Stev. 300
TRST, sobota 29. oktobra 1910
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
tvđl «fe Mdeljftk la praznikih ah 5., ik pm<il|fcH afe 9. i|atr«J. ?N&mlfie it*t. m prodajuo po S nvA. (6 stot.) v mnogih tobikvn&h t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergn itd. Zastarele itev. po 5 nrč. (10 stot.). Otutl SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T ftirokosti 1 koloae. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po a st. na, •eisrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« 2© st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aaJidjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-5c? jj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprava .Edinosti". — Plačuje se izključno la upravi „Edinosti". —■ ■	Plačljivo In utoZIJtva v Trsta.
CPINOST
Glasilo politilntga društva „Zdinoat" za Primorsko.
T išmmi ji m*it
NAROČNINA ZNAŠA
aa aalo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 9 K; na na-
ročbe braa doposlane naročnina, ae uprava ne ozira, luitalu na h4«1JU* ftx«aaje „SOMOITl" ataa*: aa mU tata Krea »-aa, aa pel leta Krea l-eo.
Tsi dopisi naj se podirajo aa uredništvo lista. Nefranko-vana pisma aa as sprejemaj s la rekeplsl aa aa vrafisjo
Haročnino, oglasa in reklamacijaje pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulloa Giargia Galattl 18 (NsroOl dsia) bdajatali in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edidfcst* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ i. . — Giorgio Galatti štev. 18. ===== PaStno-hraalhiKal račun it 841 652. TELEFON It. 11-57.
Politično društvo „EDINOST"
sklicuje
javni shod
in sicer
za DANES, 29. t. m. ob 8. uri zvečer
v dvorani
„Gospodar, droitoa" o Skednja
Dnevni red:
Ljudsko štetje".
Z ozirom na velevažnost teh shodov, vabi podpisani na obilno udeležbo.
ODBOR Polit društva „Ediaost".
OPOMBA. Že napovedani shod v Bsrkovljab ae to nedeljo ne more vrSiti radi nepredvi-Jjtne aapreke; zato se skliče v posebnim naznanilom za prihodnji teden.

Koroški deželni zbor.	|na tovorni vlak, prišedši iz Soluna. Stroj je	češkega kraljestva in torej nedeljivosti vseh
CELOVEC 28. Posl. Berger je poročal bil lahko poškodovan, ranjen pa ni bil	deželnih centralnih oblastev v Pragi. Fak-
o deželnem proračunu za 1. 1911. Na gene* nihče. Nedaleč od stroja so našli suho ba-	tično sta deželni šolski in deželni kulturni
ralni debati je posl. Grafenauer predložil terijo. Atentat je provzročil veliko razbur-	svet že popolnoma ločena. Sedaj zahtevajo
več pritožb Slovencev, mej temi, da ni Jenie noben zastopnik Slovencev izvoljen v od- j	Kolera.
seke. Povišanje davka na žganje smatra RIM 28. V zadnjih 24 urah je v rimski .	. -	.,
govornik za opravičeno. Zakonski načrt o pokrajini umrla za kolero 1 oseba, v napolj-1 so se v toliko, da naj bi v vprašanjih, ki deželnem kulturelnem svetu prezira interese ski pokrajini je obolelo 7 oseb, umrle so 4 zahtevajo le eno narodnost, bila ta poslea-
Nemci delitev deželnega odbora. O tem govori § 42, ki je torej pri teh pogajanjih najtrša kost, ki jo je treba zlomiti. Pogodili
Slovencev, ker jim ni odkazana specijelna osebe.__
sekcija. Letos predloženi zakonski 'načrt 0 .. _no XT. . . ...
glede uvedbe zakona o šolskem nadzor- Budimpešta 28. Nizo^mska kraljica-stvu prezira drugo narodnost v deželi, ki Ema Je danes P°poludne odpotovala
jej ni dana možnost, da bi bila zastopana v jv	** 00	^ i -s
deželnem šolskem sveto ako ne Dride v' Budimpešta 28. Bivši poslanec Jurij
deželni šolski svet člen, 'ki ga ima določiti	Je dane? l.odl kaze,"!keg? sodišč* °zem,iu sre£ Nemcev, ki je popolnoma od-
nci na Kranjskem obsojen radi razžaljenja velečanstva na S rezano od Cehov. Seveda bi bili tedaj Cehi
nja upravičena sama odločevati v tem. Gre tu predvsem za imenovanja uradnikov v deželnih zavodih, namenjenih le jedni narodnosti, in za šolske stvari. Čehi so na to že skoraj pristali, pa se boje za svoje manjšine v takozvanem zaprtem ozemlju, t. j. v
BRZOJflUNE VE5TI. 1
Iz delegat
DUNAJ 28. Odsek za unanje stvari avstrijske delegacije je nadaljeval Tazpravo o bosanskem kreditu. — Del. German je zahteval podpor za ustanovitev privatnih šol. — Del. Nemec je izjavil, da je Avstrija Bosno in Hercegovino pač okupirala in potem anektirala, ne pa kultivirale, kajti rešila ni niti agrarnega vprašanja in dvignila kulturni nivo prebivalstva. Najbolji dokaz je naraščajoče izseljevanje kmečkega prebivalstva v Turčijo. Govornik je izjavil želje in pritožbe delavcev Bosne in Hercegovine in izjavil, da bodo socijalni demokrati glasovali proti tej postavki. — Del. Cwilinski je govoril o šolskih razmerah v anektiranih pro-vincijah in je priznal znamenite vspehe kur-zov za analfabete. Nato sta govorila del. Renner in skupni finančni minister Burian. Poslednji je govoril dve uri, nakar je bila seja zaključena.
Češko-nemška pogajanja«
PRAGA 28. Deželno- in državnozbor-ski poslanci državnopravne, napredne in ■acijonalne stranke so na današnjem posvetovanju izrazili, da so dosedanji vspehi nemško-čeških sporazumnih pogajanj koristni le Nemcem. Popolnoma nedopustno da se nacijonalno-politična komisija brez dovoijenia deželnega zbora podaljšuje za tri tedne in da ni bil sklican plenum deželnega zbora, čeprav je komisija svoje delo že dovršila in so Čehi pokazali preobilico spravljivosti.
Skupščina zahteva torej, da se nemudoma skliče plenum deželnega zbora, ki naj takoj prične razpravljati zakon o manjšinskih šolah, zakon o varstvu narodnih manjšin sploh in zakon o deželnem volilnem redu, c uporabi jezika pri državnih oblast-nijah in o ustanovitvi višega upravnega sodišča za Češko. Mej temi stvarmi in predlogami o spremembi deželnega reda in o uporabi deželnega jezika pri avtonomnih oblastnijah naj se stavi junktim. Predlog, da se takoj odpokličejo delegacije obeh strank iz narodnopolitične komisije je bil zavržen z 8 proti 6 glasom.
vlada. Sploh imajo Nemci na Kranjskem veče pravice, nego Slovenci na Koroškem. Obsojati je ustanovitev štipendijev, sklenjenih od dežele, za vsenčiliščnike. ki obiskujejo slovenske kurze, ker se ni možno v kurzih naučiti slovenščine in ker bodo slovenski deželani, vešči jeziku, izključeni po osebah, ki izidejo iz kurzov.
Otvoritev zasedanja bolgarskega sobranja.
SOFIJA 28. Car je otvoril zasedanje sobranja s prestolrum govorcm, v katerem je povdarjal, da je novi položaj Bolgarije kakor neodvisne države naložil carju prijetno dolžnost, da je obiskal nekatere vladarje. To je bila želja vlade, ki je vidila v teh Še ne dovršenih posttih ne le čin uljudnosti, ampak jim je prilagala tudi politično važnost. — Prestolni govor omenja kako je bil car v raznih prestolnicah, ki jih je posetil, slovesno vsprejeL Potem pravi dalje, da je Bolgarija z vsemi velevlastmi v izvrstnih odnošajih. Vlača si bo z vsemi močmi prizadevala, da te odnošaje še utrdi in učvrsti. Prestolni govor omenja preo-snovo kabineta. Car je izjavil, da cstane dosedanji program nespremenjen ter ko-nečno našteva zakonske načrte, ki jih vlada predloži sobranju in ki so večinoma -gospodarskega značnja.
Z aeronavtične konference.
PARIZ 2S. Mednarodna aeronavtična konferenca je enoglasno sklenila, da imajo počenši od 15. febr. 1911 biti v vseh državah enaki izpiti za dosego pilotnih di-plomov.
Srbija.
BELIGRAD 28. V stanju prestolonaslednika Aleksandra ni nikake spremembe.
Otvoritev ruskih zbornic.
PETROGRAD 28. Državni svet in državna duma sta danes zopet pričela svoje razprave.
