini in nemški poslanik sprehajala po dvorani ter se razgovarjala. Ves obred podpisovanja je trajal 15 minut, zakaj ob 16.15 sta nemška diplomata že zapuščala palačo Chigi.
Besedilo pogodbe bo objavljeno Že tekom noči, istočasno kot bo objavljeno uradno poročilo v Berlinu.
Kakor poroča agencija «Stefani» obstoja pogodba iz 16 členov, v katerih se obe pogodbeni stranki obvezujeta, da bosta podvrgli vse eventuelne spore, ki bi jih ne bilo mogoče poravnati na pi*i-jateljski način in rednim diplomatič-nim potom, posebnemu pomirjevalnemu postopanju; če bi tudi na ta način ne bilo mogoče rešiti kak spor, predložita obe stranki spordno zadevo mednarodnemu sodišču v Haagu. V ostalem določa pogodba, ki je sklenjena za dobo 16. let, natnčno in točno tozadevna postopanja.
Izmed večernih rimskih listov posvečata danes podpisani pogodbi samo «Giornale d'Italia» in «Tribuna» svoje komentarje.
«Giornale d*ltalia» razpravlja v daljšem komentarju na uvodnem mestu o pripravah za sklenitev pogodbe, o ulo-gi in deležu, katera ima pri sklenitvi pogodbe dr. Stresemann, o poteku pogajanj za sklenitev pogodbe in o pogodbi sami, o kateri pravi, da je, s primernimi spremembami, skoro docela podobna pogodbam, ki so bile sklenjene med Italijo in Švico ter Španijo ter drugimi državami O bistvu in vsebini
voljiva. NJemu bi bilo zelo drago, ako ga, naj razpusti državni zbor v sluča-
pogodbe govori že dovolj njen naslov: «spravna in arbitrarna pogodba«.
Tudi «Tribuna* pravi, da odgovarja pogodba, o kateri je toliko ugibalo in pisalo inozemsko Časopisje, medtem ko je bil italijanski tisk rezerviran in hladen, popolnoma svojemu naslovu. Zato ni, ne more in noče biti ta pogodba v nasprotju z locarnskim paktom, temveč je samo potrebna izpopolnitev istega. List pravi, da je pogodba nova priča o smernicah zun. pol. ital. vlade, ki stremi za razrešitvijo povojnih nesporazumi j en j in zato k povratku k normalnim in jasnim odnošajem med velikimi, odgovornimi državami. S to pogodbo so vnovič postavljena na laž obrekovanja socijalistov tn framasonov glede današnje italijanske zunanje politike.
Kemiki Usti o novi MMHH
BERLIN, 29. (Izv.) «Berliner Zeitung* opravičuje dr. Stresemanna, ker ni mogel danes osebno podpisati v palači Chigi arbitražne pogodbe, sklenjene z Italijo. Da se to ni zgodilo je treba pripisovati krizi, ki še zmerom vlada v nemški vladi, in ki je primorala ministra, da je ostal v Berlinu. _ Časopisi izražajo svojo radost, da se ni zavlekla sklenitev pogodbe in da bo takoj objavljena vsebina pogodbe, s čemur bodo morala prenehati neumna podtikanja, da je pogodba naperjena proti Franciji. Z nemške strani ugotavljajo z zadoščenjem, da bodo morebitni bodoči spori z Italijo razrešeni potom t arbitraže, kar je želja Nemčije napram vsem državam. —
V krogih WUhelmstrasse (nemško zunanje ministrstvo) so mnenja, da pogodba okrepčuje prijateljske vezi med obema pogodbenima strankama, da razčiščuje njihove medsebojne odnosa je in da tvori gotovo podlago za bodoče politično in gospodarsko sodelovanje, pod pogojem, da bodo sedanje pogodbe spoštovane in da bodo spet navezale tradicijonalne prijateljske vezi med obema državama
«Taegliche Rundschau*, S tresem an-novo glasilo, pripisuje pogodbi posebno veliko politično važnost, ker zaznamuje zboljšanje v italijansko-nemških od-nošajih.
j «Berliner Tageblatt* pozdravlja z radostjo podpisano pogodbo, s katero se končavajo spori, ki so nastali v poslednjem letu. Poleg tega tvori pogodba podlago za mirna pogajanja o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi in ki bodo v poznejši dobi tvorili predmet razprav med Mussolini jem in Strese-mannom.
60 spet Izhajal ?
RIM, 29. (Izv.) V tukajšnjih krogih se je razširila govorica, da bosta v najkrajšem času spet pričela izhajati bivša opozicij on a ln a lista «11 Mondo» in «11 Risorgimento». S prejšnjimi lastniki so v teku pogajanja za prehod obeh listov v druge roke. Seveda bosta oba lista zavzela, če bosta v resnici zopet izhajala, režimu naklonjeno stališče.
On. Turati e vprašanju »čiščenja» • v fašistovski stranki
RIM, 29. (Izv.) Generalni tajnik fa-šistovske stranke je dovolil rimski «Tri-buni» daljši interview, tekom katerega je izjavil, da se moralo po njegovem mnenju smatrati vpisovanja v stranko za zaključena. Izjemo tvorijo samo najmlajši, katerih vstop v stranko mora prinesti v njo nove in sveže moči. S prevdarnim delom čiščenja v strankinih vrstah bo treba nadaljevati. Če so med pristaši nezanesljivi in taki ljudje, ki nameravajo izrabljati fašistov-sko stranko v obrambo lastnih interesov, jih bo treba izločiti iz stranke. «Karta deia» se marljivo pripravlja, toda za njeno definitivno sestavo bo treba premagati še dokaj težav.
Poskušen samomor r Budimpešti radi smrti mikada
BUDIMPEŠTA, 29. Neki Matoi-Otan, mlad Japonec, ki prebiva v Budimpešti, se je hudo razžalostil, ko je izvedel, da je mikado Yoši-Hito umrl. Izvršil je «karakiri» — prerezal si je trebuh; način samomora, ki je pri Japoncih v navadi. Izkrvavel bi bil popolnoma, da ga niso hitro prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo opasno.
Uzunovičevo poročilo
na včerajšnji seji radikalskega kluba
BEOGRAD, 29. (Izv.) Glavno zanimanje je danes Beograd posvetil seji radikalskega poslanskega kluba, ki je bila napovedana za 18. uro. Takoj v pri« četku seje se je opazilo, da razpoloženje pašičevcev popušča in da so pomirljivi. Sicer pa je izmed pašičevcev prisostvovalo samo okrog 20 poslancev. V celoti pa je bilo navzočnih nekaj preko 100 poslancev. Sejo je otvori 1 podpredsednik Mihajlović, ki je takoj predal besedo Uzunoviču, ki je govoril približno 1 uro. Navajal je razloge, radi katerih je sestavil svojo novo vlado. Šel je vanjo z zaupanjem kluba in z zaupanjem šefa stranke pok. Pašiča.
Opravičeval se je, da takrat sicer ni imel odvolj časa, da bi konsultiral klub in vodstvo stranke. Kdor ga pa pozna kot človeka, ta ve, da se nikdar ni boril za ministrski položaj. Priznava, da je zavladalo ob sestavi vlade v klubu nezadovoljstvo, ki pa ni tako veliko, kakor so poročali listi in nikakor ne moro biti govora o kakem razkolu stranke. Glede zadnje krize je Uzunovič poudaril, da je napravila mučen vtis na vse ter se je že zdelo, da se bo razvila v krizo političnega življenja in parlamentarizma. Nato je Uzunovič precej ostro .napadal radičevce, ki so se v prejšnji vladi pokazali kot nesolidni ter je bilo njihovo zadržanje« v prejšnji koaliciji nevzdržljivo in neznosno. To se je hotelo popraviti z rekonstrukcijo vlade in tako je prišlo do krize in predvsem do koncentracijske vlade v širši koaliciji.-Poskusilo se je doseči sporazum z SLS ter se je zdelo, da bo ta koalicija zado-
bi se sestavila vlada s koalicijo najmočnejših strank. V skupščini bi naj bila večina Srbov, Hrvatov in Slovencev. On je v tej smeri razvil akcijo v upanju na uspeh in začela so se pogajanja. Radikalska stranka je kazala prilično razpoloženje. Ta moment je treba imeti pred očmi posebno zato, ker je do tega prišlo radi nevzdržnega dosedanjega zadržanja radikalskih zaveznikov — radićevcev. Končno je Uzunovič izjavil, da če bi klub odklonil sedanjo vlado, bi ta dala ostavko in bi se postopalo docela po željah kluba. Prosil je nadalnje govornike, naj razpravljajo samo o dosedanji situaciji in naj imajo vedno v mislih interese države in radikalske stranke. Za Uzunovi-čem je govoril RaJiko Trifunovič, ki je Sicer izrazit pašićevec, a je vendar govoril zelo pomirjevalno. Tudi on je napadal Radića in posebno novega ministra Košutiča, Končno je govoril še Miljutin Dragovič, nakar je bila seja zaključena ter se jutri nadaljuje. Napovedanih je še 34 govornikov.
Kongres jucjosJovems&e demokratske
stranke
Danes dopoldne se je vršil v Beogradu kongres Davidoviceve stranke, ki je bil razmeroma dobro obiskan in ki se istotako jutri nadaljuje. Otvoril ga je David ovič z obširnim poročilom o politični situaciji, nakar je mel daljši govor dr. Ilija Šumenkovič o krizi parlamentarizma v jugoslovenski državi.
Jugoslovanski klub je dopoldne imel sejo in se o tej seji zopet ni izdal nikak komunike. Smatra se, da čaka klub na rezultata razprav seje radikalskega poslanskega kluba.
Ssja~kls£ba HSS
Izrekla popolno zaupanje peti Uzuno-vičevi vladi
ZAGREB, 29. (Izv.) Dopoldne se je vršila seja hrvatskega seljaškega poslanskega kluba, kateri je prisostvovalo 39 poslancev. Otvoril jo je Radič, nakar je razprava trajala do 13.30. Izdan je bil komunikč, ki poudarja, da HSS s popolnim zaupanjem sprejema novo Uzunovičevo vlado, ker je sestavljena na osnovi politike narodnega sporazuma ter ima za nalogo, naglo in uspešno zakonodajno delo ter posebni namen, da narodna skupščina poleg državnega proračuna sprejme tudi zakon o izenačenju davkov, o dalmatinski agrarni in o vrhovni upravi Na datlje pozdravlja HSS s posebnim zaupanjem one nove člane, ki niso parlamentarci, ki pa v svoia ministrstva prinašajo strokovna izkustva. Komunike poudarja tudi, da se HSS popolnoma strinja z memorandumom, ki ga je sestavilo predsedstvo HSS ter ga je Radič dne 17. t. m. izročil Uzunoviču.
Težave ljubljanskega gledališča
. LJUBLJANA, 29. (Izv.) Tukajšnji listi priobčujejo obširne informacije iz .krogov gledališke uprave, v katerih se navaja, da so postavke v novem državnem proračunu ljubljansko gledališče reducirane in da bo ljubljansko gledališče moralo omejiti svoje delovanje. Splošno bo delo otežkočeno in predvsem se bo moralo reducirati število članov najmanj za 49 oseb.
Vladna Kriza no Nemškem
BERLIN. 29. Poročali smo že, da so v sedanji vladni krizi nemški nacijona^ listi poskušali dobiti vlado v svoje roke. 18. decembra je sprejemal državni predsednik Hindenburg predstavnike strank. Zastopnik nemških nacijonali-stov mu je predložil tri načrte za reši-
ju, da bi zbornica izglasovala nezaupnico novi vladi. To bi se pa brez dvoma« zgodilo, če bi to vlado sestavila desnica. Ako pa bi bil razpuščen parlament, bi nemški nacijonalci postavili v volilni boj ime državnega predsednika Hin-denburga. _
Incident v Mainzu poravnan
PARIZ, 29. Incident v Mainzu je bil že včeraj popolnoma poravnan. Francoski listi priznavajo, da odgovarja trditev «Wolffovega urada» popolnoma resnici.
Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bilo prečitano poročilo vrhovnega poveljstva po renskih zasedbenih čet. V poročilu je rečeno, da so incident zakrivili francoski vojaki, ker so v pijanosti izzivali nemško prebivalstvo. _
Monarhist! na Grfkem
spletkarij o proti režimu
ATENE, 29. V grških vojaških krogih se potrjuje vest, ki se že par dni širi po Atenah, da monarhistični častniki pripravljajo zaroto proti sedanjemu republikanskemu režimu. Strmoglaviti hočejo vlado in vzpostaviti diktaturo. Poveljniki vojske, ki so o stvari obveščeni, so opozorili tudi vlado in načelnike strank na pretečo nevarnost ter so jih zaprosili, naj takoj ukrenejo potrebne korake proti prevratnežem.
Vlada je baje že poskrbela, da monarhisti ne bodo mogli izvršiti svojih načrtov. Aretirali so nekega nadporoč-nika, pri katerem so našli važne listine, ki so v zvezi z monarhistično zaroto.
Tudi tisk je stvar že prinesel v javnost in poziva vlado, naj ukrepa, dokler je Še čas._
Proglas novega mikada
na Japonski narod
TOKIJO, 29. Novi mikado Hiro-Hito je naslovil na narod proglas, v katerem pravi, da bo spoštoval ustavne zakone japonskega cesarstva, gojil bo čednosti, ki jih je podedoval po svojih prednikih, in da bo čuval nad tradicijami Japonske.
«Prilike v svetu, nadaljuje proglas, so se pred nedavnim v marsičem spremenile; mišljenja ljudi se najbrž ne bodo zmerom skladala; gospodarsko življenje narodov motijo križajoči se interesi. In zato je potrebno obrniti pozornost na splošni položaj države ter spraviti v sklad vse sile cesarstva, da se doseže narodna solidarnost socialnega življenja, da se s tem zagotovi narodu trajno blagostanje. Svet preživlja dobo evolucije; novo poglavje se odpira v zgodovini civilizacije narodov. Samo one države, ki se drže odločne in stalne politike, napredujejo zmerom bolj».
Parlament je odobril posebne kredite za pogreb pokojnega mikada Yoši-Hita, nakar je bil odgoden. Pravijo, da bo pogreb stal nič manj kot 250 tisoč šterlingov. _
Pred sestankom med Briandom in čičerinom?
BERLIN, 29. Kot poročajo iz Moskve, dela ruska zunanja politika na to, da si približa Francijo. Po teh vesteh bi se Briand in Čičerin v kratkem sestala.
Zarota proti kralju Alfonsu in španskemu diktatorju
PARIZ, 29. Pred nekaj dnevi so listi lansirali v svet vest, da je bila v Španiji odkrita zarota proti Primu de Ri-veri in kralju Alfonsu. Uradnega poro*, čila o tej zaroti španska vlada sicer tev krize. Po prvem bi se naj sestavila izdala in tudi španski tisk ie pisal o
vlada desnice, kateri bi se pridružil Še centrum. V slučaju da centrum te kombinacije ne bi hotel sprejeti, naj bi vlado sestavila sama desnica. Tej manjšinski vladi naj bi bil centrum vsaj v toliko naklonjen, da bi se vzdržal nevtralnega. Če bi pa tudi ta drugi načrt ne obveljal, je zastopnik predlagal uradniško vlado. Taka uradniška vlada bi bila seveda pod vplivom nemških nacijonalistov. Pri vseh teh treh načrtih bi prišel v poštev 48. člen nemške ustave, ki daje državnemu predsedniku v gotovih slučajih pravico do sestave in odobritve diktatorične vlade. Ta člen ustave naj bi vladni predsednik tudi uveljavil v slučaju, če bi prišlo do nezaupnice manjšinski ali uradniški vladi.
tem radi stroge cenzure sila rezervirano. Sedaj pa poroča «Petit Parisien», da je bilo radi poskušanega atentata aretiranih in sojenih v Madridu dvajset oseb. Kot poroča omenjeni list, so bile štiri osebe po ne baš temeljiti preiskavi obsojene na smrt in ustreljene.
Zima na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 29. Radi snežnih žametov zadnjih dni je temperatura močno padla. Gorenja Donava bo kmalu zamrznila, dočim Blatno jezero pokriva že debela ledena skorja.
Hud vihar na Sredozemskem morju
. VALENCIA, 29. Predsinočnjim je po Sredozemskem morju divjal hud vihar,
ki je bil posebno silen ob španski obali Toda v parlamentarnih klubih zatr- Kakih sto ribiških čolnov se je potopilo.
jujejo, da državni predsednik ni odobril teh načrtov nemških nacijonalistov. Vendar pa je vsekakor verjetno, da bo kabinetni mandat slej ko prej poverjen bodisi kakemu nemškemu na-cijonalistu ali pa šefu nemške ljudske stranke dr. Scholzu. To bi tudi povsem odgovarjalo parlamentarnim načelom, saj j© v glavnem desnica privedla do padca Marsovega kabineta, s tem da je glasovala za nezaupnico, ki predlagali socijalisti
Nemški nacijonalisti pa nameravajo poleg tega tudi prepričati Hindenbur-
Vas Castillion, ki leži ob obali, je utrpela radi besnenja valov precej škode. Morje je ogrožalo tudi selo Vinaroz in so morali tamkajšnjemu prebivalstvu prihiteti na* pomoč vojaki.
Bolnišnica v Valenzi se je podrla. Morska voda ji je izpodjedla temelje.
Listi ne izhajajo, ker manjka električna gonilna sila in so poleg tega vse so JO telefonske in telegrafske zveze prekinjene.
Zastanki vojnih pokojnin bivših vojakov
Direktne pokojnine
Zelo potfostoma vlag-ajo številni vojni upokojenci pritožbe radi neizvrše-negra plačila pokojnin za mesece in leta vnazaj. Da si prizadeti prihranijo nepotrebne tozadevne korake, hočemo danes zopet spregovoriti o tej stvari. Predvsem je treba prizadete opozoriti na določbo Čl. 59. kr. odloka iz leta 1923., št, 1491, ki predpisuje: «Kdor od dneva, ko je bila njegova poškodba, rana ali pohaba, ki je povzročila invalidnost, upravno in zdravstveno ugotovljena v smislu čl. 54. in 55., čaka več nego eno leto, ne da bi predložil prošnje s predpisanimi listinami vred, ima pravico do pokojnine ali podpore samo od prvega dneva v mesecu po predložitvi prošnje in listin.*
Indirektne.
Ustavitev izplačevanja zastankov na indirektnih pokojninah je odrejenai iz Rima. za one svote, ki spadajo v dobo pred 1. januarja 1924. Vlada je odre^ dila ustavitev zato, da se bodo mogle zadržati one svote, ki so jih plačevale občine sorodnikom v vojni padlih vojakov kot dnevne podpore. Radi tega se lahko osvobodijo ti zastanki in se lahko nadaljuje njih izplačevanje le na podlagi izjave občinske uprave, da nima od prizadetih nič tirjati za izplačane jim dnevne podpore.
Z nedavnim ukrepom so bili pokra^ jinski zakladni ravnatelji pooblaščeni, da lahko ukrenejo potrebno za izplačevanje teh zastankov na podlagi vzorca 208 ali na podlagi potrdil, ki naj jih pošljejo poteštati, in pa v vsakem slučaju pod pogojem, da si občine pridržijo svote, ki so jih izplačale kot 4nev-jie podpore, katere svote, se imajo vpisati med prejemke občinske blagajne.
Če znašajo zastanki manj, nego je potrebno za povračilo občinski upravi, se bo odplačevala razlika od naslednjih obrokov, in sicer se bo odbijala od vsakega obroka do izvršenega povračila po ena desetina.
Neobhodno je potrebno, da se vzorec 208 natančno izpolni in da se natančno odgovori na vsako vprašanje.
V slučaju smrti ali zmankanja tečejo gori omenjeni roki od dneva, ko je bil mrtvaški list prepisan iz knjig urada civilnega stanu ali od dneva, ko je občina, v kateri je imel prizadeti zadnje bivališče, izjavila, da je izginil, ali od dneva, od katerega bi imela teči pokojnina v slučajih, o katerih je beseda v zadnjih dveh odstavkih čl. 58., razen slučaja, ki je omenjen v četrtem odstavku čl. 38.
Za nedoletne in slaboumne roki ne tečejo, dokler traja pravna nesposobnost.
ČJ\3 o^ofc« «1 12. julija| vladi maršala. Pilsudakeg* V poljskih
Sl • *	,	Je dobila ta resolucija silen od-
Fri izračunavanju poviška se prva'jnev in na javnost Je napravila velik sirota ne šteje. Prizadeti naj »i to za- „vtis. Te dni pa je poljski primas nad-pomnijo, da ne bodo delali nepotrebnih fikof Hlond poslal maršalu Pilsudske-
prošenj, ki ne morejo imeti uspeha
Razume se, da morajo postavni zastopniki sirot predložiti prošnjo za pokojnino, opremljeno z vsemi listinami
mu pismo, v katerem izraža v imenu poljskih škofov lojalnost napram državi Dalje je rečeno v pismu, da bi poljski škofje prav radi sodelovali v har-
Ako je mati umrla ali se vnovič orno- poniji z vlado. Škofje Selijo, da bi vlažila pred 6. maja 1926., se nadaljuje da nudila katoliški cerkvi pomoč in da plačevanje kot predujem. K tem pred- bi se ^ogibala v svojih ukrepih vsega ujmom smejo zakladne delegacije iz- OTle#a> kar bi moglo cerkev vznemirja-plačevati, računajoč od 6. maja t. 1., ^k0 da škofje ne imeli povoda za tudi po viške za otroke v smislu do- ZQPeten nastop proti vladi. Stilizacija ločb Čl. 20. gori omenjenega kr. odloka. ^jave kaže, da razpoloženje poljske
-------- j duhovščine napram sedanji vladi ni
PolitifVte lf£*£tl najboljše. Primas Hlond se dotika v svo-^	jem pismu tudi najkočljivejšega seda-
TOŽBA FRIDERIKA HABSBURŠKEGA njega vprašanja na Poljskem, namreč PROTI POLJSKI DRŽAVI	j reforme družinskega prava, ki jo za-
Po novem letu, in sicer 15. januarja htevajo stranke levice. Poleg- tega zase začne v poljskem Tešinu proces Fri- htevajo cerkveni krogi, naj vlada na-derika Habsburškega proti poljski drža- pravi čim prej korake za sklenitev kon-vi. Habsburgovec toži Poljsko, ker mu kordata z Vatikanom.
je CKlvzela 40.000 hektarjev zemlje kot ANGLEŠKA PONUDBA ZA ZGRADBO imetje bivše avstrijske vladarske hiše. Sodeč po podobnih procesih v drugifi državah, bi se sklepalo, da bo Habs- «Berliner Tageblattu» poročajo iz buržan pravdo zgubU. V obveščenih Moskve, da se je skupina angleških krogih pa se izjavlja, da se pripravlja bankirjev in brodolastnikov ponudila rešitev v obliki poravnave.	sovjetskemu komi sari jatu za prevozna
DRŽAVA IV RRRKFV pnijcrm sredstva, da zgradi v teku 10 let trgo-llnSAVA IN CERKEV NA POLJSKEM vinsko mornarico ea Rusijo, ki bo
Pred kratkim so imeli poljski škofje vredna 20 milijonov šterlingov (okoli
sestanek, na katerem so sprejeli reso- dve milijardi lir) Predlog bo ruska vla-
lucijo, ki je bila ostro naperjena proti da najbrže sprejela.
DNEVNE VESTI
Identitetne izkaznice
«Poteštati morajo izdati vsem osebam, ki so nad 15 let stare ter imajo v dotični občini svoje navadno bivališče
Stariši
v vojni padlih avstrijskih vojakov.
