VRH. SODTŠČE V NOVT IZDATT
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ FKlLJUBLJtt* SLOVENSKA
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
Štiri velesile imajo koncentrirane svoje čete, da udarijo na balkanske države. — V nervoznosti se te države pripravljajo, da odvrnejo napad. — Na vzhodno Sredozemlje poslala Anglija novo skupino bojnih ladij.
Belgrad, Jugoslavija. —
Male države na Balkanu, ki so si celi čas vojne s takim trudom prizadevale, da bi ne bile potegnjene v vrtinec, ve-doč, da bi ne bilo v njih interes, pridružiti se tej ali drugi bojujoči se skupini, spoznavajo čimdalje bolj, da jim najbrž ne bo prizaneseno. Njih lega je namreč taka, da tvori nekako križišče interesov mogočnih velesil, in tako obstoja resjia nevarnost, da se bo ravno tukaj razdivjala bojna furija v najširšem ob-tegu.
Kdo utegne dati prvo inici-jativo za zanetitev požara v tem kotu Evrope, je težko reči. Položaj je namreč podoben, kakor je bil na Norveškem. Kakor v tej severni državi, ko so Angleži blokirali njeno obrežje, da preprečijo plovbo nemškim ladjam, tako tudi na jugu Balkana, na vzhodnem Sredozemlju, Anglija gromadj zdaj svoje boj-Tht brodovje, povdarjajoč, "da se pripravlja le za odvrnitev sunka, katerega, da ima Nemčija, in z njo more'biti tudi Italija, v načrtu. Kakor na Norveškem, pa utegnejo dati ravno te angleške priprave nazijem povod, da udarijo, o-pravičujoč svoj čin s poudarjanjem, da so hoteli le Anglijo prehiteti. V resnici so že koncem zadnjega tedna nazi-ji zagrozili, da bodo izjalovili z bliskovitim napadom vsakršen načrt Anglije.
Razumljivo je, da so te okoliščine povečale nervoz-nost na Balkanu do napetosti. Vsaka tukajšnjih držav je do skrajnosti pripravljena,da odvrne morebitni napad, dasi istočasno vsaka ve, da ji kaj daljši odpor proti veliki premoči ne bo mogoč. Grčija je poslala nova ojačenja na mejo proti Albaniji, pričakujoč od tamkaj italijanskega napada, ter obenem zavarovala svoje obrežje, kolikor pač more s tistimi par ladjami, ki jih ima na razpolago. Jugoslavija sluti nevarnost od Italije in od Nemčije in ravno nje slovenski del je kos, ki utegne biti prvi prizadet. V Belgradu je neki radio govornik v nedeljo povzročil pravo paniko med prebivalstvom, ko je izrazil nasvet, naj tisti, ki nimajo posebnega posla v mestu, odpotujejo na deželo, zlasti še, ako imajo tam kake sorodnike. Rumunija, se zdi, je pričela te dni sklepati nekake pakte z Nemčijo. Kakor se trdi, je bil tamkaj na obisku več dni nemški minister Goer-ing. Nasprotno pa, kakor se poroča, ji preti nova nevar nost od Rusije; ob njeni meji pri Bukovini so sovjeti baje koncentrirali znatna ojačenja O Turčiji govore vesti, da je poslala ob grško mejo okrog 50,000 mož, ter, da je močno ojačila tudi posadko ob bol garski meji.
Na drugi strani Sredozem
JUGOSLAVIJA
PREVIDNA
Pazi se, da nepotrebno ne izziva sosed.
Belgrad, Jugoslavija. —
Min. predsednik Cvetkovič je zadnji petek izrekel opozorilo raznim vodilnim listom v državi, naj ohranijo nevtralno stališče v čim najbolj strogem smislu in naj ne prio'bčajo člankov, ki bi se utegnili smatrati kot izzivanje za Nemčijo in Italijo. Isti dan so se tudi zanikale vesti, da bi omenjeni dve državi podali Jugoslaviji kako garancijo ali obljubo, da je ne boste napadli. Obenem pa se opaža, da se Jugoslavija, z Bolgarijo vred, bolj in bolj približuje Rusiji. Tako je Bolgarska že sklenila z njo trgovinski pakt, Jugoslavija pa vodi zanj točasno pogajanja. Kakor pa se -je -objavilo, da se je že upostavila pomorska zveza med Dalmacijo in Odeso, ruskim pristaniščem v Črnem morju.