Kuga.
CARACAS 28. Tukaj so konstatirali dva nova slučaja kuge. Cerkve in šolo so zaprli.
Nemška cesarska dvojica v Bruselju.
BRUSELJ 28. Cesar Viljem, cesarica Viktorija, princesinja Viktorija Luiza, belgijski kralj in kraljica so včeraj obiskali svetovno razstavo. Nemški cesar se je mudil več časa v nemškem oddelku.
Potres.
SEGEDIN 28. Potresni aparati so zabeležili včeraj ob 3. uri 48 min. popoludne precej močan potres, ki je trajal 12 sekund. Turčija.
CARIGRAD 28. Včeraj so obesili albanskega vodjo Azir Tosiko.
SOLUN 28. Na progi Skoplje-Dribefče je bil izvršen nov atentat z bombo in sicer
PODLISTEK.
Hrepenenje.
Ljubavna zgodba.
Neskončno sočutje je bilo v njenih
očeh...
Delten je skomignil z ramama: *V življenju je človek večkrat, nego mu je ljubo, vzdržavan od kakega norca I"
„Ali hočeš pustiti me stati tukaj zunaj ?" je vprašala Idu na.
„No, pa pridi notri, ker ^si že ravno tu !" je spregovoril on obotavljaje. Pustil jo je mime sebe. „Vrata naravnost, prosim I" Srce jej je bflo, ko je položila roko na kljuko, kakor da stoji pred razodetjem Del-tenove največje tajnosti in najgiobokeje notranjosti. 7 i
Nekakim čutstvora lahke gtoze je prestopila prag...
Bila je velika, a nizka soba, ki je dobivala svetlobo potom dveh rtastoobokanih ' oken. Med tema oknoma je stala miza neizmernih dimenzij, ki sicer ni bila nikaka i pisalna miza, a je vendar služila kakor j taka... Tam v nekem kotu je stala ozka,
i trda postelja; naokoli je stalo tudi par | pletenih stolov, obloženih z napolodprtimi ; knjigami, raznimi manuskripti in risarijami. Okoliinokoli sten so bile postavljene stelaže — visoke skoro do podstropa —napolnjene z velikimi in malimi folijanti, ki nikakor niso bili urejeni ravno uzorno. Platnice so bile precej obglajene, in iz načina, kakor so knjige ležale, je bilo spoznati da sc večkrat rabljene.
Nobenega tepiha preko pobarvanega poda, samo pod veliko mizo, pred oguljenim in utisnjenim usnjatim stolom, je ležala mala, že popolnoma obrabljena siva koža. V kotu je stala mala pečica iz belih ilovnatih modovnic, katere vratca so bila odprta.
„Sedi tam na oni usnjati stol, dete, mej tem se jaz preoblečeni v sosednji sobi; samo prosim, ne dotikaj se mi nobene stvari J"
„Ali smem samo vrata pri peči zapreti, to črno, zevajočo luknjo«.?"
dni ječe. Obsojenec je prijavil vzklic.
Kodanj 28. Danes je umrl kodanjski župan in bivši socijalistični vodja Peter Knudsen.
London 28. Kralj 'm kraljica sta danes predpoludne odpotovala v Wood Northon posetit kralja Manuela in kraljico- mater Amelijo.
Madrid 27. Umrl je civilni guverner madridski, L. Caaalejas, brat ministerskega predsednika. _
Volitve v hrvatski sabor.
ZAGREB 28. (Priv.) Na današnjih splošnih volitvah v hrvatski sabor je bilo izvoljenih 33 kandidatov hrvat-srbske koalicije, 15 Tomašičevcev, 12 franko-iurtimaŠev, 10 pristašev dr. Mile Starčevića, 6 kmečke stranke (Radičevci), 2 srbska radikalca, Šupilo (izven strank) v Delnicah, potrebnih je 11 ožjih volitev. Računa se, da bo na jutršnjih ožjih volitvah izvoljenih 6 pristašev vlade in 3 pristaši koalicije.
Javljamo Vam nastopne podrobnosti : V I. okraju zagrebškem je bil izvoljen ban Tomašič, v H. pristaš koalicije grof Kulmer, v III. franko-furtimaš Hrustič.
Od odličnih oseb koalicije so propadli: Badaj, Roje, Šurmin, Banjanin, Gjalski in Wilder. Proti Wilderju je bil izvoljen v Na-šicah bivši ban Pejačevič, fc» pa pride tudi v Novskem v ožjo volitev. Bivši podban Nikolić (člen koalicije) je v Ogulinu izvoljen, a v Karlovcih pride v ožjo volitev. Znamenit je rezultat v Varaždinu, kjer je člen koalicije Božo Vuškovič porazil vladnega pristaša Rorauerja. Sekcijski načelnik podban Čavrak je izvoljen, dočim je oddelni predstojnik Aranicki pal v obeh volilnih okrajih. Enoglasno sta bita izvoljena urednik reškega „Novega Lista4* Fran Supilo in glavni urednik „Srbobrana", Svetozar Pribičević.
Po mestu se je raznesla vest, da je na volišču v Garčinu došlo do prelivanja krvi. Ali potrjena ni še ta vest. Povsod drugod so se vršile volitve v miru in redu.
Češko - nemška pogajanja.
Pomen sporazumljenja.
Praga, 25. X.
Za danes se pričakuje v stvari sporazumljenja odločitev; ali se reši ali se ne reši! Do danes so se zastopniki poravnali v vsem, težkoče jim delajo le Še tri točke : § 32 a (deloma tudi b) § 38 in § 42.
Znano je, da Nemci, hočejo biti popolnoma neodvisni od Čehov, pa hočejo zato, da se vse skupne oblasti razdelijo v dva jezikovno ločena dela. Čehi pa stoje na nepremakljivem stališču jednotnosti vsega
v teh okrajih predani Nemcem na milost in nemilost. Zato zahtevajo Čehi sedaj, da se k vsaki seji take sekcije ene narodnosti dopušča zastopnik druge narodnosti, ki bo upravičen apelirati na gremium deželnega odbora proti sklepu te sekcije.
Pomisleke imajo Čehi tudi glede ključa, po katerem naj bi se oddajale deželne službe (§ 32).
V § 38 se govori o „kurijatnem vetu". Nemci zahtevajo namreč za posamične kurije pravico do vlaganja svojega „veto* (prepovedi) proti eventualnim, njim nasprotnim sklepom. Gospodje, ki se zbirajo na ta posvetovanja v dosego sporazumljenja, so gotovo zelo bistroumni, a doslej se še ni nobenemu posrečilo najti formulo, ki bi ugodila ob enem Nemcem, zahtevajočim veto, in Čehom, ki ga ne dopuščajo, oziroma ga vsaj hočejo ublažiti. Posebno da je dr. Baerenreither v sestavljanju takih formul prekosil svojo bistroumnost in potrpežljivost, ne da bi doslej imel zadoščenje vspeha za seboj.
Morda nam že jutršnji dan pokaže, da-li so te kosti pretrde, da bi jih mogli prelomiti zborujoči gospodje, ali pa da je bila njihova dobra volja močneja ?
* * *
„Ravno zakuriti sem hotel, pa si prišla ti."
„Zakaj... čemu delaš to sam ?"
„Prvič, ker nočem biti od nikogar odvisen, in drugič, ker ne maram, da bi stopali v mojo sobo tujci, bodi iz navade, bodi pa po opravkih. Vsaka navada, ki veže kakega človeka na nas, veže istodobno tudi nas ž njim ; živeti pa — kakor jaz umevam besede živeti — se pravi: biti s v o b o den."
Iduni sta se stisnili roki krčevito.
„Če pa je stvar taka, kako si se mogel vendar odločiti za poroko?" je spregovorila počasi.
On jo je nalahno pobožal s prsti preko lica.
„Če bi ti sedaj tudi hotel pojasniti to, l ne bi umela. Sicer pa, Iduna, zapomni si:: Še si svobodna! Vsak trenotek še lahko odstopiš, jaz te nočem siliti nikakor, in na noben način."
Odskočila je nazaj:
„To se pravi, ti me osvobojaš 1 Ti se hočeš samo osvoboditi te vezi ?... Reci!..."
Obšel jo je grozen strah pred praznim, zevajočim — nič. Sedaj ni čutila uzde, za katero jo je vodil on, nič več in tudi ni
Kdaj da bo zopet sklican Češki deželni zbor na sejo, ni še gotovo. Prvotno je bU določen v ta namen včerajšnji dan, ponedeljek, 24. t. m.; ker pa pogajanja še niso došla do konca, odneslo se je na petek, 28. t. m. Dvomljivo je pa zelo, da bi se do tedaj Še zedinili v vsem.