Tu je treba omeniti, da se prošnjam starišev za dosego zastankov ne more vedno ustreči, kajti ne pritičejo jim zastanki od 1. oktobra 1921., ker kr. od-
predvideval podpor za stanse, Če je	°
I morajo pokazati na vsako zahtevo u-radnikov in agentov javne varnosti.» —"	- j***"4	~ r Rok, v katerem si morajo preskrbeti
stopil v veljavo 9 novembra, uvaja izkaznico take osebe, določi policija. V med drugim tudi takoimenovane iden- vseh drugih slučajih, ki smo jih ozna-titetne legitimacije, t j. izkaznice s eili zgoraj, ^	izvajatl do_
fotografijo posameznika, z njegovim loCbe Q iz]iBXDicah potreh mesecih od podpisom m s podatki o njegovi osebi, ^neva, ko je stopil novi zakon v ve-Namen teh osebnih izkaznic je ta^ da iiaVo, t. j. torej od 10. februarja 1927. se z njimi prizadeti lahko v vsakem dalje. Potemtakem imajo oni, ki si ho-hipu izkažejo ter dokažejo svojo istost, Cejo preskrbeti izkaznico Inki jim noče to zahtevajo organi javne varnosti. licija ne ukaže> da jo m0raj0 ^J^-
Istostna izkaznica po novem zakonu imeti, še okoli poldrugi mesec časa, da
javne varnosti pa ni zapovedana na si jo dajo napraviti, sptošno, temveč odreja čl. 159. sledeče:
Za državne upokojence
Naše upokojence — vštevši upokoje-ali pa stanovanje, istostno izkaznico ne železničarje — opozarjamo, da so na od ministrstva predpisanem vzorcu, bile prošnje, predložene tukajšnji za-ako prizadeti tako izkaznico zahte-, kladni delegaciji na podlagi kr. odloka vajo.»	jod 13. VIII. 1926, št. 1431, rešene z ve-
zovi zakon pa vsebuje razne druge ljavnostjo počenši s pokojninami za določbe, radi katerih je svetovati vsa*-: november in december tega leta. komur, da si preskrbi tako izkaznico.! Priporoča se in dolžnost je vseh, da Neobhodno bo potrebna vsem onim, ki se odzovejo plemenitemu pozivu pred-ne živijo v svoji domači občini, temveč sednika g. Antona Roicha ter žrtvujejo izven nje, na pr. v mestu ali v kateri- 1% letnega poviška za podporni sklad koli občini, kjer nimajo domovinske za pomoč najpotrebnejšim članom, ki pravice. Čl. 158. novega zakona pred- so vpisani v tržaško društvo, ul. Zon-pisuje namreč med dragim, da morejo ta št. 7.
organi javne varnosti poslati prisil- Omeniti je treba, da je društvo raznim potom v domačo občino vsakogar, delilo lansko leto 7.000 lir in letos poki vzbuja v kaki drugi občini kakršen- vodom božičnih praznikov 2000 lir pod-koli sum ter se na zahtevo ne more por, katerih so bili deležni tudi vsi slo-izkazati z istostno izkaznico ali s kako venski prosilci.
drugo listino. Taka oseba se prime ter Končno opozarjamo, i da bo poštni odpelje pred kra jevno varnostno obla- urad na Vrdeli radi posredovanja pred-
ome- sednika g. Roicha izplačeval pokojnine
Kot državni poslanec je sopodpls&l I. 1917. • svojimi poslanskimi tovariši deklaraclj-eko listino in je opravljal v novoustanovljeni Jugoslaviji marsikatero odgovorno In častno mesto. Rodil se je na Volčah. Raz-ftaloftčenjm družinam Fonovi in Klavžarje-vi naše sožalje.
NOVI KAZENSKI ZAKONIK IN AVTOMOBILI.
Kakor se doznava, bo predvideval novi kazenski zakonik, ki se pripravlja, tudi kazni za rame zločine zagreSene od voditeljev avtomobilov; določena bo največja brzina, katere prekoračenje se bo smatralo za zločin in se bo temu primerno kaznovalo.	_
DOVOLJENJE ZA PRODAJO CIGARETNIH PAPIRČKOV.
Finančna intendanta v Tnstu opozarja, da je treba obnoviti za 1. 1927. dovoljenje za prodajo cigaretnega papirja in stročnic. V ta namen morajo prizadeti naprviti prošnjo na finančno Intendanco, in sicer na kolkovnem papirju za. 2 liri. Prošnji naj se priloži staro dovoljenje in kolek za 3 lire.
Knjige Goriške Katice
so tudi v knjigarnah že popolnoma pošle. Tisti razprodaj alci na deželi, ki mislijo, da jim ostane kak izvod knjig-, naj jih raje vrnejo vsaj do osmega januarja prihodnjega leta, da more Matica vsaj deloma postreči premnogemu povpraševanju po knjigah od vseh strani. Na poznejša vračila se Matica ne bo mogla ozirati.
Preklinjanje v Italiji
Preklinjanje se v Italiji kaznuje. Sedaj organizira katoliška cerkev boj n-oti preklinjanju. Ustanovilo se je nad 3000 odsekov po vsi Italiji. Tovarnarji so se temu gibanju v toliko pridružili, da so obljubili, da prepovedo v vseh tovarnah preklinjanje in zagroze ob enem z odpustom iz službe. Tozadevni pristavek se je že sprejel v vse delavske pogodbe, ker so ga odobrili zastopniki delojemalcev.
Iz triaikega življenja
tu vdova padlega; vojaka, ki ima pravico do pokojnine.
Cesto se stanši pritožujejo, da prejemajo zelo pičlo pokojnino. To dejstvo povzroča., da delajo prizadeti številne prošnje, ki se seveda ne uslišijo. Zato je treba opozoriti, da dobivajo take pičle svote vsi oni stariši, katerih v vojni padli sin je zapustil tudi vdovo in otroke, ki imajo pravico do pokojnine. Prizadeti naj imajo te okoliščine pred očmi, da ne bodo delali zastonj tozadevnih korakov in povzročali mi-nistrstvenim uradom nepotrebne zgu-be časa za pregledovanje takih prošenj, ki se jim, kakor rečeno, ne more ustreči.
Matere.
Da matere v vojni padlih vojakov V slučaju smrti upokojenega moža ne o-stanejo dolgo brez pokojnine, imajo zakladne delegacije postopati na sledeči način in prizadeti morajo predložiti na prostem papirju sledeče listine:
1.)	Prošnjo za prepis pokojnine;
2.)	Mrtvaški list pokojnega upokojenega moža;
3.)	Poročni list;
4.)	Rojstni list sina padlega vojaka;
5.)	Potrdilo o vpisu pokojnine, ki je bila podeljena pokojnemu možu.
Po predložitvi teli listin odredi zakladna delegacija, da se prejšnje izplačevanje pokojnine nadaljuje, in sicer v istem znesku, v katerem jo je prejemal pokojni moi, dokler se pokojnina končnoveljavno ne likvidira.
Ko gre za pokojnino, ki je bila podeljena za več nego enega sina, padlega v vojni (in v novih pokrajinah je mnogo takih slučajev), odredi zakladna delegacija izplačevanje pokojnine še le tedaj, ko ugotovi, da je prosilka v resnici mati vseh padlih sinov. Če vsi sinovi umrlega očeta niso obenem tudi sinovi vdove prosilke, zakladna delegacija lahko začasno nadaljuje izplačevanje, toda v tem slučaju so izključeni poviški, o katerih je beseda v Čl. 43. kr. odloka št. 1491.
Sirote.
V slučaju smrti ali nove omožitve se
izplačevanje sirotam nadaljuje na vpis vdove, vštevši tudi po viške za sirote v
v petek 31. t. m.
Povijanje pokojnli nflteUem
njeni izgon, če se izkažejo obdolži tvo za resnične. V vsakem slučaju pa se uvede proti taki osebi preiskava, ki sej
lahko zavleče, dokler se obdolžitev no j v italijanskih listih beremo: Poseben od-razčisti. Le z istostno izkaznico si pri- sek zaklada pri finančni intendancž (Se-zadeti lahko prihrani sitnosti, ki so ne-' zione Speciale del Tesoro presso la Inten-odklonljivo združene s takim postoridenza di Finanza) je že poskrbel, umevajoČ naniem.	j željo narodne vlade, za končni obračun
^	, .	1 povišanja pokojnin v prilog 1 judskošol-
Tudi vsem onim, ki se samo začasno £kim učiteljem io bodo v tekočem mesecu nahajajo izven svoje občine, na pr. Če izdani plačilni ukazi zastankov zajedno z gredo v mesto, na kako kupčijo> itd., ukazi o obrokih po stari meri, ker obsega-bo istostna izkaznica potrebna, da se J« razlike dobo od 1. julija 1926. do 31. de-izkažejo, Če to od njih zahtevajo na pr. cembra 1926- ^
kr. karabinerji ali katerikoli organ , Ob tej pnlto ee naznanja, da ne gre no-
,.J » , ,	.. . ° beno povišanje učiteljem novih pokrajin,
javne varnosti. Le kdor se nikakor ne ki so^e upokojili, pred 1. julija 1924. 1.'
makne iz svoje občme in pa mladina j[er zadevajo določbe odloka od 13. avgusta pod 15. letom bo lahko brez skrbi brez 1926. št. 1431. le bivSe državne uradnike, izkaznice.	Pa jim tudi ne pri tiče povišanje, omenjeno
Kakor rečeno, izdajajo izkaznice po-	od. 13- avgrusta 1926. 5^1500 ker
teštati in sicer jih morajo izdajati vZ- Soni ^	^ ^ V M°nte Pen"
komur. Kot pristojbino sme občina za-. Za* dovoljenje kateregakoli povišamja htevati največ eno liro za vsako izkaz- omenjenim učiteljem bi bilo treba posebne nico. Z ministrskim odlokom od 10. t. postavne določbe, za katero bi pa bila pri-m. je bilo določeno, da bodo izkaznice stojna Splošna državna računarija {Ragio-majhni zvezčiči iz belega kartona, ka- neria Generale deli o Stato).
teri bodo obsegali štiri strani. Na prvi.	kh^ahm fnnfia
zunanji strani je naslov: Regno d'Ita-j	FUgKD 001630 10010
Jia. — Comune di.....Carta d'iden- V en cel j a so pokopali... Žalostna je vest,
tita — No. . . . del Signor.....Na da so mladost pokopali, desetkrat je ža-
.drugi strani stojijo osebni podatki ime- i^tnar Ce Je ta mladost bala pridna kot jitelja izkaznice in zabeležba, posebnih Maunčeva Ob 2 uri so zazvonili zvonovi v
znakov, Jih Kdo ima. Na tretji stra,
ni stoji v sredi zgoraj fotografija ime- kij znan<;i in sosedi. Lepo solnce je zaliva-jitelja z odkrito glavo. Pod fotografijo }0 naša lepa Brda prav gor visoko v Vr-je levo prostor za odtis kazalca leve hovlje in blagoslavljalo prst, kjer naj leži roke, desno za potešta.tov podpis in njegovo izmučeno truplo. Spremili so uradni pečat. Odtis kazalca leve roke Mauriča k poslednjemu ležišču tudi zase ne bo zahteval od vseh prosilcev za ^op^iki tovaj-išev iz Gorice in Tolmina, -ki izkaznico. Zadnja četrta stran izkaz- so se P°slovili> na grobu od njega. -niče bo prazna.	!	SMRTNA KOSA.
Izdana izkaznica ima veljavo za tri Kakor smo doznali, je umrl za božične leta. Po tem roku se mora obnoviti. praznike v Mariboru dvorni svetnik in Da povzamemo, naj ponovimo, da iz- podpredsednik mariborskega višjega so-kaznica ni obvezna, pač pa je gotovo, dišča Josip Fon, goriški rojak, v devet in da bo nujno potrebna vsakomur, ki ži- g^™1^ I2&8™!? ž****3}1- J^ed vojno vi izven svoje občine ali se mora po- ^iTzv^rJ^'j^u^K dajati po katerihkoli opravkih v druge ljudske stranke. Služboval Je po raznih kraje. Obvezna pa je istostna izkazni- sodnijah na Goriškem *in je končno dobil ca za one, katerim policija ukaže, da kot višjesodni svetnik v Gorici dopust, da si jo morajo preskrbeti V tem pogledu se je posvetil nalogi, ki ga je čakala v dr-določa čl. 3. novega zakona o javni žavnem zboru. Po vojni se ni vrnil več na varnosti sledeče: «Varnostno oblastvo	TJ*10 j® obiskoval begunska
ima nravico ukazati nevarnim in sum- tal>ori5ča kot član tozadevne nadzoroval-lma pravico UKazaxi nevarnim m sum- ne komisije in njegovemu paznemu očesu
ljivim osebam, da si v določenem roku ni ušel marsikateri nori ratnik	k«*«.
preskrbijo istostno izkaznico
Poeku&cn samomor dekleta.