NAČRTI GLEDE ZLATA
Zlate zaloge utegnejo iti na pomoč svetu.
VPLIV UNIVERZ NA MLADINO
Washington, D. C. — Na
razna ugibanja in vprašanja, kam bodo Zed. države s tolikimi zalogami zlata, ki so si jih zadnja leta nabrale in ki predstavljajo vrednost nad 18 in pol miljard dolarjev, je zakladniški tajnik Morgen-thau zadnji petek podal delni odgovor. Ijejal je namreč, da se utegne to zlato porabiti po vojni, da se z njim pomore svetu zaceliti ekonomske rane, ki mu jih zadaja sedanje divjanje. Obenem je povdaril, da Ameriki ne preostaja drugega kakor, da jemlje zlato za svoje izvoze, češ, da na papirnati denar tujezemstva se danes ni zanesti.
-o-
ANGLIJA DOBILA NORVEŠKE LADJE
New York, N. Y. — D o Čim je Norveška za Anglijo tako-_rekač - i-eta',UU£MliUi» - Piš - vendar vsaj delno deležna plena. Dobila je namreč skoraj vse njene trgovske ladje; samo ena šestina ladij je prišlo v nemške roke. Število norveških in danskih ladij, ki jih ima zdaj Anglija je 1,949.
-o-
POSVEČENI PO VZHODNEM OBREDU
Chicago, 111. — V tukajšnji Holy Name katedrali sta ta ponedeljek prejela dva kandidata rmišniško posveče-nje po obredih, ki so tukaj nenavadni, namfeč po vzhod-no-slovanskih, ali unijatskih. V to svrho je prispel semkaj iz Pittsburgh a unijatski škof B. Takach. Novoposvečenca sta bila Nich. Pavlik in Mich. Fipik, oba benediktinskega reda, ki sta študirala v samostanu v Lisle, 111,
;—111' ............=
Chicago, nih študij, univerzah,
111. — Poles redki jih dobiva na se navzame mladina tamkaj tudi raznih idej, ki niso vselej najboljše. Na zborovanju psihologov, ki se je vršilo koncem tedna v tem mestu, je znani profesor psihologije v Wisconsinu, S. M. Corey, podal poročilo o svojih ugotovitvah, ki jih je dobil pri opazovanju ženskih dijakinj. Pri tem je prišel na sled, da dijakinje po enoletnem obiskovanju univerze na splošno v skoraj polovici slučajev izgube vero v Boga in naklonjenost do organizirane religije. Nasprotno pa postanejo v približno istem razmerju zagovornice komunizma ter teorije o evoluciji, a se istočasno tudi nagibajo k patrijotizmu in k obsojanju ojne. — Na istem zborovanju je neki drugi profesor , skušal dokazati, da so vsi po-itični govori le izguba besed, češ, da se prepričanja potom njih ne izpremene. Dejal je, da je imel v preizkusno svrho nekoč govor, ki je bil polovico za New deal, pol pa proti njemu. Uspeh je bil ta, da tisti,ki so bili naklonjeni New dealu, so si zapomnili le tiste dele govora, ki so soglašali z njih idejami, a nasprotniki so si zapomnili zopet le kritiko.
OMEJEVANJE POTOVANJA V ANGLIJI
London, Anglija. — Pričen-ši s tem .ponedeljkom bo možnost potovanja v razna letovišča preko praznikov; za Angleže znatno omejena. Odrejeno je namreč, da bo smel iti na vožnjo z ladjo na kak letoviški otok le tisti, ki bo imel posebni "kontrolni kupon,"
--o--
NEMCI ŠTEDIJO DO SKRAJNOSTI
Berlin, Nemčija. — Neki gospodarski list je zadnji teden priporočal skrajno varčevanje z raznimi kovinami,češ, da se za razne svrhe, ki se zde malenkostne, porabijo ogromne količine. Tako je dejal, ako bi se prepovedalo izdelovanje ključkov za odpira nje sardin, bi se s tem prihranilo na leto do 2000 ton jekla.
PO KALSVETU
—	Berlin, Nemčija. — Vesti, da so naziji dovolili pape-škemu nunciju Orsenigu vstop v bivše poljsko ozemlje, da tam preišče položaj katoliške cerkve, so se zadnji petek zanikale. Nuncij je že opetova-no skušal dobiti to dovoljenje, toda, kakor razvidno, brez uspeha.