Zelo se mudi češkim radikalcem, ki zahtevajo, da se dež. zbor takoj zopet skliče k seji. Vendar je bil na seji čeških deželnih poslancev vsprejet predlog, da naj
se s sklicanjem počaka do konca pogajanj.
*
Posledice sporazumljenja bi bile zelo važne. Krakovski „Czas" se že boji, da pridejo potem na Dunaju Čehi na mesto Poljakov. Toda tudi po najboljšem spora-zumljenju ostane med Čehi in Nemci na Češkem toliko odprtih vprašanj, da poteče dosti časa, predno se bo moglo govoriti o resničnem miru med obema narodnostima na Češkem.
Podobne bojazni ima „Agramer Tag-blatt14, češ: ako se Čehi sporazumejo z vlado, bodo morali opustiti opozicijo in edina opozicija na Dunaju bodo potem še — Jugoslovani. Današnji „Narodni Listjr" odgovarjajo na to : Naše prijateljstvo z Jugoslovani korenini globokeje in ni odvisno od možne poravnave z Nemci v češkem kraljestvu !
Pripomba uredništva. Ker je bil gornji dopis spisan dne 25. t. m., torej pred štirimi dnevi, je naravno, da je danes že situ-
vedela, kam se jej je obrniti. Bala se je, da pade v brezdno.
»Julij, ne muči me! Polna verujočega zaupanja sem prišla k tebi ravno zato, da bi se od tebe učila, in sedaj me pehaš proč od sebe...a
On je stresel z glavo:
„Uboga revica, ti hočeš biti zvezana, ti hočeš biti prisiljena! In jaz naj imam odgovornost... ! Do sedaj se mi je posrečilo še samo eno — da sem vzbudil v tebi strah pred brezbrižnostjo ; in zdaj naj te vodim, naj te držim s silo L."
Umolknil je za trenotek, potem je stopil k Iduni čisto blizu, in jej položil obe roki na njeni rameni:
„Ali nisi prišla k meni za to, ker te je gnalo hrepenenje?"
„Da," je dihnila tiho.
„Je-li ljubezen, Iduna ?"
Molčala je.
„Povej, je-li ljubezen ?"
„Jaz ne vem..."
„In jaz ti pravim: ne, ni ljubezen; in hrepenenje, ki te je prignalo k meni, te bo gnalo tudi od mene."
(Pride še).
tiran II
»EDINOST« št. 300
V Trstu, dne 29 oktobra 1910-
vacija popolnoma druga. Mej tem je v vseh spornih točkah, o katerih govori ta _ dopis, že dosežen popoln sporazum med Cehi in Nemci, kakor smo ga konstatirali v včeraj-šnem uvodnem članku. Ostaja le še zakon o manjšinjskih šolah, o katerem se vrši razprava danes.
Slike iz Istre.
S Poreščine 16. X.
V nedeljo dne 16. t. m. je došlo nekaj naših mladeničev v neko narodno gostilno v FoMtani. Bili so veseli in so jeli pevati nedolžne pesmi. Na to je jeden mladeničev vstal in izustil kratko zdravijco navzočim. Za tem so še nekoliko pevali in se razšli v najlepšem miru in redu.
Nista minula še dva dneva za tem, kar je prišlo dotičnemu gostilničaiju povabilo c..k. politične oblasti. Mož je Šel v Poreč. Čim ga je uzrl politični komisar Hohenbiichl, je skočil proti njemu : „Fora la patente, fora la patente !tt — ne da bi osuplemu gostilničarju dal le besedico spregovoriti v opravičen je! Zastonj so bile vse prošnje. Siromak je skomignil z rameni in odšel, izjavivši le, da gostilna ni na njegovo, ampak na ženino ime. Par dni potem je dospela v Poreč gostilničarjeva žena, ki jo je ta gospod baron ravno tako osorno vsprejel in jej — brez daljšega razpravljanja — odvzel gostilniško dovoljenje !
Vse to se je zgodilo vsled denuncijacije dobro poznanih — „avstrofilov" !
Vprašamo sedaj gospoda barona: iz kakega razloga je tako brezobzirno postopal z nedolžnim človekom? Zakaj mu ni dovoli vsaj toliko, da bi se bil mogel opravičiti ter mu predložiti — dejstva ?! Čemu je kričal: „Fora la patente" ?! Morda zato, ker so se v oni gostilni pevale nedolžne pesmi ? Morda zato, ker je jeden onih mladeničev izustil patrijotično zdravijco? Morda zato, ker se je ob omenjeni priliki napivalo — Avstriji, sosebno pa še avstrijski vojski ?! Morda zato, ker se je ob tej priliki govorilo proti irredentistiškim aspiracijam, ki gredo za poitalijančenjem vse Istre, da se jo tako preparira za . . . mater Italijo ?! Ali pa morda zato, ker se je vse to smatralo kakor nekako javno skupščino ?!
Če je temu tako, poživljamo gospoda barona, naj nam pojasni: kje so dokazi, kje so znaki zborovanja, kje dnevni red, kje vse — ostalo ?! Ali pa meni morda g. poKtični komisar, da veže gostilničarja dolžnost, izganjati iz svoje gostilne vse Hrvate, čim so dali kako znamenje od sebe, da so — Hrvati ?! Če je tako: zakaj pa obstoje v Fontani tri gostilne? Radi muh ?!
Kakor vidimo, se pripravljajo v Istri nova proganjanja. Kakor znak za to nehuje navedena afera biti le osebna afera gostilničarja in postaja stvar splošnega interesa slovanske javnosti v Istri. Ta novi slučaj meče luč na — pravičnost in nepristranost naših c. k. vladnih organov. Na priproste irredeatistične klevete se proganjajo naj-zvesteji avstrijski podaniki, ki jim Avstrija po veliki meri dolguje svoje — življenje 1
Šol nam ne dajajo, ampak drže nas privezane v tmino neznanja. Ako smo si sami zgradili kako šolo, potem nam politične oblasti ne dovoljujejo otvoritve teh s krvavimi žulji siromašnega naroda zgrajenih šol! En primer! Že dva meseca poprej, nego se je imela odpreti „Družbina Šola" v Novi vasi, je okrajni zdravnik dr. Donau-berger izjavil, da si bo prizadeval z vsemi sredstvi, da prepreči otvoritev rečene šole. Morate vedeti, da se je rečeni gospod tako izjavil še tedaj, ko sploh še ni bilo znano: kje, v katerem lokalu, v kateri hiši se ima odpreti ta šola!! Petnajst dni poprej pa, predno je bila poslana v Novo vas komisija, je dr. Donauberger — ne da bi ga bil kdo klical ali poslal — šel v hišo g. Vlašića (ker je bil Donauberger zavohal, da se ima šolo odpreti v Vlašićevi hiši) ter mu velel, da ne sme prirediti nikakega lokala, ker da nima primerne sobe itd. itd.
Sedaj pa samo: zakaj se tudi Italija« om ne zabranjujejo otvoritve raznih šol, da-si bi se moralo često to storiti iz higijeničnih razlogov ?! Pa naj se italijanska šola nahaja tudi v kakem hlevu, nikdo se ne postavlja proti temu. Samo za nas gospoda toliko „skrbe", da bi nas kuga ne pomorila! Pa tudi, če bi lokal g. Vlašića ne odgovarjal, ne bi nam smela politična oblast delati takih neprilik: že iz doslednosti in tudi radi dejstva, ker je nameščanje le začasno, dokler ne bo dograjeno novo Šolsko poslopje. Vidi se, kako naši narodni nasprotniki spletkarijo, da bi nas mogli še nadalje izkoriščati in izsesavati in — po izgledu paragrafov — žive na tuje rame! Ali pazijo naj, da se ne — urežejo!	(ZvrŠetek pride).
Agrarcl in dragli^ja-
Agrame stranke poslanske zbornice aameravajo začeti energično akcijo v tem smislu, da se vlado prisili napraviti v najbližjem času v vseh krajih živinorejskih tuzemstva klavnice, ker je velikemu delu živinorejcev pod sedanjimi razmerami nemogoče, aH le težko spraviti svojo živino m centralni živinski trg, kjer je potem Še
nevarnost, da ostane živina neprodana. S tem se upa otvoriti plodonosno polje za delovanje tudi centrali za vnovčenje živine, čez katero se agrarci jeze, da nič ne dela.