Radi prepira z domačini je 26-letna dni-nariica Amelija Sporengi sinoči okoli 20. ure izpila v svojem stanovanju v ulici Sporcavdlla št. 12 s samomorilnim namenom znatno količino neke kisline. Nato se je Sporenzijeva podala k svojemu -zaročencu Karlu Ceriesa, stanujočemu v ulici CapitelM št. 7, najbrž z namenom, da bi ga poslednjikrat pozdravila. Toda komaj j'e dospela tja, se je zgrudila onemogla v naročje zaročenca. Kakor je pač umljivo, je nepričakovani in čudni obisk spravil mladeniča v veliko zadrego; vendar je kmalu uvidel, da Sporenzijeva nujno potrebuje zdravniško pomoč; zato je brez daJj&ega pomišljanja hitel telefonirat rešilni postaji. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je Sporenzijevi izpral želodec ter jo nato dal prepeljati v mestno bolnišnico. Stanje samomorilne kandidatinje je nevarno.
Smrten padec delavca.	^
Predvčerajšnjim popoldne so delavci, zaposleni pri gradbi nove ceste med Trstom in Tržičem, našli pod omenjeno cesto v bližini Sv. Križa po delavsko oblečenega moškega, ki je bil ranjen na raznih delib telesa-in ni kazal nikakega znaka življenja. O dogodku so bili takoj obveščeni orožniki, obenem je bil poklican na lice mesta zdravnik, ki pa ni mogel storiti drugega, nego ugotoviti, da je nesrečnik mrtev; smrt je bila nastopila pred več urami, najbrž zgodaj zjutraj ali pa Že tekom noči. Med tem so navzočnd delavci spoznali v mrtvecu 41-letnega podajača Silvana Candotti, stanu-jočega v delavskih barakah pri Sv. Križu. Orožniki so dognali, da gre najbrž za nesrečo. Brez dvoma je Candotti, ki je delal na novi cesti, iz neznanega vzroka — mogoče ker je bil vinjen — padel po strmi rebri, ki se razprostira pod cesto in nad njo ter se pri tem pobil do smrti. Včeraj predpoldne je jpnišla na lice mesta sodna komisija iz Tržiča, ki je ugotovila dejansko stanje. Nato je bilo truplo ponesrečenca popoldne prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil — ako ne nastopijo kake komplikacij« — v 10—14 dnth.
Ponesrečil pri delo.
Z avtomobilom rešilne postaje Je bil vČo*' raj zjutraj prepeljan v mestno bolnA&nioo 28-letni težak Alojzij Glannetti, stanujoS v ulici Crocifisso St. 13. Mladenič Je pri do-, lu v Akedenjekih plavžih prtfel po nesreči pod voziček za prevažanje premoga in t? pri tem hudo poškodoval desno roko nadP komolcem; zlomljena mu je bila tudi kosi Siromak se bo moral zdraviti kakih 5 teS nov.
TELESNA VZGOJA
SPORT
TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA (Uradno poročilo)
Prenefiene tekme: Jadran-Sv. Ivan, rad? nepredvidevanih zaprek, na konec tou« tekem:. —
Kazen igralen. Od S. D. Primorje je kaznovan Miani Ferdinand, da se ne bo zamenjal z drugim Miani-jem.
Opomin Slanici. NaproSa se S. D. Primorje, da odstrani kamenje ob out-črtah. —
SAVEZ SODNIKOV. (Uradno poročilo) Nedeljske tekme: 2. Jan. 1927, igrišče Tr-atenik — Zora-Prosveta, sodnik g. Perlot«
Tehnično Vodstvo Hazene Tekme za cSpominsko ploščo Športnega Udru2enfa»
Nedeljske tekme: Igrišče zjutr.: Rocol-Adria. Igrišče zjutr.: Sparta-Prosveta.
Za T. V. H. Komisar.
Savez Sodnikov.
Tekma Bocol-Adria gosp. Pavloviv; tekma Sparta-Prosveta gosp. Kravos.
S. S
S. D. «OBZOR»
je naprošen, da javi tajniku S. U., ali igrišče v nedeljo zjutraj prosto.
T. V. H.
Obzor ob 10, Obzor oh
bo
«ADRIA»-«OBZOR»
2. I. 1927.
V nedeljo se srečata gori imen ova ni Četi na igrišču Adrije. Reklama za to tekmo bi bila odveč, ker le imeni jamčita, da bo tekma nadvse zanimiva. Od nedeljske tek-m«e je odvisno, katera teh dveh čet se bo borila v finali za prvenstvo.
M. D. Rocol.
Danes ob 21. uri seja vodstv odseka. Prisotnost vseh člano vezna. Seje naj se udeleže tu< niki. Vrši se v društvenih i .Načelnik.
- M. D. Presveta - Trsi
Športni odsek ima danes ob j. popoldne lahkoatlets'ki training.	Trainer.
Iz trialke pokrajine
SEŽANA.
Sežanski orkester priredi za Silvestro" večer v dvorani hotela «Alle Tre Corone v Sežani velik koncert združen z raznin zabavnimi prireditvami. —
Vabi se na obilen obisk.
DUTOVLJE.
Začnem z vremenom. Tudi tukaj smo imeli od 22. do 27. t. m. hud mraz in burjo. Na božično viljo je začel aialetavatj sneg, na Božič je pa snežilo ob močni burji vse dopoldne. Mraz je bilo tudi v nedeljo, a v pondeljek se je začel jug boriti z burjo, začelo je deževati in tudi zmrzovati, a končno je zmagal jug in v torek sjiio imeli lepo toplo vreme. Sneg je nakrat izginil. — Vendar v okrožju Avber, Kopriva, Skopo, Du-tovlje, tokraj ni nikdar močne burje, kakor jo imate v Trstu, kakor je tudi pri Sežani in Repentabru, dasi je razdalja med temi vasmi majhna. — Neki stari mož ml je nedavno pravil, da je okoli leta 1S80. imel tedanji Škof Jurij. Dobrila birmo v Repetn-tabru. Tam je bila tako huda burja, da so morali štirje možje pridržavati Škofovo koCijo. Ko so je pa škof pripeljal v Dutovlje, ga je tamkaj čakala procesija a prižganimi duplerji. Škof se je temu čudil, v Repentabru burja, da je hotela vse vzeti, v Dutovljah vse tiho. In vendar je tako.
Meseca maja je bil imenovan za občine Dutovlje, Skopo in Kopriva poteptat, a vsaka teh občin je obdržala svoj občinski urad in svojo upravo. Občini Skopo in Kopriva je v zadnj^im času oskrboval skupni tajnik. Z novim letom premestijo pa oba občinska urada v Skopem in Koprivi v Dtf-Aovlje, kjer bo skupen občinski urad.
Padal pri Igri In se hudo pobil
5-letni Argeo Savarin, stanujoč v ulici Vel tro St. 6, se je včeraj popoldne pri igri z drugimi sovrstniki v ulici Tesa skobacal na neki zid. Kakor se pogostoma zgodi v takih slučajih, je dečko, ko je priplezal na vrh, nenadoma izgubil ravnotežje ter strmoglavil z višine kakih 5 metrov na cesto. Pri tem se je siromak tako hudo udaril v glavo, da mu je najbrž počila lobanja. Nesrečni deček je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki ga je nekdo od mimoidočih poklical na lice mesta; nato je bil mali ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno.
Identifikacija starca, ki je zmrznil t starem mesta.
Kakor smo poročali, so pretekli petek zjutraj našli v veži neke hiše v starem mestu postaranega borno oblečenega moža, ki je kmalu potem izdihnil v bližnji lekarni, kamor so ga prenesli; umrl je — 300 L za Loveršičeve stroške, kakor je dognal na lice mesta poklicani zdravnik redilne postaje — radi mraza. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice, ne da bi bilo mogoče ugotoviti starčevo istovetnost. Šele včeraj zjutraj je bil siromak spoznan za 57-letnega brezposelnega pomorščaka Alojzija Or-tali, stanujočega v ulici Volto št. 8.
Voznikova nezgoda.
Včeraj predpoldne okoli 11. ure je 47-etni voznik Ernest Bulichini, stanujoč v Barkovljah — Bovedo, peljal v prosti luki dvovprežen voz, visoko naložen z zaboji. Ko je vozil mimo hangarja št. 12, se je voz radi kotanje v tlaku nenadoma močno nagnil ter se prevrnil. V kritičnem trenut-cu je voznik sicer urno odskočil v stran pa kljub temu so ga zaboji precej hudo zadeli; zadobil je številne poškodbe na raznih delih telesa, zlasti po prsih in no-
Vesli z Goriškega
Goriške mestne ve3ti
Izpred goriške pretaro:
Nardin Peter iz Vrtojbe je vodil voz po cesti, ki pelje proti Volčji dragi in je na .nekem mestu pognal Loveršiča K. v jarek. Ta je pri tem dobil rane, ki jih je moral zdraviti skoraj tri tedne. Sodnik se je pri razpravi prepričal, da zadeva vsa krivda voznika Nardina, ki se ni ravnal po predpisih cestnega pravilnika. Obsodil ga je, da mora plačati L 140 kazni, in Še posebej
.	. ni ušel marsikateri nedostatek, radi kate-, gah. Po prvi pomoči, ki jo je dobil od
m da jo rega so begunci po nepotrebnem trpeli.' zdravnika rešilne postaje, je bil siromak
Pri neki preiskavi so dobili karabinirji pri tvrdki MattirolL Edvardu šestdeset kilogramov razstreliva. Naznanili so ga sodni oblasti. Med razpravo se je pojasnila zadeva, da so namreč razstrelivo skrili v skladišču Mattirolovi delavci, zaposleni pri gradbi samostana na Sv. gori. Sodnik je nato obtoženca oprostil.
Pred sodnikom sta se morala zagovarjati Vuga Franc in Lazer Tomaž, oba iz St. Petra, prvi v pet in dvajsetem, drugi v osem in dvajsetem letu, radi pijanosti. Ko sta zapuščala nekega večera minulega oktobra gostilno, sta se naravnost zavalila v naročje mimoidočih karabinirjev. Sodnik je oba obsodil na 30 L globe.
Sedem in štirideset letni Radinja Andrej je nabiral s posebno polo prispevke za gotovega Marvina Romana, ne da bi bil imel zato potrebno dovoljenje od pristojne oblasti. Obtožen je bil radi beračenja in obsojen na L 120 globe.
V Trstu, dne 30. decembra 1929.
« EDINOST*
lil.
Nabirali so naročnike.
Pred časom sta s© pojavila na Trnovem dva mladeniča, ki sta se predstavila kot Nikolaj Rizzi iz Barlette (pokrajine Bari) in Josip Malandrini iz Carrarese (pokrajina Sirakusa), oba stanujoča v Trstu. Nabirala sta pri trgovcih oglase kakor tudi letno naročnino za list «L'Eco Commercia-le» v Trstu. Mnogi so naročili oglas in list in to tiKii> plačali. Ker pa le ni hotelo biti lista od nobene strani, čeprav so čakali nanj precej dolgo časa, se je trgovcem zdela vsa zadeva sumljiva, in naznanili so ob-, lastim oba mladeniča. Izkazalo se bo skoraj gotovo, da dotična mladeniča nista imela nobenega pooblastila, nabirati oglase in naročnino za kak list, marveč sta to delala kar na lastno pest. Našim ljudem pa ne moremo nikdar dovolj priporočiti, naj ne nasedajo na take precej nespretno nastavljene limanice.
Sklepi upravnega odbora furlanske pokrajine iz seje 28. decembra 1926.
a)	Zadeve, ki so se odobrile:
Banjšice: Davek na pse; Avče: Povišek
davka na živino; Opatje seio: Pravila za dobrodelno ujedinjenje; Libušnje: Podpis liktorskega posojila; Tolmin: Prispevek narodnemu! udruženju vojnih invalidov; Gojače: Ureditev davka na živino; Vrtovin: Ureditev vzdrževanja občinskih poti; Dole: Nabava sejavke v družbi z drugimi občinami; Št. Vid nad Vipavo: Pristop k pokrajinski zvezi samobitnih činiteljev; Čr-niče: Družinski davek 1927; žaga: Pomoč družinam, radi zadnjih poplav prizadetim; Eamnje: Družinski davek 1927.; čezsoča: Odkaz drv občinarjem.
b)	Zadeve, ki so se preložile:
Col: Obrtni? davek in davek na patente; Vrtovin: Ureditev davka na vozila in slu-žinčad; šturje: Ureditev davka na obrt in patente; Planina: Živinski davek; Ustje: Ureditev obrtnega davka in davka na patente.
c)	Razni ukrepi:
Medana: Rekurs Kraševca proti družinskemu davku (se zavrne).
Konj se Je splašil.
V torek se splašil mesarju R. Simonet-tiju konj v trenutku, ko ga je ta vpregal. Zdirjal je po Tržaški cesti in kjer se je pojavil, se mu je vse umikalo. Peter Pecorali, eden in šestdesetletni starček, je hotel iti čez ulico. Ni se mogel več rešiti, konj ga je podrl na tla. Ranjenega so vojaki iz bližnje vojašnice kakor tudi pasantje vzdignili in ga spravili v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so se mu ugotovile večja rana na čelu in manjše praske po obrazu. Medtem je pa dirjal konj naprej, dirjal po cipresni ulici, dirjal mimo sodnije, dokle - ga ni krmitelj v bližini goriškega malta ustavil, oklenivši se ga za vrat.
)ljenje za tiskarsko litografska obrt.
tno udruženje goriške pokrajine opo-na čl. III. zakona o javni varnosti, terem se ne smejo izvrševati tiskar-oac il cografske, fotografske obrti brez dovoljenja oblasti za javno varnost.
Prošnje treba nasloviti na kvestorja in sicer na kolkovni poli za L 2. Vsebovati morajo ime in priimek obrtnika (pri družbah ime in priimek odgovornega poslovod-ip), natančni naslov, kjer se obrt izvršuje, oljenje velja le za prostore, ki so se v prošnji.
ji naj se priloži kolek za 3L, kazen-prosilca. Kdor bi to obrt že izvrše-priloži staro dovoljenje, enja se morajo obnavljati vsako ieto, zstto treba vložiti tozadevne prošnje do 31. decembra vsakega leta.
Nadaljna pojasnila daje tajništvo zgoraj navedenega udruženja, ki priporoča ob enem , naj se vsi požurijo z vložitvijo tozadevnih prošenj.
K prej omenjenim obrtnikom se prištevajo tudi vrezovalci. pa tudi oni klesarji, ki dolbejo napise v kamne.
Dobava lesa
Na goriški trgovski obrtni zbornici lahko vsakdo, ki se zato zanima, pregleda razglas, s katerim se razpisuje dobava 17.100 kubičnih metrov jelove-ga lesa in sicer desk različne debelosti za upravo državnih Železnic. Ponudbe se morajo nasloviti generalnemu ravnateljstvu državnih železnic v Rimu najkasneje do četrtega februarja 1927.
ŠTANJEL.
Požar.
Nenadoma je začela goreti hiša tukajšnjega posestnika Jakoba Jakopiča. Plameni so švigali iz strehe in razsvetljevali okolico. Vaščani kakor tudi karabinirji so se takoj lotili gašenja; po dolgem trudu se jim je posrečilo ukrotiti razjarjen ele-
ment Požar je uničil sobo pod streho, precejšnji del strehe same, ni se pa utegnil razširiti na spodnje prostore. Kako je nacrta! ogenj, ki bi se v vetrovnem vremenu lahko raiširil tudi na sosednje hiše, se ne ve. Skoda, ki jo je povzročil požar, se ceni na L 3500, in je deloma krita z zavarovalnino.
Vinarska zadruga In drugo.
_ Te dneve se je ustanovila pri nas ^Vinarska zadruga«. Bila je silno potrebna in velikega pomena. Prej se je večkrat dogajalo, posebno v letih, ko so uničile toče naš vinski pridelek, da so se zatekali gostilničarji do zalog, ki pa miso mogle popolnoma zadovoljiti našega kmeta. Sedaj bo lahko dobil vsak kapljico pristnega domaČega pridelka. Na tem polju zaznamujemo torej korak naprej.
Vsekakor san o pa proti popivanju, ki se je bilo po naši občini' precej razpaslo. Marsikatero zlo je nastalo iz brezmejnega popivanja, v tem je iskati tu pa tam tudi vzroka izseljevanju.
Davek na samce je vzbudil pri- nas mnogo razburjenja. Na različne načine se je razlagal ta zakon povsod in sprejet je bil z raznimi čuvstvi v srcu.
VOJŠČICA.
Požar.
V dimniku hiše, ki je lastnina Antona Perdeca, so se vnele saje. Nastal je radi tega ogenj, ki je grozil, da upepeli vso stavbo. Na srečo so prihiteli takoj na lice mesta sovaščani. Posrečilo se jim je še precej hitro toda po trudapolnem delu pogasiti ogenj in odvrniti nesrečo od hiše same in od vasi.
S KOBARIŠKEGA
O prašičih
Mamutov ni več na svetu, ampak le po muzejih občudujemo v preostalih kosteh njihovo nekdanjo veličino; sedaj je prišel na vrsto slon, da ga bomo kmalu prištevali prazgodovinskim ži-, valim, ker ga je ugonobila deloma po- j hlepnost po slonovi kosti, deloma pa dejstvo, da se slon v sužnosti ne plodi |yeč, in sedaj sledi1 njihovim stopnjam tretji mnogoparkljar — naš domači prašič. Kot tak sam na sebi in kot do- j mača žival ima namreč to prednost, da ga redimo, ker je pač koristen, t. j. da nam donaša več koristi, nego imamo z njim troškov. A ta domneva se je za/-1 čela v zadnjem času precej majati.
Le poglejmo: Kmet da za mladega, še ne dvomesečnega prašiča okrog 200 ! lir, navadno ga ne dobi v bližini, am- | pak mora iti ponj daleč na trg, kar mu piizadene nemalih troškov, in tudi to pot mnogokrat žival tako hudo občuti, da mu posledice tega prej ali .kasneje pripomorejo do prezgodnje smrti ali predčasnegaj noža, a v najboljšem slučaju, t. j. da kaže prašič poginiti naravne smrti, namreč v obliki domačega praznika, prizadene še toliko troškov, da bi v ekonomičnem pogledu ne bilo preveč napačno, ako bi poginil še bolj naravne smrti.
Najprej odnese nekaj lir rezavec, da napravi iz njega' svinjskega kopuna, potem odnese najmanj 20 lir živino- j zdravnik, da ga obvaruje rdečice, za- '; tem ubogi kmet kupuje sirk in moko, da dene nanj nekoliko masti, in ko pride slednjič vendar enkrat pod nož, troškov še vedno ni konec. Užitnine je treba 20 lir, živinozdravniku je treba zopet 3 lire 50 cent., da plačaš ta davek, je treba poti v Kobarid, kar tudi nekaj stane, tam kupiš mimogrede čreva za napravo salamov ter jih plačaš po 24 lir za kg. Ker nam mesarji plačujejo svinjsko meso le po 5 lir, moramo dati torej 5 kg mesa za en kg črev, katere dobi mesar zastonj in jih tudi konsu-ment kasneje zavrže. Ako temu prištejemo še razne prostovoljne in neprostovoljne koline, potem vidimo, da mora kmet ono svinjsko meso, katero použije doma, plačati neusmiljeno drago.
Ker se vedno in povsod poudarja, da mora tudi kmet racijonalno gospodariti, pač kmetu ne kaže drugega, nego da prašičerejo sploh opusti in se loti rajši kake druge kmetijske panoge, ki mu bo morda več nesla, ako pa že tega ne, mu vsaj pripomore do tega, da se mesarji in konsumenti ne bodo iz njega direktno norčevali.
Napredujemo sicer polagoma, a upamo vendar, da pride nekoč Čas, ko onega svinjskega mesa, katero smo mi .prodali po 5 lir, ne bomo več plačevali v obliki salamov po 30 lir, ampak si kaj takega lahko prišpogamo doma. Če bo pa koga skominalo po salamih, naj pride k nam, kjer mu postrežemo z enakim blagom — in enakimi cenami.
Poslano4!
IZJAVA
Podpisani Josip Golja iz Škrbine št. 24 naznanjam vsem prizadetim, da sem v smislu notarske pogodbe z dne Komen 22. 1. 1924 št. 7874 gospodar na premoženju do moje smrti, da nima torej moj sin Edvard Golja nobene pravice razpolagati brez mene s premoženjem zlasti ne ničesar odprodajatL Zato ne odgovarjam za njegove dolgove in tudi ne pripoznam nobene njegove kupčije, ki bi se tikala mojega premoženja. —
FI.I7IR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljie zdravilo proti želodčnim Šibkostim in sa rekonvalescenco. Steklenica L 6.— Dobiva se samo ▼ lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42.
1466
OSLABELI GOSPODf (nevrasteniki) dobijo važno pojasnilo. Dopisi na upravo tega lista pod št. 1902	1902
UČENCA za pekovsko obrt, 14 do 16 let starega, sprejme Viktor Jejčič, pekarna v Dobravljah pri Ajdovičini.	1958
Klavirji Planini Harmoniji
PRODAJA POSODA
spolnost Eleganza
Prikladnost Prodaja in poskusi brez obveze za nakup
Belania Ing. GIHO KlflSA
Trst, Via Valdirivo št. 24 5
BABICA diplomirana, sprejema noseče. Govor; slovenski. Via Madonna del mare 19, IL	1953
BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1893
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19.
1938
ODVETNIK
. 11H
sodnijskl tolmač slovenskega, srbo-hrvaškega In nemškega jezika
naznanja, da
je preselil
svojo pisarno v
Via M. R. Imbriani 14,1.
Telefon 40-21. i38i
(1380)
Josip Golja, škrbina 24.
•) Za Članke pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nikake odgovornosti.
IZVRSTNA JED
za kosilo in večerjo so testenine «Peka-tete». Kadar jih kupuješ, zahtevaj V2 kg ali 1 kg zavoje z napisom «pekatete».
1289
MALI OGLASI
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga in mati
MARIJA UKMAR
po dolgi is mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vriii v četrtek, dne 30. t m., ob 15.15 iz mrtvašnice mestne bolnice Reglna Elena.
TRST, dne 29. decembra 1926.
Anton, soprog. David, Rudolf, Henrik, otroci, in ostali sorodniki.
Odi. Novo pogr. podjetje N. Impresa Corso V. E. III 47
1378
DEDI IT7 f rMIIAI via F«Wo Filzf 23, pouk In BCKUlt'jtlHlUL prevodi v vseh jezikih. (1926
VI II Vil DNA N- Borsatti & Figlio, Trst, Corso 47 IrLJi K MKllJt (lekarna Rovia) popravlja^ prodaja in kupuje zlato, srebro po poltenih cenah. Govori se slovenski.	1925
PISMO pod imenom Ivone Mekovska je bilo iz Gorice, vrnjeno. Blagovolite se oglaaiti vnovič pod «Gotovo«t» pri tržaSkem upravniStvu.	1961
KROJAŠKA delavnica se proda v sredini Gorice. Naslov pove goriška uprava.	1962
SAMO potom energičnega zdravljenja z GlykoIom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, obne-moglost. Izdelek lekarne Castellanovich, Trst, Via dei Giuliani 42._1900
ŠTEDILNIKE premične in nepremične, od L 100.— naprej, prodaja kovač Purič, Via Media 6. 1946
VAŽNO. Išče se sedanji naslov Marije Stanič iz Kanalskega okraja. Kdor bi kaj vedel o njej, naj javi upravniStvu proti dobri nagradi.	1950
36 LETEN samostojen, premočen, samski gospod želi znanja v svrho takojšnje poroke s pridno, idealno gospodično od 27 do 40 let. Poštena vdova ni izključena. Ponudbe pod «Resnost» na tržaško upravmštvo Edinosti.	1960
ZAHVALA.
Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega ljubljenega soproga, očeta in strica
daje še vedno
POPUST
na stalnih in nizkih cenah, ki so označene na vsakem predmetu.

posebno pa gg. sorodnikom, župniku, zdravniku dr.ju Pavlici, pevcem in lovcem izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvaj0
COL, 29. decembra 1926.
Družini: Rovan Majer.