Vse to ni drugo, kakor švindel agrar-cev. Meso je tako drago, ker je premalo živine. Temu pa ne bo odpomogla nobena centrala za vnovčenje živine in tudi ne tisoč klavnic. V interesu naše živinoreje bi bilo bolje, ko bi se odprlo vsaj za par let meje za uvoz tuje živine in mesa, da bi se mej tem stanje naše živine zopet nekoliko povišalo. Potem, ko bomo imeli zopet dovolj živine doma, naj se v božjemu imenu zopet zapre mejo, ali pri sedanjih razmerah in pri sedanjem stanju naše živine je naravnost hudodelstvo, da se na tak način igra z življenskimi interesi naroda. Mi smo povdarjali že opetovano in povdarjamo ponovno, da mora sedanji položaj dovesti v propast ne-le delavca in meščana, ampak tudi malega in srednjega kmeta, ki ima od vladajoče draginje mnogo več škode, nego koristi. Korist ima edino-le par sto veleposestnikov in le obžalovati je, da se tudi takozvana slovenska ljudska stranka v veliko škodo ogromne mase svojih volilcev izjavlja solidarno z veleagrarci, ki bi hoteli izsesati iz ljudstva kri in mozeg.
Važna poiitiška debata v dalmatinskem dež. zboru.
V seji dalmatinskega deželnega zbora od minulega četrtka je prišlo do interesantne debate o razmerju med Hrvati in Srbi.
Posl. Prodan je najprvo zatrdil, da so Srbi krivi, ker ni prišlo do skupnega narodnega sveta. On da o b s oj a klerikalizem, ali je nevarno napadati duhovnike, ker s tem trpi vera. Rekel je, da je Dante slavil moč papežtva.
Dr. T r e š i ć je upadel: Ali ipak je Dante mnogo papežev poslal v pekel!
Posl. Kulišić je v ime srbske stranke izjavil, da se bodo Srbi složno s Hrvati borili za pravo Hrvatske, zapostavljajoč pri tem lastne interese.
Posl. Trum bič se je dotaknil češke resolucije, povdarjal njeno pravo značenje in važnost ter izjavil, da je to bil samostojen čin brez vsakega unanjega vplivanja. Ko bodo vsi uvideli potrebo skupnega dela in pobijanja današnjega dualistiškega organizma, se povrne politika češke resolucije. Obsoja klerikalno gibanje, katero so nam prinesli od zunaj mladi nezreli doktorčki. Hrvatska stranka bo kakor narodna stranka pobijala to rastlino, ki je nevarna narodni politiki.	_'
Dnevne novice.
Novi vojaški zakon. Vojni minister Schonaich je v delegacijah izpregovoril tudi o novem vojaškem zakonu, katerega se ravnokar izdeluje. Uvedena bo dveletna vojaška služba.
Za enoletno dobrovoljstvo bo odpravljena takozvana inteligenčna skušnja, s pomočjo katere je doslej vsakdo — tudi brez gimnazijske ali realske mature — lahko odslužil dobrovoljsko leto. To bo na vsak način hud udarec za vse one, ki so vzlic temu, da iz enega ali drugega vzroka niso mogli narediti srednje šolske mature — mogli na podlagi inteligenčnega izpita služiti samo eno lelo. Temu pa bo ta neugodna posledica, da se bo naval na srednje šole, ki je itak že velik, še bolj večal, kakor je to kaj umestno zaznamovala „Arbeiter Zeitung". Tudi častniški izpit na koncu leta bo odpravljen. Slednjič je vojni minister izjavil, se bo strogo gledalo na to, da so vojaštvo ne bo šikaniralo. Res, skrajni čas bi bil, da bi vojaški krogi enkrat spoznali, da so podrejeni vojaki tudi ljudje. Potem bi ne prišlo do slučajev a la Drenovšek, o katerem smo poročali včeraj. Hoče se tudi omejiti dvoboje, ki spadajo pač v srednji vek, a ne v XX. stoletje. Ta zastarela institucija se je v armadi ohranila do današnjih dni in je skrajni čas, da se jo odpravi.
Novi avstrijski poslanik pri francoski vladi. Tukaj se govori, da bo naslednikom umrlemu avstrijskemu poslaniku v Parizu Khevenhullerju imenovan grof Elemer Lonyay, soprog bivše avstrijske prestolona-slednice. To je pa malo verojatno. Bržkone bo za to mesto imenovan sekcijski načelnik v ministerstvu za unanje stvari knez Pavel Esterhazy.
Novi zaderski nadSkof dr. Vinko Pulešič je dospel dne 26. t. m. v Zader. — Jutri bo slovesno introniziran.
Domače vesti.
Italijani in „osar tutto lu Italijanski listi Primorja kriče in sikajo kakor kače v precepu svoj strup na ves naš narod in na njega zastopnike, ker so preprečili razsipanje deželnega denarja za italijansko razstavo v Kopru. V tem piskanju in sikanju se hočejo tudi junačiti, napovedovaje nam boj do skrajnosti (guerra ad oltranza). Ta svoj boj z nami mislijo seveda izvajati po Bartolijevem receptu: osar tutto! Videči, da so po novem deželnem redu zabarikadirani v deželnem odboru in deželnem zboru, si hočejo pomagati s tem, da so začeli v svojih novinah po svoje tolmačiti zakon o potrebni navzočnosti jednega naših dveh deželnih odbornikov na sejah dež. odbora, češ, da sklepi deželnega odbora so veljavni
tudi tedaj, ako sta se naša odbornika oddaljila, ako sta bila le redno pozvana in da sta prišla.
To je zavijanje in pačenje jasnega smisla in namena one določbe deželnega reda, da ima namreč tudi manjšina dež. odbora gotovo mero moči. Po tolmačenju v italijanskih listih pa ona določba ne bi imela smisla in nobene praktične vrednosti.
Recimo, da sta bila naša odbornika redno pozvana in da sta prišla. Nepričakovano pa jim prihaja večina s kakim predlogom, na kateri nista bila pripravljena in s katerim ne soglašata. Kaj naj storita, če bi bilo italijansko tolmačenje veljavno?! Ce se oddaljita, bo večina vse eno sklepala brez njiju ! Če ostaneta notri ju bo majorizirala! Kakov pomen bi imela potem ona določba v deželnem redu o potrebni navzočnosti vsaj enega slovanskih deželnih odbornikov ?!! Nobenega! Mari pa se zakoni sklepajo v namen, da — nič ne pome-njajo ?!!
Stvar je jasna: italijanska stranka je politično perverzna, nemoralna, nepoštena. Niti meni se ne za dano besedo in slovesno vsprejete obveze. Kakor je nesramno prelomila kompromis z ugrabljenjem pulj-skega mandata, tako hoče sedaj po načinu švindlerjev eskamotirati pravi smisel in namen določbe v deželnem redu o veljavnosti sklepov deželnega odbora. Kakor doslej, hoče doslej priznavati le eno pravilo — osar tutto !
Dobro jim odgovarja »Naša SlogaM: Počasi signorotti! Minuli so Časi ,quando Berta filava" ! Ta način boja se ne bo več izvajal — brez nas. Odkrite, poštene politične borbe naš narod komaj čaka, ker je že dovolj ozlovoljen po natezanju kompromisnega odbora. Uverjen je, da se Italijani pogajajo z nami jedinole z namenom, da sebi pridobe čim več koristi, nas pa da bi držali v mrtvilu ! Z borbo mi samo pridobivamo. In le hvala Bogu, da so se razbila pogajanja za takov mir, kakor so ga hoteli Italijani !
„Piccolo" in „brigantstvo" ter „barbarstvo" v Istri. — Po puljskem zmašilu „Giornaletto" je „Piccolo* posnel neko Storijo o tatinski družbi, ki so jo te dni zalotili v Istri. „Piccolo* pravi na to, da so nekateri kraji v Istri še zelo pobarbarjeni in bo treba velike energije, da se ono ljudstvo, ki je zelo zanemarjeno, popolnoma povzdigne. Ta „Piccolov- stavek vsebuje največe hinavstvo, ki si je moremo misliti. Sicer pa: od kje kar naenkrat taka skrb za istrsko slovansko „barbarsko" ljudstvo ? I Kdo je bil tisti, ki je to ljudstvo že od nekdaj zanemarjal in je tiščal v temi in suženjstvu in mu odrekal vse pogoje za življenje ? Ali ni bila to ona italijansko-istrska oligarhija, katere glasilo je — „Piccolou 71!
In sedaj vam to hinavsko glasilo toži, da kultura istrskih mest še ni mogla doseči slovanskih barbarov. „Piccolu" bodi enkrat za vselej povedano, da so ta mesta, v katerih gospodari oderuška italijanska oligarhija, širila med našim ljudstvom samo temo in demoralizacijo, a ne kulture! Zato se istrsko ljudstvo lepo zahvali za tako kulturo. Je pa še drugih dejstev, radi katerih naj bi „Piccolo" le molčal o brigantstvu med slovanskim istrskim ljudstvom. Naj raje pogleda v gotove pokrajine bližnjega kraljestva, kjer brigantstvo uprav cvete in kjer je nakopičenega še toliko blata, da se bo moral „Piccolo" prijeti za nos. Zato naj raje pometa pred svojim pragom !