FERRO CHINA P10ATTI
Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI,
BLEDICI in ze OKREVANJE	(130tj
LEKARNA ZANETTI - TRST - ViaMazzini
Q fif g M f Stroji za šivanje, vezenje In pletenje, za
^ fci^ V dom Jn vsako obrtnijo. - Potrebščine -
TRST« VI« Muda vecchla 3 Napeljave z motor, pogonom. Popravila
1351
maflstraton
Brezplačen pouk v vezenja
Poročne sobe iz masivnega lesa Jedilne sobe	Lakirane kuhinie
Posamezno pohištvo, Železno pohiStvo
Alessandro Levi Minzi, Trst
Via Rettori 1 — Via Malcanton 7-13
PODLISTEK
(14)
V. I. KKI2ANOVSKA:
NEMEZA
ROMAN
Ne da bi počakal na odgovor, je vzel v na^ ročje Valerijo, ki se ni najmanje protivila, in naglo stopal k kOiodu. Gospodična pl. Eberstei-nova mu je sledila. V glavi so se ji motale različne misli, ki so bile v silnem nasprotju med seboj. Radovedno in nezaupno je opazovala vse kretnje mladega človeka, in prirojena ji iskrenost jo je silila k priznanju, da se ni Samuel Meier po zunanjosti in obnašanju prav nič razlikoval od mladine, ki je posečala njeno običajno družbo. Odlična preprostost vse njegove postave ni imela nič skupnega s tipom, ki ga je videla v majhnih mestih, ki so mejila na njeno deželo. Na beli, nežni bankirjevi roki, ki se je rezko odražala od črnega Valerijenega plašča, ni bilo niti enega prstana, ker po Antuanetmih predstavah bi morali Judovi prsti nositi vse polno prstanov. «Saj ni tako odvraten, kakor sem si ga predstavljala, — je pomislila; — kdo ve, morda se bo še vse lepše uredilo, kakor mi pričakujemo.«
V tem trenotku je Samuel obstal; prispeli so h vratcam.
— Recite kočijažu, naj zapelje semkaj voz, — je rekel tiho.
Nato je posadil Valerijo v kočijo. Deklica je
imela zaprte oči in zdelo se je, da nič ne vidi in na sliši. Potem je Samuel pomagal vstopiti tudi Antuaneti, sam pa je sedel na sprednji sedež in zaprl durce.
—	Moram vam pomagati prenesti jo v vrt, ker vi nimate toliko moči za to, — je pristavil, kakor bi se hotel opravičiti.
Čez nekaj minut so se ustavili pri vrtu grofa M.; Antuaneta je prva izstopila, vrgla zlatnik kočijažu, odprla vratca in previdno pogledala v vrt. Vse je bilo prazno in tiho.
—	Pojdite, hitro, — je zašepetala. Samuel je vnovič vzel v naročje svoje dragoceno breme in Antuaneta ga je po vedla k skupini dreves nedaleč od vhoda, kjer je stala klopca
—	Hvala Bogu! rešeni smo, — je rekla Antuaneta in se pokrižala — zdaj, gospod Meier, blagovolite, da se vam zahvalim in zapustite čim prej vrt.
Z globokim vzdihom in brez besede se je Samuel napotil k izhodu; toda pri vratcih se je ustavil:
—	Blagovolite sporočiti grofici Valeriji, — je rekel, — da ji dajem deset dni odloga, da si opomore in se končno odloči; recite ji tudi, da je nespametno slediti predsodku, ki ni vreden našega stoletja, in odbija človeka, ki jo ljubi z vsemi silami svoje duše.
III.
Ko so se vratca za njim zaprla, se je Samuel znašel na ulici brez površnika in kape; kočijaž je bil odpeljal, toda to ni motilo mladeniča, ki je bil silno razburjen po vseh teh dogodkih. Ni pomislil na to, da utegne s svojo zunanjostjo
vzbuditi pozornost, in s hitrimi koraki je hitel proti domu. Ne previdnost, ampak želja po sa^ moti ga je nesla iz velike ulice, kjer je bilo še vrvenje ljudi, v stransko, ki je bila manj prometna, a v tem času že popolnoma tiha in ne-obljudena. Ko se je bližal domu, je nenadoma zadel ob človeka, ki je počasi korakal s prekri-žanimi rokami na hrbtu; trčenje je bilo tako silno, da je neznancu kapa padla ter razkrila obrito glavo duhovnika.
—	Oprostite, prečastni, — je rekel Samuel, dvignil kapo in jo podal ozlovoljenemu pastirju.
Toda v tistem trenotku sta oba začudeno vzkliknila.
—	Kaj! vi, gospod Meier, — je rekel duhovnik; — kakor vidim, ljubite nočne izprehode in to brez klobuka!.... Oho! to je nekoliko čudno za resnega zaposlenega Človeka... in tako trdega; govorim to, ker se vračam od neke osebe, ki je silno ogorčena na vas, od grofa M.
—	A! Vi znate, kaj imava z grofom? — je vprašal Samuel začudeno.
Poznal je očeta pl. Roteja, ki je bil zelo priljubljen v Pešti, kot pridigarja in člana vseh dobrodelnih udruženj, toda ni vedel, da je v odnosa jih z družino grofa M.
—	Jaz sem spovednik grofa in njegove rodbine, — je odgovoril svečenik, — in dasi nimam pravice za to, vas vendar opozarjam, gospod Meier, da nam ravno tako vaša vera kakor naša prepoveduje biti kruti napram bližnjemu; sicer pa je to, kar vi zahtevate, nemogoče.
Za hip se je pokazala rahla rdečica na obličju mladega Juda.
—	Zakaj pa ne? — je vprašal in se ustavil. — Sprejeti hočem krst in mislim, da bi vam moralo biti všeč moje izpreobrnjenje h krščanstvu, prečastiti oče.
Svečenik je pokimal z glavo.
—	Vaša namera je hvalevredna, toda bržkone se boste, kakor večina vaših sovernikov, odločili za protestantsko veroizpovedanje, ki je po mojem prepričanju ravno takšno krivover-stvo kakor Mojzesov zakon.
—	Motite se, prečastiti oče, jaz hočem ]>o-stati katoličan in biti iste vere z ono, ki jo ljubim; in če bo grofica sprejela moj predlog, tedaj vas poprosim, dragi oče, da me sprejmete med svoje učence in mi podaste nauke vaše vere ter da se ne branite sprejeti mojih darovov, ki vam jih nameravam izročiti za ubožce, ker nisem brezsrčen Človek, ampak me le potreba sili, tla sem neizprosen napram grofu M.
Obličje pl. Roteja je razjasnil prijazen in vesel usmev. To ni bil napačen Človek, toda fa/-natik: njegov življenski poklic je bil izvleči iz krivoverskega pekla krivoverce in razširiti krog svoje dobrodelnosti. Misel na tako veliko izpreobrnjenje, kakor bi bilo izpreobrnjenje bankirja miljonarja, ga je takorekoč omamila, in ko je pomislil na morebitne obilne darove bogatega novokrščenca, se ni več obotavljal.
—	To, kar ste mi povedali, prijatelj, je izpre-menilo moje mnenje. Nikakor ne bom odbil duše, ki priznava svojo zablodo in išče spasa v naročju naše svete cerkve; v takem slučaju zanesite se name. Toda tukaj ni kraj za take važna pogovore; pridite k meni jutri in se bova pošteno pomenila.
«JS0XHUST»
T Trmtm. tam ML liinlti lm.
TPHIJA,
Letošnji pravniki so pri na* bili lopi. V
četrtek je padal sraeg, suh, s Tetrom. Hribi so postali beli in drervje je klonilo pod teto. Oblaki so bežali nizko nad mestom in neprestano je pnšalo iz njih.
Pri pol noćnici smo bili ▼ gnječi. Nebroj ljudi je do&lo v cerkev. Cerkveni pevski zbor pa nas je iznenadi!. Nastopil je v pomnoženi izdaji in s spremi j evan jem orkestra. Oboje je bilo dobro izvežbano, peli so nadvse lepo. Res, da so se dolgo priprav^-Ijali na ta slovesni večer, vendar so pevcft in tudi pevovodja lahko ponosni na svoj trud in uspeh, ki so nam ga. pokazali pri mašL
S snegom je seveda došlo tudi zimsko veselje naše mladine. Že v soboto so se^vi-dele skupine s sanmi in v nedeljo se je ta
zabava we posplošila in vsi so čakali, da pade kaj novega snega in da se napravi tir «v rajdah» t. j. na serpentinasti cesti, več kilometrov dolgi, ki se vije iz Idrije preko Kovačevega rovta v Dole in dalje preko meje. A danes pada mesto snega, le babje pšeno. Mrzlo je, temno in ljudi ni skoro nič po cesti. Kdor li more, ostane doma.
Čisto zimsko lice so dobile naše ulice posebno s sanmi okoličanov, v katere so vpre-ženi konji z zvončki. —
Pošta vozi od Sv. Lucije z obilno zamudo, včasih eno uro. Preio Cela in Črnega vrha pa je avtomobilska zveza sploh ukinjena od četrtka preteklega tedna.
Začela je torej zima, z njo je došel mraz in pa časi zimskega sporta. Tu pri nas so sankači, če je led, se mnogi tudi drsajo zelo spretno, smučk pa ne poznajo skoro. Le nekaj smučkarjev .je, me»d njimi najvztrajnejši g. Žagar, kateremu se je pa posrečilo dobiti nekaj družbe. Mislimo, da bi nič ne Škodilo noši mladini, če bi recimo v Planinskem društvu ustanovili smuČ-karski odsek. —
Pri Harlfu Sili
Kdo ga ne pozna? Ali ga vidiš v kavarni v živahni debati s prijatelji, ali ga vidiš zamišljenega po cesti z angleško slovnico v roki, ali ga vidiš v gostilni (med razposajenimi najbolj razposajenega, nekje ga gotovo srečaš. Ce si pa imel priliko slišati ga v ožji družbi, kako oponaša razne politike, govornike in igralce, kjer poenema najrazličnejše tipe ljudi v vseh mogočih jezikih in narečjih, tedaj ga ne pozabiš večl
Strmdberg pravi nekje, da se dobijo včasih ljudje, ki imajo naravnost demonsko zmožnost za posnemanje. Tak človek je Sila. Samo da Sila ne posnema samo gest do največje popolnosti, ne posnema samo glasu do najiinejših niane, on ne podaja aamo zunanjosti, ampak on se zna tudi čudovito poglobiti v dudevnost onega, ki ga posnema.
V tem oziru ni znan samo med Slovenci, ampak ga poznajo tudi Italijani. Pred leti so ga klicali celo v Milan, kjer so posneli nekatere njegove tipe na gramofonske pioćče, ki so se naglo širile po deželi, vzbujajoč povsod smeh in razpoloženje.
Sila je gotovo najbolj znan igralec v Julijski Krajini. Neštetokrat je njegovo ime vabilo veliKe množice občinstva v naše gledališče.
Pa je tudi res kakor rojen za oder! Glas, postava, predvsem pa obširna klavijatura čustev in silna mnogoličnost tipov, ki jih ustvarja, ga postavljajo med boi j še igralce. Mnogi so ga primerjali z Verovškom. Kraigher ga je v enem oziru postavljal v uiogi Kantorja celo nad Borštnika, vendar pa je Sila izven Primorja tako malo znan, da se človek res boji, da le prekmalu klavrno vtone v porabljanje eden naših najboljših igralcev. Približno isto velja za njegovo ženo. Ta čudovita dvojica bi morala obhajati ]etos dvajsetletnico skupnega delovanja na našem odru; nič čudnega tedaj, da sem
se je spomnil v teh dneh.
« • •
Pozvonil sem v pritličju lepe hiše pri Sv. Ivanu. Komaj sem stisnil gospe, ki mi je prišla odpirat, roko — že sta planili obe njeni hčerki z divjim veseljem name. Iz sobe se je oglasil Sila:
«A ti! Le naprej, le naprej!» Stopil sem v kričavem spremstvu otrok v prijazno sobo. Velika petrolejka je metala po sobi prijet .o luč. Sredi pozdrava se je obrnil Sila hudomušno proti meni:
«Sarno da nisi prišel s kakim hudim namenom?« Ko sem mu pritrdil, se je glasno zasmejal in je začel poditi svojo kričavo drobnjad iz sobe. Moji mladi prijateljici pa bi mi najrajši zlezli na kolena ter bi mi pravili kar sto stvari hkra-tu. Gospa jih je pa opravičevala:
«Će sta sami, sta tako mirni, takoj ko pride kdo v obiske, pa je joj!»
«lgralska kri!» sem opemnil, «Če ni publike, ne prideta v razpoloženje!«
«0, igralskega imajo dosti na sebi!» je menil s smehom Sila. In komaj je to re kel, že se je mlajša plazila na stol, da bi deklamirala pesem. Takrat pa ni še prav izdeklamirala prve kitice, že je gospa prijela obe razposajenki za roko ter ju odpeljala v kuhinjo.
Sedel sem. Sila pa je stopil k vratom in je zaklical še proti kuhinji:
«Pošlji, pošlji po malo vina!» Prisedel je k meni, segel po cigareti in dejal:
«Kavno danes, sem premišljeval, da je že pravzaprav 20 let odkar sem pri odru. Večkrat sem se jezil, to pa ono oni ni bilo po godu, včasih sem sklenil pustiti gledališče in poslati vse skupaj h hudiču, a
—	zdaj, ko ne morem več igrati, mi je težko. Ni, ni zame uradniška služba!»
«Fovej>mi kaj iz svojega življenja.« «Oče mi je zgodaj umrl. Ker takrat še nismo meli v Tretu slovenskih šol, so me dali v nemške. Od tam sem prišel na nemško gimnazijo, kjer sem se pošteno mučil. Pravzaprav — sem mučil tudi
—	druge. Takrat sem bil namreč razposajen divjak. Razmere na gimnaziji poznaš sam in lahko si misliš, da sem prišel prav naglo v zamere in prepire s profesorji. Izključili so me. Kot faliranega študenta. so me moji — bolj za kazen kot za drugo — poslali v neko pekarno, kjer so me poldrugo leto pretepavali. Zbežal sem. — Doma so me sprejeli z jokom, in ker se nisem dal preprositi, da bi se vrnil v pekarno, me je mati odpeljala k nekemu Židu v kavarno «Casanova». Sior Alfonzo je narahlo pretipal moje znanje in mi je dobil službo pri neki tvrdki. Dve leti sem
diral s Valentinom Kosovelom knjigovodstvo in tako sem prilezel na bolj«* mesto. Tam sem se spoznal z nekdanjim igralcem Bukovnikom in ta me je peljal k Stoki, ki je bi! režiser ▼ pravkar serida-nem Narodnem domu. Tako Mm prišel ta gledališču. Takrat sem imel šele 16 let.»
«So imeli Slovenci ie> takrat stalne predstave?«
«A kaj šel Igrali so od časa, do časa, kot je pač prilika nanesla. Takrat so igrali «Mlin&rja in njegovo hčer«, prav dobro se
de spominjam tiste predstave. Starega mlinarja je igral Negode, Konrada pa je igral neki Kuret od Sv. M. Magdalene.«
«To so bili torej prvi začetki slovenskega gledališča v Trstu?«
aPravzaprav nel Delo so 2e pričeli Ger-mek, Gerthekova, Negode, Ponikvar, Po-nikvarjeva Odinalova, Modičeva in drugi; tem pa je pomagal Borštnik. Predstave so dajali tudi v italijanskih dvoranah. Vaje so imeli zdaj tu, zdaj tam, včasih naskrivaj, celo v sakristiji svetoivanske cerkve.«
«In ko je bil sezidan Narodni dom?»
«Tedaj so se vse boljše moči koncentrirale tam. Tako sem dobil tam že prav čedno družbo. Med temi se spominjam Podkrajška, Gradi Sar j a, kasneje pa sta prišla Janova in Rajner, Hlača, od katerih sta bila posebno zadnja dva izredno talentirana.«
«In od tedaj si ostal stalno v oni družbi?«
«Pravzaprav ne! Ta družba je bila zame tedaj vse preresina. Mene je bolj mikala veseia družba, ki se je zbirala tedaj okoli pok. Antona Turka. Vpisal sem se k tamburaškomu zboru, ki je nekaj časa tudi pod vodstvom Hr. Vogriča sodeloval pri vseh veselicah po okolici. To je bila doba tamburaških zborov. S strahovito naglico so se širili povsod; vem, da smo imeli tedaj mandolinistični odsek celo v starem mestu. Kmalu nismo bili zadovoljni samo s t-Am Ki i rft-g k i.Tn zborom in smo ustanovili tudi dramatični odsek. NaAtudirali smo Vodnjak ovo »Lepo Vido« in smo jo igrali z velikim uspehom po vsej okolici. To so bili dnevi mojega prebujevanja, dnevi mojih prvih triumfcv, a obenem dnevi vesel jačen ja.«
Zasmejal se je glasno, da se je kmalu oglasil vesel odmev otrok iz kuhinje. Med zvijanjem cigarete je veselo nadaljeval:
«Pa je bila zares zanimiva tista družba! Veš, da je bil v naši sredi tudi slavni atentator Cabrinovic!«
•Kakšen človek je bil to?«
«Takrat ne bi verjel, da bo ta kdaj še bombe metal. Ne vem zakaj, ampak vsi so ga radi zafrkovali!«
Prišla je gospa z vinom.
«Od kod je to vino?« je vprašal Sila razposajeno.
a I z I« tre.«
«Ni mogoče,« je odvrnil Marij smehljaje; «do Istre vendar ni tako daleč, —» Zasmejal! smo se, a gospa — je v opravičilo prinesla iz kuhinje še prigrizek. Natočila je kozarce, prisedla je in nato smo trčili. V hipu sta pridrli razposajenki iz kuhinje in nista prej mirovali dokler se jima niso krožili pod nosom sijajni rdeči brki. Zdaj šele ju je bilo mogoče spraviti v spalnico, ali tudi od tam ni bilo ščebetanju in smehu ne konca ne kraja.
Sila si je nalil že drugič in je krepko potegnil. Ko ga je gospa začudeno pogledala, se je obrnil k meni in mi je rekel: «Zdaj ga po cele tedne ne pokusim. Nekoč pa je bilo drugače, posebno tiste čase, ko sem se družil z Bukovnikom. Ta se je čisto zapil.
Sila je prihajal vedno bolj v razpoloženje. Pripovedoval je to in ono dogodivščino iz gledališča s tako Živahnostjo in s tako plastiko, kot zna pač le on.
«Takrat so uprizarjali skoro izključno naše narodne igre,« je nadaljeval. «Te pa zahtevajo velik ansambel. Ker jim je včasih manjkalo dobrih moči, so se zatekali po pomoč v Ljubljano. Tako sta gostovala pri nas večkrat Danilo, nekdanji črevljar, in Verovžek, nekdanji vrtnar. Po nekem gostovanju Verovška so priredili njemu na čast korners in tu je prišel takratni dramaturg prof. Mrhar na idejo, ustanoviti v Trstu stalno gledališče. Vodstvo je bilo poverjeno prav Verov&ku in ta je zbiral nove igralske moči in je zato priredil dramatično šolo. Tedaj se je priglasila tudi moja žena.«
«Priglasilo se nas je mnogo!« se je vmešala gospa v razgovor. Samo od Sv. Ivana nas je hodilo dvanajst. Število obiskujo-čih se je pa dnevno krčilo in v kratkem sem ostala od vseh SvetoiVančanov jaz sama. Da bi imela družbo, sem pridobila pozneje Mekindovo, ki je pozneje tudi stalno sodelovala. Spominjam se, da sem prvo malo vlogo v igri «Kdo je mrtev?« tako klavrno zjecljala, da bi kmalu obupala in vse skupaj pustila. Začetkoma sem vzela vse prenalahko. Šele ko sem videla, kako so v «Gospodu Jakobu« tekle Verovšku resničtne solze po licih, sem ob-strrnela in spoznala sem, da igranje ni nikako igračkanje, temveč resnično življenje, uživanje in trpljenje.«
«Kako si pričel pa ti zopet k tržaškemu gledališču?« sem vprašal Silo. In med tem, ko je dolival vino v skoro prazne kozarce, je pojasnil:
«Hoteli so igrati «Rokovnjače». Vse vloge so bile zasedene, le Obloški Tonček jim je manjkal. Nekdo je moral povedati Verovšku, da bi bil jaz primeren za tisto vlogo, in tako me je Verovšek vabil, dokler me ni privabil. Nato sem ostal tam stalno.
Verovšek je bil boljši igralec kot režiser. Nekatere vloge je podal čudovito. Spominjam se, da je njegovi ustvaritvi v T ur gen jeva «Tujem kruhu« prisostvoval eden najboljših italijanskih igralcev Ermete Zacconi, ki je Verovšku navdušeno ploskal. Po končani predstavi je prišel celo za oder, kjer mu je častita!.« «Kdo je vodil gledališče po Verovšku?« «Eno leto Danilova. Leta 1910. pa je prevzel artistično vodstvo gledališča Leon Dragutinovič, otrok «šmire» sicer in Žid, ampak po pol en igralec, ki se je razumel na oder kot malokdo. Zaradi tega je leto 1910. važno razdobje v zgodovini slovenskega gledališča v Trstu, leto čiščenja, leto resnega stremljenja navzgor. Že prvo delo, Gogoljev «Revizor», je pomenilo velik korak naprej. Še više se je povzpela drug^ sezija, ki jo je otvorila Vojnovićeva «Smrt majke Jugovičev.« Kasneje se je na pobudo «Čitalnice« pri Sv. Jakobu vpeljala v našem gledališču opereta, iz katere se je polagoma, predvsem po zaslugi Mirka Po-
stala silno popularna natf Požar ln Janova. Takrat sem privode! prvič ▼ slovensko družbo Primožiča, dirigentu PoUČu se je posrečilo pridobiti še nekaj drugih moči, angažirana sta bila še Iliič in Talerjeva in tako je lahko prišlo slorensko gledaldšče do tako sijajnega razmaka. Vojna pa, ki je šla preko vsega* je zadala tudi tržaškemu gledališču smrten udarec. Šele tik pred koncem vojne je dvignil zopet dramo iz ruševin v nove višine Milan Skrbinšek.«
«Kakšne vloge si igral?«
^Najrazličnejše. Ze v prvi seziji pod Dragutinovičem sem igral v »Revizorju«, Artemija, v Sudermanovi «€asti» Roberta, Basanija v (Beneškem trgovcu«, v «Smrti majke Jugovičev« pa Damjana. Kasneje sem igral vse glavne osebe v francoskih pošadah, v narodnih igrah pa vse vloge, ki jih je igral prej Verovšek.«
«In kakor je Mario dobil vse Verovškove vloge,« je posegla gospa v razgovor, tako sem morala prevzeti vse vloge, ki jih je igrala prej Dragutinovićeva, jaz. Zanimivo je, da sem igrala prej samo mlade ljubimke in naivke.« s
Obrnil sem se do Sile:
«Cul sem očitke, da si v narodnih igrah rad posnemal Verovška.«
«Res je, da so mi to očitali, a po večini zelo krivično. Rekli so mi na primer, da je moj Knjavelj čisto posnet po Verovšku, a resnica je, da Verovška v vlogi Krjavlja sploh nikdar videl nisem. Nekaj pa je, kar sem v resnici povzel po Verovšku, iin to je njegov gorenjski naglas. Jaz kot Tr-žačan pač nisem imel takrat prilike slišati kje drugje to narečje!«
Izpili smo vse vino in pokadili vse cigarete; plamenček petrolejke je mirno plahutal. Mir je zavladal vsepovsod: ne tramvaja nisem čul več zunaj ne človeškega glasu. V sosedni sobi je ura odločno bila polnoči. Prestrašil sem se in sem vstal. Gospa pa mi je odločno branila: «Črno kavo boste vendar še~pill!«
Sila je postal naenkrat izredno razpoložen. Spomnil se je raznih svojih gledaliških uspehov in začel že igrati odlomke svojih najljubših vlog. Začel je potihoma ali v dramatičnih momentih se je njegov sijajni bas rarrastel do čudovite moči, nič ni pomagalo, da ga je iz kuhinje žena neprestano krotila: «Ttše, Mario, tiše, vsi že spijo!« Prišla je kava.
Sila jo je popil v naglih požirkih, odložil čašo in je rekel:
«Vse predolgo sem bil pri gledališču, da bi se mogel privaditi živeti kako drugače. Kaj ne, žena, da bova vse pustila in poj-deva?«
«Šla bi! Tudi jaz Čutim že domotožje po odru.«
In obema so gorele oči v hrepenenju.
Vstal sem in težko sem se ločil od te prijetne družbe. Na vratih mi je Sila še enkrat stisnil roko.
V bližnjem gozdiču so šumeli bori. Oster veter je trgal raz nebo še zadnje cape oblakov in nad mano se je razgrnilo čudovito nebo, vse zaprašeno z zvezdami.