Namestnik princ Hohenlohe se je
povrnil z Dunaja.
Odvetniško pisarno je odprl g. dr. Lj. T o m a š i ć. Pisarna se nahaja v ul. Sa-nita št. 3,1, nadstr. (Telefon mestni in unanji št. 24-15).
Iz pravosodne službe. — Namestnik državnega pravdnika Albert T o m a c i c h v Trstu je imenovan državnem pravdnikom, a ostane v svojem službenem kraju.
Imenovanji v politični službi. Na-mestniški koncipist Fran Lukovič pride-Ijen c. kr. okr. glavarstvu v Lošinju je imenovan provizoričnim okrajnim komisarjem, Domenik conte Rosetti pl. Scander prideljen c. kr. namestniškemu svetniku v Trstu pa provizoričnim koncipistom. Oba ostaneta na svojih dosadanjih mestih.
„Rdeči Prapor" je zelo speklo in ujezilo, ker smo primerno ožigosali postopanje socialistov v deželnem zboru istrskem. V prostaškem tonu zmerja in psuje okoli sebe, imenuje nas »narod-njakovske švindlerje", trapasto .Edinost", solzavi Švindl itd., kakor zna pač le on. Konstatirali smo pred dnevi dejstvo, da je »Rdeči Prapor" — glasilo „jugoslovanske" demokracije — molčal o postopanju socialistov v istrskem deželnem zboru. A v zadnji Številki se mu je slednjič razvozlal jezik. Med zmerjanjem in psovanjem je „R. Pr." ne samo odobril postopanje socijalistov v dež. zboru istrskem, ampak je celo izjavil, da bi v tem slučaju slovenski socijalisti še huje postopali!
Tu jo imate, »jugoslovansko" socialno demokracijo 1 Razkrinkala se je sama in veseli nas, da smo provzročili to. — Sicer se s temi politiki ne izplača dalje prepirati.
Nova avtomobilska proga na pokopališča pri Sv. Ant Jutri v nedeljo 30. t
/m. se otvori nova avtomobilska proga na pokopališča pri Sv. Ani. Avtomobili bodo ; počenši od 9. ure zjutraj odhajali s trga ; Silvio Pellico vsakih 25 minut. — Vožnja tja oziroma nazaj stala bo za osebo 1 krono.
Knjige družbe Hieronimske za letošnje leto so došle. Dobiti jih je pri č. gosp. Ivanu Mandic-u ul. Cavana štev. 16 pritličje.
Sporazum, na Češkem in Slovenci.
Celjski „Narodni Dnevnik" izraža bojazen, da nas morajo češko-nemška spravna pogajanja navdajati s strahom vsakega daleko-vidnega Slovenca, češ, da bomo, čim se ta sprava definitivno sklene, Slovenci še-le občutili nemški furor in da bo naš kmet pri tej kulturni stopinji, kakor je sedaj, težko vzdržal ta naval.
Kakor sicer pripoznavamo argumentom celjskega lista vso resnost, vendar menimo, da njegov pesimizem ni opravičen. Mi smo mnenja (ki smo je že iznesli včeraj), da bo namreč češko-nemška sprava v svojih posledicah ugodno vplivala tudi na razvoj stvari na jugu.
Zdi se nam neverjetno, da bi nas Čehi pustili na cedilu. Ne verujemo tega že iz čisto naravnega razloga, že v lastnem interesu ne smejo storiti tega. Svoje nazore hočemo Še posebej podrobneje obrazložiti; za danes opozarjamo čitatelje na zaključek našega današnjega dopisa iz Prage, v katerem je navedena izjava „Narodnih Listov", da Čehi tudi v bodoče v ničemer ne spremene svojega vedenja nasproti Jugoslovanom.
Tramvajski uslužbenci so imeli sinoči zopet shod, na katerem je odbor poročal o dosedanjih korakih. Družba je pripravljena povišati plačo voznikom za 15 in sprevodnikom za 10 kron mesečno. Vse druge zahteve je družba odbila. Uslužbenci so sinoči sklenili, da vzamejo na znanje dosedanje korake odbora in ga pooblaste, da se pogaja dalje s posredovanjem namestnika in župana.
Magdalenska podružnica DMD priredi jutri v nedeljo pevsko zabavo s kolom sreče in šaljivo pošto v prid bodočega otroškega vrta. Domača zabava se bo vršila v gostilni konsumnega društva na Kolon-kovcu (sv. M. M. Spodnja). Sodelovalo bo iz prijaznosti pevsko društvo „Slava". Začetek ob 4. uri popol. — Vstopnina je brezplačna.
Ker je čisti dobiček namenjen za toli koristno stvar in ker bo isti odvisen skoro le od kolesa sreče, so naprošena vsa narodno čuteča srca, da pošljejo svoj mali dar v kakršnikoli obliki na blag. podruž., gosp. Benedikta Godina pri sv. M. M. spodnji.
Gg. tov. učiteljem. Podpisani prosi, da vrnejo g. tov. v najkrajšem času knjige, ki so si jih izposodili v minulem letu v učiteljski knjižnici. — Ob enem obveščam da se bo od slej izposojevalo knjige ob četrtkih od 11—12.	Knjižničar.
Ljudsko knjižnico v Skednju otvori slov. akad. fer. društvo „Balkan" v nedeljo 6. novembra. Otvoritev bo spojena z veselico z zanimivim vsporedom. Za danes naj povemo samo to, da bo prvič uprizorjena najnovejša J. Stokova burka Mu tasti muzikant, ki bo gotovo ugajal. Žrtve za to knjižnico so velike, zato se sme tudi trdno upati, da prihiti k otvoritvi vse, kar je v Skednju napredno in za izobrazbo vneto.
Za Cir.-Met. obrambeni sklad so se zavezali nadalje prispevati sledeči p. n. gg.:
846.	Županstvo Sežana (plačalo 50 K);
847.	Goršetovo omizje pri Novem svetu v Ljubljani, (plačalo 200 K); 848. Okrajna posojilnica in hranilnica v Sežani (plačala 50 K); 849. Volosko-Opatijsko slovensko omizje zaplotnikarji za spomin 20. sept.
1908	namesto venca na grob padlih žrtev en kamen.
Družba sv. Cir. in Met. v Ljubljani prosi vse denarne zavode in narodne tvrdke, da bi blagovolili nabirati rabljene poštne znamke družbi v korist. — Leta
1909	je družba dobila za stare znamke K 182-60. _
Tržaška mala kronika,
Samomor. PredsinoČnjim okolo 2. ure popolunoči si je v gornjem delu sprehajališča pri sv. Andreju 38-letni strojevodja južne železnice Ivan Ciber, stanujoč v ulici Bel-vedere št. 75 sprožil en strel iz revolverja v glavo. Bil je takoj mrtev. — Pri njem so našli pismo, v katerem je bil znesek K 110 ; glede tega zneska prosi samomorilec, da naj se ga razdeli v dobrodelne svrhe. Po običajnem zapisniku je bilo truplo prenešeno v mrtvašnico k sv. juštu.
Bosanski dezerter, umrl predsinoč-njem. Bosanskemu vojaku, o čigar begunstvu in grozni smrti smo že poročali, je bilo ime Omar Franjevič. Bil je Mohame-danec. — Pri njem so našli 6 K. Truplo so prenesli v mrtvašnico vojaške bolnišnice.
Okraden in Se zaprt. V gostilno „Ai tre pompieri" v ulici Carducci je vstopil predsinočnjim krošnjar Karol Bezek, stanujoč v Trstu v ul. Rettori št. 6, in je ponujal na prodaj dva para Škornjev. Neki neznanec pa mu je med ogledovanjem eden par
V Trstu, dne 29. oktobra 1910
»EDINOST« št. 300.
Stran III
ukradel. Vsled tega se je krošnjar razto-gotil in začel razgrajati, nakar je gostilničar poklical redarja, ki je okradenega krošnjarja odvedel v zapor.
Ukradeno kolo. Mesar Apollonio iz Kopra je prijavil na tukajšnji policijski oblasti, da mu je dne 18. t. m. neki neznanec ukradel kolo, znamko Styria štev. 82.377, vredno 200 K.
Uzmovič na ribjem trgu. — Gospa Helena Majerić se je včeraj nahajala na ribjem trgu. Na enkrat jej je nek falot strgal torbico z rok, v kateri je bilo 60 kron. — Lopov jo je brž popihnil in ga ni bilo več vaj ti.
Zadavljenega so našli včeraj popoludne nekega neznanega človeka blizu Bazovice. Niso mogli še ugotoviti, gre li za samomor ali zločin. Truplo so prepeljali v mrtvašnico sv. Justa.
Koledar in vreme. — Danes : Narcis škof. — Jutri: 24. ned. po Bink
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne — 145 Cels. — Vreme včeraj: deževno.
Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. Temperatura mila.
Izpred sodi
Tat z zašitim srcem.
Naši čitatelji se gotovo spominjajo onega Natale Cimolino, ki je bil pred dve-rai leti zaboden v srce, a so mu bili razklano srce zašili v bolnišnici in je potem ozdravel.
Da je popolnoma ozdravel, da je ta nevarna operacija popolnoma vspela, dokazuje dejstvo, da se je moral isti Cimolino, ki mu je sedaj 21 let, včeraj zagovarjati pred sodniki radi zločina tatvine|
S Cimolinom vred sta sedela na zatožni klopi 221etni težak Anton Sancin in pa 18 letni pomorščak Ivan Godec, oba doma iz Trsta.
Vsi trije so bili toženi zločina tatvin?, ker so dne 25. septembra t. 1. v Kopru vtoauli v stanovanje Jakoba Senica in tam vkradli raznih komadov obleke, perila in drugih predmetov, v skupni vrednosti 45 kro« in bi bili vkradli še več, če bi jih ne bila ia njihovem delu motila Ana Ivančič, ki je slučajno prišla v stanovanje Jakoba Seaice.
Ko so jih koprski občinski redarji našli na parniku S. Giusto, ki je imel odpluti proti Trstu, je Cimolino vrgel v morje ve-trfce, ki jih je imel pri sebi.
Pri Sancinu so pa redarji našli nekaj Seaici ukradenih predmetov, a pri Godcu dva vetriha, dočim so ostale Senici vkra-dene predmete našli skrite na parniku.
Včeraj, na razpravi, se je edini Godec priznal krivim, rekši, da je izvršil tatvino skupaj z nekim drugim, njemu nepoznanim človekom, in ne s soobtožencema.
Sancin je trdil, da je predmete, ki so jih bili našli pri njem, kupil od Godca, kterega pa ni poznal prej, kakor ni poznal niti Cimolina.
Ta poslednji je rekel, da je bil šel oiega dne v Koper, da ponese „mastigo" (v žargonu kaznjencev pomeni mastigo — tobak) kaznjencem, ki so v koprski kaznilnici. Ponesel jim je tudi „sandrinel" (v žargonu pomeni — papirčki za cigarete) in „sporko" (— svinčnik). On ni prej poznal ne Sancina ne Godca in ni imel ničesar skupnega ž njima. Ko so prišli redarji na parnik, je vrgel od sebe nožiček, ker je predolg in — če bi mu ga bili redarji našli — bi bil zapadel prestopku.
Sodišče je zaslišalo priče Andreja Del-1 a val le, Petra Sandrin, Josipa Riccabon, Vir-ginijo Marostega, Ano Gazzetta in Ano Ivančič, in je slednjič obsodilo Sancina na 18 mesecev, Cimolina na eno leto, a Godca na 10 mesecev težke ječe poostreno z običajnimi posti in osamljenji.
In sodišče je STv dvomu izreklo razsodbo, s katero se Fragiacoma oprošča obtožbe.	_
Nase gledališče.
Jutri v nedeljo, 30. t. m. ob 8. uri zvečer
„Zapravljivec".
igra, katere vprizoritev bo značila za naš oder lep napredek. Predstava bo lepa, zaokrožena in popolnoma na višku mogočnosti. Vsaj skrbno vršeče se vaje nam to, jamčijo. Na nogah je ves naš ensamble, pevski zbor Šentjakobske Čitalnice in vojaška godba. Kakor je predvidjati. bo to eden najlepših gledaliških večerov v tej sezoni.
★ * *
Na praznik Vseh svetnikov, 1. novembra bosta dve predstavi: ob 4. uri popoludne
j 0 MLIN AR IN NJEGOVA HČI-,
ob 8. uri zvečer burka:
„UGRABLJENE SABINKE«.
O žaloigri „Mlinar in njegova hči res ni izgubljati besedi. Igra si je vkljub svoji starosti ohranila trajno popularnost in si je pridobila splošno v pošte vanje na vseh odrih tudi največjih gledališč. Pri nas jo bodo predstavljali popoludne, da bodo mogli priti tudi naši okoličani in vsi, ki bi zvečer ne mogli k burki
:	UGRABLJENE SABINKE.
Ta burka ima mnogo pristnega humorja in zdravih dovtipov. Tudi ta igra je udomačena povsod. In povsod jo morajo imeti na svojem repertoarju. Opozarjamo še posebej, da se te igre ne bo ponavljalo: na praznik Vseh svetnikov ob 8. uri zvečer se uprizori prvi krat in zadnji krat v tej sezoni.
* * *
Na sv. Justa dan, 2. nov. ob 4. uri popoludne
„ZIMSKO SOLNCE".
Najboljše priporočilo za to lepo predstavo je premiera, ki je bila prav dobro vspela. Nabito polno občinstva je bilo prvikrat, a zdaj bo naše gledališče prav gotov tudi polno, ker pridejo tudi tisti, ki ne morejo redno prihajati: okolica, z dežele in tisti, ki niso bili pri premieri.
Te Štiri predstave torej nam jasno kažejo, kako resno in s trudom se briga gledališko vodstvo, da bi zadovoljilo vse in da bo omogočilo še lepši in trajen razvoj slov. gledališča.
Nikomur ne bo žal kdor obišče te predstave.
Triaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI. Danes tretjič Puccinijeva opera „Madame ButterflyM.
EDEN. Varijetetna predstava.
Društvene vesti.
Odsek jtržaSkega „Sokola" v Rojanu.
Danes 29. oktobra se vrši ob 8. uri in pol zvečer predavanje v prostorih „konsumnega društva. Predaval bo br. dr. E. Reka r, „o postanku in razvoju So-kolstva".
Ker je predavanje zelo zanimivo se poživlja vse brate Sokole in prijatelje Sokol-stva, da se mnogoštevilno vdeleže tega prvega predavanja.	Na zdar !
Odsek tržaškega „Sokola" na Prošeku se ustanovi v nedeljo 30. oktobra t. I. Popoludne ob 3. uri se vrši ustanovni občni zbor v prostorih „Gospodarskega
*
* *
Otvoritev nore slovenske trsovine!!
Odnešena, a ne okradena blagajna.
V noči od 21. na 22. septembra t. 1. je Ma odnešena blagajna iz mirodilnice g. Artora Trani v Piranu. V blagajni, ki je bila težka 173 kg. in vredna 240 kron, je bilo 450 kron denarja v gotovini in več vrednostnih papirjev in dragocenih predmetov, tako, da je skupna škoda z vrednostjo blagajne znašala K 1488.
Naslednje jutro so pa našli blagajno v nekem jarku. Blagajna je bila popolnoma pokvarjena od vdarcev, ki jih je bila dobila, vendar pa ni bila odprta in nje vsebina ni bila taknjena.
Sum, da je tatvino izvršil — ki tatovu ni prinesla nobene gmotne koristi — je padel na 21 letnega zidaija Alojzija Fragiacomo, doma iz Pirana in tam bivajočega, kterega je orožništvo tudi aretovalo.
Sumilo se je pa o njem zato, ker je bil že prej kaznovan radi tatvine in ker so bili na licu mesta, kjer je bila blagajna vkra-deia, našli žepno ruto s črko nF.ut enako dvema rutama, ki so ju našli ob hišni preiskavi izvršeni na toženčevem domu.
Včeraj je moral Fragiacomo radi tega odgovarjati sodnikom. Trdil je, da je nedolžen in da je on ono noč spal doma.
Sodišče je zaslišalo več prič, ki pa niso mogle dokazati, da je Fragiacomo izvršil to tatvino, dočim je njegova sestra Katarina potrdila njegov »alibi", češ da je Fragiacomo ono noč spal doma.
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila Trata, ▼ ulloi B&rrlara, TtoobU Stav. 38
prodajalno obuval
(T LASTNEGA PRIDELKA Ttt
Zadruga izdeluje vaakovratna obuvala od aajprl* proatajiega d« najfinejšega ter aprojema
tu Al popravo.
Priporočamo se to ej slavnemu občinstvu, da se poslužuje vedno izdelkov naSe zadruge, a bode naj slavno občinstvo tudi prepričano, da ae bo z nalimi izdelki zelo zadovoljilo.	Ooao moto sls K*.
NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO.