Albert Širok.
Slučaj Je naneeel, da je plesal ž njo dra* guljar. Občudoval je njeno verižico in izjavil, da so biseri pravi. Poizkus je potrdil draguljarjevo is j aro, biseri so bili pravi in tipkarlca je nato prodala verižico v Londonu in dobila zanjo 6000 funtoV (nad 600.000 Ur).
Razne zanimivosti
Milijarderji Imajo svoje muhe.
Značilno in obenem simpatično je za amerikanske milijardarje, da žrtvujejo
od svojega ogromnega premoženja, precejšnje vsote za dobrodelne namene. V Zedinjenih državah Severne Amerike ni nič manj ko sto sedem in dvajset dobrodelnih ustanov s premoŽenjem nad eno milijardo dolarjev. Pred vsemi prednjači Rockefellerjeva ustanova s premoženjem v znesku 512,500.000 dolarjev. Tej Sledi Carnegiejeva ustanova z 225.000.000 dolarji, in na tretjem mestu je Hershey-jeva s 60 milijoni.
Bogataši darujejo velikanske zneske za sirotišnice, šole, knjižnice, vseučilišča. Večkrat igra ničem urnost veliko vlogo. Tako je daroval tobačni kralj Duke petdeset milijonov dolarjev za vseučilišče, ki bi nosilo njegov priimek. NewyorŠki milijardar Scbepp je razpisal celo precejšnjo nagrado onemu, ki mu pove novo izvirno idejo, v kateri nasneoi naj zapusti svoje veliko premoženje. Sto tisoč pisem je že dobil Schepp, dan in noč jih prebira on in njegovi tajniki, a doslej še ni dobil v njih izvirne ideje, ki bi mu u#atjala.
Charles Gates je bil v tem oziru še bolj praktičen. Pred leti je bil v Parizu. Mrzla decembrska sapa je brila po ulicah. Na nekem voglu je opazil Gates staro cvetli-čarko. Iz njenega jerbasa si je izbral tri najlepše rože in ponudil gospe tisočak z vprašanjem, če ima drobdž. Seveda ni imela žena, da bi mu izmenjala bankovec, zato ji je pa Gates daroval ves tisočak. Cvetličarka ni verjela, da je to, kar drži v roki, tisočak, menila je, da se tak gospod hoče norčevati z njo, ubrala jo je za odhajajočim Gatesom in ga psovala kakor znajo starikave pari&ke cvetličarke. Mnogo občinstva se je nabralo okrog obeh, prišel je zraven policaj, pregledal bankovec od desne do leve in ker se mu je zdel le prenov, so šli vsi trije, cvetličarka, policaj in milijonar na policijski komisa-rijat, kjer so ugotovili, da ni bil bankovec ponarejen. Ko sta zapuščala Gates in cvetličarka policijsko poslopje, jo je vprašal Gates po njeni srčni želji. Povedala mu je, da goji že trideset let, odkar prodaja cvetlice po mestnih ulicah, željo, prihraniti si toliko, da si kupi s prihranki cvetličarno. Ni mu bila še dobro zaupala te svoje želje, ko je stopil Gates v trgovino s cvetlicami, do katere sta prišla. Gospodarja je vprašal po ceni njegove trgovine. •V začetku ta sploh ni hotel ničesar slišati o tem, končno je pa vsiljivemu Ga-tesu označil, da se ga odkrlža, zelo visoko vsoto. Gates je segel v žep, izvlekel iz njega svojo čekovno knjižico in eno uro pozneje je postala cvetličarka, ki je prej prodajala cvetlice po mrzlih pariških ulicah, lastnica velike trgovine s cvetlicami v eni izmed najbolj prometnih ulic.
Tako je uganjal Gates leta in leta, sto in sto ljudem je postal dobrotnik. Kljub temu se ni mogel odkrižati svojega premoženja, kajti ko je umrl, je zapustil Se vedno osem sto milijonov dolarjev.
- Ce Ima človek srečo.
V Glasgowu je kupila pred nedavnim časom neka tipkarlca pri starinarju verižico z biseri Dala je zanjo par šilingov
Uprava tobačnega monopola r Turčiji bo odslej položila v vsako cigaretno škatlo po eno cigareto manj, tako da bo v vsaki škatK samo devetnajst cigaret. Cena bo ista, kakršna je bila za dvajset cigaret. Na ta način meni dobiti uprava lep prispevek v prid društvu za zračno brodovje.
Čofcoiašna vas.
Par mesecev po končani svetovni vojni so Zedinjene države začele pošiljati darove, da omeje lakoto, ki je vladala po raznih krajih kot posledica vojne in blokade. V neko poljsko vas so prišle tudi take pošiljke iz Amerike. Ko je prvi kmet odprl zavoj, je dobil kovinasto škatlo z rjavim praškom. Dolgo časa je ugibal, Čemu naj bo ta prašek, dokler ni prišel do tega, da so poslali Amerikanci na Poljsko barvo. Pomešal je ves prašek in vodo in pobarval svojo kočico. A tudi njegovi sosedje so dobili istotako kovinaste škatle, tudi oni so ugibali, ko so pa videli, da njihov sosed barva z rjavim praškom svojo hišo, so se tudi oni odločili in pobarvali svoje domove. Vsa vas je bila v par dneh temno-rjavo pobarvana. Kmetje se niso -zavedali, da je bilo to, kar so hranile škatle v sebi, kakao.
Skrivnosten zavitek
Pred tremi leti je bil oddan na eni izmed številnih londonskih postaj srednje velik zavoj v shrambo. Ker je te dneve minil rok treh let, postavljen za take zavoje, so odprli železniški uslužbenci omenjeni zavoj in se zelo začudili, ko so videli v njem same bisere in zlatenine. Angleška policija poizveduje po osebi, ki je dotični zavoj dala železniški; upravi v shrambo. Policija meni, da so vsi predmeti: dragocena ogrlja, zaponke, prstani in uhani z dijamanti in safirji, bili ukradeni, in da se je storilec, oziroma da so se zločinci na ta (način rešili- izdajalskih predmetov, ker jim je bila policija skoraj gotovo za petami. Dragocenosti se> cenijo na 3000 funtov šterlingov.
Pozabljivost ali kaj hujšega
Neka tovarna žepnih rutic je razposlala kakih 10.000 njej tujim družinam po en ducat robcev. V zavitku je bil račun s sledečo pripombo: «Radi reklame Vam pošiljamo te robce po zek> nizki ceni 2 mark. Hočemo vedeti, ali nam kupnino kot dostojen človek tudi pošljete.« In samo od desetih oseb je dobila tovarna po poštni nakaznici kupnino. Tovarnar je nato sklenil, da ne bo nikdar več uporabljal takih reklamnih sredstev.
Polet okrog sveta.
Dr. Eckener, glavni sotrudnik pokojnega Zeppelina, mož, ki je poletel z zračno ladjo pred dvema letoma iz Nemčije preko Atlantskega oceana v Severno Ameriko, je sklenil, da poleti z novo zračno ladjo «L. Z. 27.» proti koncu 1. 1927, oziroma v začetku 1. 1928. okrog sveta, da tako preizkusi dobroto in vztrajnost nove ladje. Zrakoplov poloti preko Španije v Buenos Aires in odtod čr&z ves svet. Kakor se mu Je posrečil pred dvema tetoma nepretrgan polet v Ameriko, tako bo uspel skoraj gotovo tudi s tem poletom.
Iz mednarodnega šahovskega sveta
V letu 1927. se bodo vršile sledeče šahovske prireditve: tekma velikih mojstrov v New Yorku, boj za svetovno prvenstvo med Capoblanco in Aljehinom, velika teekma v Baden - Badenu, morebiti tudi večja tekma v Karlovih varih. — Bogoljubov se je odrekel ruskemu državljanstvu samo zato, da se more udeležiti tekem tudi zunaj Rusije. Ruski šahovski klub mu ni priznal več prvenstva med ruskimi šahisti.
OTROCI
se Igrajo večkrat na tleh in dobijo gliste, zajedavke. ki se morajo takoj uničiti, da ne nastanejo komplikacije.
ČOKOLADNI BONBON AR RIB A PROTI GLISTAM
odpravi vse gliste. V zelenih zavitkih po L. 1.-Prodaja se v vseh lekarnah,
"Tiči.
<ARRiBA
ČOKOLADNI BONBON PROTI GLISTAM
Kirmicno-lcknrniikl zavod .Alla MnHoruia delta S<ilute" > Cn». Raff. Godina - Trlesle. S- Clacomo. Glevnf zastopnik ln tniožnik za Kalija in kolonije! k. AdolLo Cechel • Trirste. Via S. Mcolo U
4 rm MORJU. V HRlBfH IN NA LETOtflSĆU IMEJTE 9EDNO NA RAZPOLAGO ..^RRIBO" ZA ZDRAPJE 9A$IH OTROK.
JAKOB BEVC
nrarna in zlatarna
Trst. Catnpo S. Glacomo 5
Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah
krona plačuje višje kot vsi drugi.
Zaloga razno vrstah ur in zlaienine.	1307

—
Velikanski dohodi dunajskega
POHIŠTVA
navadne ln flnejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah. Na drobno.	Na deftaSo.
Največje jamstvo.
Tel. 793 - Vlale XX Settembre 33 - Trst
*>ii tam v uradu., medtem sem pridno Stu- liča* razvila opera. Iz dobe operet sta do- Z njo si je okrasila vrat, ko je Sla na ples.
TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA V TRSTU
ima v zalogi
Semena: Zgodnjega graha «Express», nizkega <cMONOPOL», «Senator» in ameriški čudež, seme redkvice okrogle in podolgovate, zimske spinače z Jx>dečim zrnjem, širokolistnato «ESKlMO» m «VIKTORIA», Cebulček za sajenje in vsa ostala vrtna in poljska semena.
Detelje In trave; zajamčene letošnjega ■ pridelka.
Cepljene trte in sadna drevesca sprejemamo le na naročila, ki se izvršijo najdalje 14 dni po naročilu.
Kmetijsko orodje, trtne škarje, cepil ne nože, vrtne žagice itd.
Drevesni karbollnej, sredstvo za pokončava nje raznih škodlivcev sadnega drevja.
Kmetijski stroji, slamoreznice znamke «MAYFARTH», pluge, mlečne posnemal-nike, gnojnične sesalke, razpršilnike za gnojnice itd.
Umetna gnojila: šuperfccsfat, 40/42%, kalijeva sol, čilski soliter amonijev sulfat in mešanico pripravljeno za razne vrste rastlin.
ZDRAVNIK
• S*lttt*#fc*Illži
SPREJEMA	1347
V VIA VALDIRiVO ŠTEV. 33
(NASPROTI KAVARNE ROMA) OD 2.30 DO 3.30 POPOLDNE

najvišje cene pinčujsm za
1305
DAROVI
Družina Bemetič daruje Lit »Šolsko društvo». Srčna hvala!
10.— za
BORZNA POROČILA.
Trst, 29. decembra 192<i.
Amsterdam 885—905, Belgija 305—315, Francija 87.75—88.75, London 107.25—108.25 New York 22.10—22.30, Španija 335—345, Švica 425—435, Atene 27.50—29, Berlin 525—535, Bukarešt 11.25—12.25, Praga 65.50 —66.50, Ogrska 0.0305—0.0320. Dunaj 310— 325, Zagreb 39—40.
Vojnooclškodninske obveznice 59.85.
USTNICA UREDNIŠTVA. I. I*. Zgb.: Pošljite; priporočamo se za čim zanimivejšo vsebino.
Moderna automobilska šola.
Vozi se prvi dan. Tečaji od L 100.— naprej
Trst — corso GorlDald! ii 9, vrata 6.
kun, zlatic, lisic, di« hurjev, vider, jazbe-cev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev Ifd. ttd.
Sprejemajo se pošiljatve po posti.
D. Mspach - Trst
Via Ces| Battlstl 10, II. nad., vrata 16
Ne pozabite, da ima tvrdka
„ON EllSM"
Trst. Corso V. LIH. 26
nasproti zastavljalnici
Izsotool]. obleke
povMe i35t tu-!n inozemsko blago
Ustna krojni ca I. reda
Podruin ca v IDRIJI Vta C as te lo 68 (hlia Lapajne)
Govori ae slovensko