Čoplo se Vam priporoča,
da kupila
stearične sveče
Hovs tržaške tovarne (Nsova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere no najsoijie t	vrsto In po nizki ceni.
i Guido Bienenfeld
Trati - illoi Ooroneo 39 - Trst

Odlikovana pekarna in slaščičarna
z zlato kolajno in krl£p«»in na mednarodni obrtni razstavi - v Londona leta 1909 -
Acquedotto IS - Podruž. ul. Miramar 9
naznanja slavnemu trikrat n& dan svež kruh.
občinstvu, da ima —_ Prodaja lir c* je tudi dcbro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti pcsebno ?a Čaj. Ima razna fina vina in likerj* v buteljkah n f.ae desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd-, kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najboljfiik mlinov flJT* po najnižji ceni. Hrezplaeta prsireifc* ca dom. — Piipoiočt fllnkll tliAVlf • Tlfl se slavnemu občinstvu z odličn spr.Btovanjem VlllIlU alibi IV , II SI
EETl
Peter	Jeraj	
Zaloga	poh&tva	
Ulica Vlncenzo Bettini 13		
vogal alke S. ta Caterina		TRSI
i Glasovita krojačnlca
^Bogata izbera blaga tu- in inozemi
Anton Oroaaer
TRST, CORSO 21. II. nad.
inozemskih (angleških) tvrdk.
606
Originalna razstava
ERL1CH HATTA
Trst, Bar. vecchia 4
kaže občinstvu rapidno zdravljenje veneričnih in sifilitičnih bolezni z novim sredstvom : ERLICH- HATTA XT «06 v različnih stadija h. — Vstopnina 40 stotink Odprto od 9. zjutraj do 9. zvečer. Ob petkih samo za dame.
ira
Kupujte KOLINSKO CIKORIJO! f=ir==u=	»=

EMPORIUM
E. ZANETTI
Trst, ulica Cayaua 4.
Najbolje oskrbljena zaloga dežele. Izbera plošč: velikih, dvojnih, slovanskih po 2 K komad. Vso iruge znamse z 20°/o cdb t*a.
Krasni pmofooi po 18 tron
Veliki popustki preprodajalcem. Katalogi zastonj. — Popravljanje-
mMflmmwjwjwwwwww Zavod za Izdelovanje in barvanje kožuhovlne.
Antonio Alberti
Trat, ulica Ponaiana 665
TELEFON 28—5€ Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožu-hovin. — Prevzema naročbe in vsako popravljana. — Ćisti in pere vsako vrst kožuhovine.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobov
Izdiranje zobov brez 25 vsake bolečine
Dr.J.Čerm<tk I V. Tuscher
zoboziraraik koncesij, zobni tekli i
- TRST -
nlio\ deli*. O&ierma št. 13, II, n.
Trst - Via Arcata - Angolo vla Sapone št. 9 - Trst
Air Artigiano
%
it
Trst, via Arcata -- Angolo via Sapone 9
izgotovljene obleke
za moške in dečke. - - Izbor hlač in srajc za delo.
Trst - Vla Arcata - Angolo vla Sapone št. 9 - Trst
OSKRBNIŠTVA
Posreduje pri nakupu in prodaji in zamenjavi realitet v mestu, na deželi, gospodarskih in gozdarskih, in :: :: pri posojilih na hipoteke. :: ::
Računski bureau
Hlcolč Conssinl, Trst
via Cecilia štev. 14.
F- VIDALI, Trst via S. Lazzaro 22
Prejemlje naročbe, poprave in CiSčenJe vsakovrstnih kožuhovin.
Shranjuje kožoboolne z jamstvom zoper kakorino si bodi ikodo
»EDINOST« št. 300.
V Trsta, 29. oktobra 11? 10
društva* na Prošeku združen z predavanjem br. dr. E. R e k a r j a, tajnika tržaškega Sokola : .o postanku in razvoju Sokolstva*.
Prosečani in Kontovelčani prihitite v obilnem številu na ta važen sestanek.
Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu bo imelo svoj I. redni občni zbor danes v soboto, ob 8. uri zvečer v gostilni „zur griinen Steiermark". Spored običajen.
Veseličnl odsek telovadnega društva „Sokol" v Trstu naznanja, da se vrše danes zv. ob 9. uri navadne plesne vaje v društveni telovadnici. Poučevalo se bode novi ples „Lanciers valse".
Pevsko društvo „Kolo". Danes zvečer točno ob 8.30 uri pevska vaja v ul. S. Francesco št. 2, katere naj se člani radi bližajočega se nastopa udeleže polnošte-vilno.
G. odborniki pev dr. „Hajdrih* na
Prošeku so vabljeni, da se udeleže odbo-rove seje danes v soboto, ob 8.30 uri zvečer.
Pevski zbor podružnice Glasbene Matice v Trstu. Danes zvečer točno ob 8. uri pevska vaja za sopran. Pevodja.
Odbor Z. J. Ž. vabi vse slovenske železničarje na zaupni sestanek, ki se vrši danes v soboto dne 29. okt. v društvenih prostorih ul. Lavatoio št. 1.
Odbor Z. J. Ž
DAROVI
— Posojilnica in hranilnica v Sežani daruje 10 K za slov. visokošolce v Gradcu. Denar hrani uprava.
Za isti namen so darovali sledeči rodoljubi znesek od K 6 90 in sicer: Leopold G., Andrej Ž., Eduard R., Anton N., Andrej B., vsak po 1 K. Ivan B., 60 st., Fran P., Eduard P., po 40 stot., Ivan Ob., 30 st. in Joža Sp. 20 st. Denar je naložen pri trgovski obrtni zadrugi.
Nar. del. organizacija.
sklicuje za nedeljo, dne 30. oktobra ob 10. uri predpoludne v dvorani gostilne „Pri Breskvi" na Belvederju štev. 8
javni shod
vseh provizoričnih in stalno nameščenih vslužbencev c. kr. javnih skladišč in delavcev.	DNEVNI RED:
1)	Razmere v prosti luki
2)	Neizpolnjene zahteve delavcev.
K obilni udeležbi vabi	ODBOR
Shod NDO v Skednju. V soboto, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju društveni shod NDO, na katerem se bo razpravljalo o razmerah v škedenjskih plavžih in kako urediti za škedenjsko delavstvo izobraževalno delo v zimskih mesecih. Z ozirom na ta važni dnevni red je upati, da se delavstvo udeleži tega shoda v čim naj-obilnejŠem Številu.
Krajevna skupina NDO „Sv. Marko-sv. Andrej".. Podpisani uljudno vabim vse tov. odbornike in njih namestnike na zadnjo redno sejo, ki se bo vršila nocoj v soboto točno ob 8. uri v prostorih NDO pri Sv. Jakobu.
Prosim, da se tov. odborniki polno-številno udeleže te seje, ker imamo mnogo koristnega in velevažnega sklepati za našo skupino.	Predsednik.
Vesti iz Goriška,
Shod proti draginji priredi v nedeljo, dne 30. t. m., Narodna delavska organizacija v Gorici. Shod je javen in dostopen vsakomur in se vrši ob 9. uri in pol v dvorani Trgovskega doma. Akcija proti draginji zavzema vse večji obseg od dne do dne, in prav hvalevredno je od goriške N. D. O., da tudi ona stopi s tem javnim shodom v krog borilcev proti vidno naraščajoči splošni draginji.
Gorica je tudi eno onih mest, v katerem ječi prebivalstvo, zlasti pa delavstvo in to bodisi ono, ki služi svoj trdi vsakdanji kruh z delom svojih rok, ali pa tudi ono, ki si ga služi s svojim umom, pod težo draginje, dasiravno bi bile prav tu prilike za znosnejše življenje. Pričakovati je torej, da se udeleži shoda pred vsem narodno delavstvo v čim največjem številu, ravno tako pa tudi drugo občivstvo, posebno pa ženstvo, ki je gotovo najbolj prizadeto zlasti po draginji živil. V nedeljo torej vse na shod, da dvignemo odločno svoj glas proti čim dalje tem neznosnejšim življenjskim razmeram.
Lepa soba
II. d.. Trata 9.
b brano m adda pri aloTeniki dre žici ▼ ulici Boe accio it«y. 5
1904
KlipilVI	lovskega psa istrske^ pasma. Po-
Idriji
nndbe na : Ifm Vidmar, Čniivrh pri
1 95
V II SiP Iti 86 otlda 'eP* meblirana no*>a pri llffJCIll nemfiki družini Cena nizka. U'ica del Ronco S t. 6, IL nadstr., vrat« 14.	1803
Sadnega drevja JS^M!1*^
breskev, dobrih vr-t Bilf 30.000 zavarovano najbolje M< ntitole in Ri|.rije odda p< i godni ceni .Vinar »ko sadjarsko druStvo" v Rihenb* rfcu._1743
Pekarna in sladčičarna : Ivan
Partnf-^iictf Tr,tv,a C>¥,M 17 (a»-
r Cr* OU5MO sproti Hodifcčn). Zalagatelj dr* it vi „S t »leti Ceaw?tlv« fra iMplegatl prlvat" v Trata. - Več* rht na dan svei kroh. Najfin. sladSčice. P< ii];a na dom Pre ema naročila ra rsako pecivo. Velika zalrgt> moke M ajdi Če ve in dragih prvih mlinov po nitki ceni.
7olflinnilf9 p<*entva ifČe takoj driiina bi-^aflU|J|lina ,ajo«a na ŠkoTklii. Eventuelre ponudbe »j re f n a odvetnik dr Fran Brnčič, Via Nnova Rte v. 1?.	172«
Izredna prilika! ft/o0edv
nib, sluinih tudi za pletenje K ICO. Tri za doixaČ3 rabo K 62. Jt-matvo 3 leta. — B. ta Ca Urina dvorišče zaloga 1.	J751
Ns7n9ni .m d* sem odpri gostilno v ulici (V<1 £11411 j ~ III san M*rco 21 ločim vsakovrstna vina in budjev Sko pivo. Mrzla in gorka jed la v*dno na razpolago. Za ctnjei-i obisk se pripore ča Viktor RoSić.	16<J7
IctrcLn belo. novo črno na drobno po ■9» ORU 64 viLarjev lit»-r, zelo slhdko 80 vin, nnvo Žganje po 120 liier. - Prodaja poredka klet na Opčioah.__1773
Oflff^l QP DH ®&niera štec- H v najem utua	prt štor, ki je jako primeren za kako
malo prodajalno ali obrt. PovpraSati v Mlekarni Hi ušica, ulica delle Poste 6t 16.	201
Zadnje brzojavne vesti.
f Posl. Bjeladinovič.
KOTOR 28. V Risani je umri dalmatinski državni poslanec Mihajlo Bjeladinovič. Pokojnik je bil poslanec Boke Kotorske in pristaš srbske stranke. V državnem zboru je pripadal „Zvezi južnih Slovanov".
Nadomestna državno- in deželnozbor-ska volitev na Dunaju.
DUNAJ 28. Na današnji nadomestni volitvi za izpraznjeni mandat dr. Luegerja v državni in deželni zbor je bil državnim poslancem izvoljen župan dr. Neumayer. Za deželnozborsko volitev je potrebna ožja volitev med krščansko-sodjalcem Preyerjem in socialnim demokratom Schuhmayerjem.
Ivan Godina
stavbni klepar
TRST - ulica Scnua čtav 3
TRST
Izvrfinje vsakovrstna v to stroko : padajoča dela :: kakor n. pr. s a^bra, pomorska ta abrtaa. ::
Poprave Iz bandona cinka, medena, bakra itd
■i se Izurile Jo tečno m solidno.
KOPELJI IN SESALKE PO NAROČILU. - Prodaja kuhinjskih ln kmetijskih potrebši n i. t. d.
£ET vse to po najnižjih oen&h
KKICim»ttXaXJ$ttXttX»
UGODNA PRILIKA.
V veliki fini botiljerijl In slaščičarni
vogal ul. Grhega
in trga vojašnice (bliza Nar. Doma in ksvar. Fabria)
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice.
Ceoe zmerne. - Postrežba tudi na dom.
Aitl Spnmante, Refoftk sagrebSkl Pe linkorao in Sokol. Posebne vrste: Rase po najzmerrejših cenah, FAVE po 2 kroni k logram
Poskusite FI-	ni:nu ki je naj-
GOVO KAVO ffOaiUllII finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo
Sli
Hočete se prepričata
obiščite velika skladišča
Marijend Salarmi
Ponte dekla Fabra 2 j al. °oste 98 y ova
vvojral Torrente)	Alla <ttA di Londra
elik Izbor izgotovljeiiih oblek vzs su fke i» rif(k< "jfl-nnii za otroke. FovrSniki, moćne jopa kakor tudi f-zr.ib po<cvotov. Oblike z?, dom in delo. DeJavekt ;b eBe. Tirolski loden. Neprcmočljivi plaEČ. (prif-tnl j kletki) Specijaliteta : blago ta- in inozemnih i ovan: Izgctovijajo ae obleke po meri po najnovejši ! odi točno. *oiidno in elegantno po olzkib cenab
Zaloga tu- in Inozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst. ia delle Acque št 8, Trat
(Nasproti Cafle Centrale) Velik izboi ^raccoskega Šampanjca, penečih dezert nib italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeauz Burgunder, renskih vin, Mosella in Ohianti. Kum, vonjav, razna žganja ter posebni pristni tropino*ec, slivovec in brinjevec. Izdf-lki I. vrste, došli iz do-tičo:h krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši Kazpo-tilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in fraiiko.
Razprodaja od pol litra naprej.
ua rilo!
milo le prour «orno z Imenom
Schicb'
in ?> znamko .Jele nM.
Prodajalna jestvin in koloni-jalnega blaga
Ulderico Basso
Crstf ulica Javaelo 14
Blago vedno sveže
in oene smerne.
0 o
Velika klobučarna
G. Doplieher
Klobuki iz klobučeviiic prvih tovarn.
Specijaliteta; trdi angleški klobuki
Emporij kap za potovanje in za šport«
„PRI STARI BRESKVI" v ulici Belvedere štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino.
n
BO GOSTILNA
„Al Cigno"
Trst, ulica Giorgio Vasari 12
(na vogalu ulice Giuseppe Parini)
toči najbolji kraški teran, belo vlpavako ia Srno iatrsko vino. — Vedno nveže BudJeviSko pivo. — DOMAČA KUHINJA — Cene zmerne. Postrežba točna. — Za obilen obisk »e priporoča
Anton Bole.
Sli
ODLIKOVANA
tržaSka prodajaln, obuval
ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT. 2i
Razun različnih izberov najfinejših moSkih an ženskih obuval po najnižjih cenah sa prodajajo tudi po izrednih cenah :
Usnje BoxCs(f s trakovi . . . . po K	10-—
Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K	10*—
Us je Bozcalf oblika Derby . . po K	10 50
Usnje Bozcalf z zaponaml Triumpb po K	10 50
Ei aki za dečke 1 K manj. - Vb«kov. blago L vrste
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
ZOBOZDSAViSU ' ilBIMTdJ
Dr. Viktor Bandel
Trst, ulico Sen Giovnnnl 1,1, natis.
od 9. do !. in od 3. do S.
Jpeclial. sumlj. predmetov
(Elastične nogovice, kilni pasi, p* si	■
iripatorji, eospenzorji. g»m. rjuhe,	^
■i ce« i z* vino, vodo, plin O VATA.	JBmjffffE
Prodaja in poprava črevljev iz	f! gume tfr gumijevih predmetov.
Higijenični predmeti
CENE ZMERNE, ^/n CENE ZMERNE
fc8crico Steinaicr, ^Icquc9otto 14.^
f «1» smiio Mtem -i-
TRST. ulica Glosue Carduccl štev 23
u u TELEFON Stov. Sss :: ::
i ruifl^no orodje, ortopedičnl aparati, & jierci, umetne robe in nofe, berg-Ije*
&Unl pasi, elastični pasi !n nogoviee. elestrotf rapevtlČne priprave, apnrati sa Inhalacijo.
BKLADIBĆS potrebiSln za kirarflisa fd»v.
Potrebičln« ls gum)'* le na-jfodlrafff«
::::::: *>iagra. ::::::::
BMB»

i
RIHARD NOVAK & C.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
TBST — ULICA FABNETO ŠT. 13
V*
Postrežba: točna. CEHE ZMERNE.
HCS" Nova trgovina
z oljem, kisom in milom
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
S Z --- ulica Giulia It. 25.
Za obilen obisk se priporoča G, BJAGGLS1
Giacomo Jfionaro
urar in dragotin?r v Trstu, ulica
delta Suardia 22 VELIKA IZREKA SKEBR^IH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IN NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERNEJIH CENAH.
Kupuje 16 zlato in srebro.
Umetni: fotografiini
tu !v T^: meijž e
ulioa Rivo itev. 42 (pritUSje)
ri sv. Jako-u - TRST.
Isvriaje vuko fotografirao 4«)o, kakor tudi nuglede, pc«aeUe, uotra-ujoat lokalov, porcelanasta plo^ ca ▼makomtu« ■pom*a*ke Itd. Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
vdsbnaiti P. H. uaroAalkor »prejema Bfwh* la )U Uvrtaje sa dana, eTcatuelao tsuli na^J Mata.
!