—	Luksemburg. — Neka poročila pripovedujejo, da so nazijske oblasti na Poljskem zariogk; i 4Van<HAl-švn:'Ui ".-samostan Niepololanow, lei je bil največjiisamostan na svetu. V njem je! bilo prej okrog 700 redovnikov, toda danes služi kot zapor za okrog 3000 Poljakov in Judov.
—	Vatikan. — V četrtek zadnjega tedna je papež Pij prištel dve osebi med zbor svetnikov. Bili ste to blažena Eufrazija Pelletier in bi. Gemma Galgani. Prva je bila Francoz'inja,druga Italijanka.
—	Boston, Mass. — Tukajšnji kardinal O'Connell je te dni v nekem govoru izrekel resno svarilo Ameriki, naj se varuje pred propagando, ki se na nebrojne načine razširja v sedanjih časih, in naj ne veruje svetu, ki je v sovraštvu, strasteh, lakomnosti in umorih direktno poblaznel.
-o-
HITLER POKLICAL POSLANIKA DOMOV
Ankara, Turčija. — Zadnji petek se je objavilo, da je prejel tukajšnji nemški po slanik, von Papen, poziv od Hitlerja, naj odputuje v Bet lin na konferenco. Na pot se ■je odpravil baje še isti večer.
POSTOJANKA
ZAVEZNIC
Narvik je edino mesto, ki ga še držite zaveznici na Norveškem. — Naziji pričeli napadati.
London, Anglija. — Edina postojanka, katero imate Anglija in Francija še v rokah na Norveškem, je severno mesto Narvik. Tudi Narvik je bil eno mest, ki so ga nazijske posadke zasedle takoj prvi dan napada na Norveško. Ta posadka pa je bila majhna in slaba ter se je morala zato umakniti v okoliške hribe, ko ste zaveznici izkrcali močnejše čete. Zdaj pa, ko je vsa južna Norveška v nemških rokah, so naziji podvzeli odločnejši napad, da tudi to mesto vzamejo hafeaj. Začasno izvajajo le aeroplanske napade, kajti pehoto bo vzelo precej časa, p redno bo mesto dosegla. Do njega ni namreč iz južne Norveške nobene železnice in tudi pota so skrajno slaba.
Chamberlainova vlada pa bo imela nasprotno kaj težaven posel. Ha--bo ta torek, parlamentu vršila debata o voj» ni na Norveškem, opravičila polomijo, ki ste jo doživeli zaveznici tamkaj. Kakor je bilo že zadnjič poročano, so morale njune čete izprazniti kraje južno od Trondheima. Nemudoma nato pa ste zapustili tudi mesto Namsos, severno od Trondheima. Nekateri člani parlamenta zahtevajo, da vlada odstopi, 6eš, cla je nezmožna.
-o--
BROWDER KRITIZIRA ROOSEVELTA
New York, N. Y. — Tajnik komunistične stranke, Brow-der, ki je sicer obsojen na zapor, a je točasno na prostem pod varščino, je imel zadnji petek neki govor, v katerem je obdolžil predsednika Roo-sevelta, da vodi Ameriko v vojno. Povdarjal je, da je A-merika danes tako malo nevtralna, kakor je Italija, češ, da ste obe samo "nebojujoči se", in da Roosevelt, skupno z "ekonomskimi rojalisti" in z Wall streetom, vodi Ameriko čimdalje bliže vojni.
-o-
Širite in priporočajte list
Velikanska nadloga za dolenjsko prebivalstvo so številni cigani, ki delajo posameznim kmetom nepreračunljivo škodo. — Ležišča rude so odkrili. — Smrtna kosa. — Nezgode in druge vesti.
in
"Amerikanski
Slovenec!"
Siriji, pa imate zaveznici, Anglija in Francija, zbrano številno armado, baje nad pol milijona mož. Egipt sam je stopil v popolno vojno pripravljenost in so se v nedeljo odredile nočne zatemnitve, kar je prvikrat v tej vojni in tudi prvikrat v zgodovini
Nedavna slika "deveterih modrih mož", ki tvori;o vrhovno sodišče Zed. držav. Sodišče, kakoršno je zdaj, je docela drugačno, kakor je bilo pred par leti. V njem imajo namreč zdaj večino mlajši, progre sivrii člani, dočim sodili prej konservativci v premoči. Sedeči, od leve na desno, so: Roberts, McRey-nolds, predsednik Hughes, Stone in Black. Stoječi: Douglas, Reed, Frankfurter in .Murphy.
Nasilni cigani
Novo mesto, 2. aprila. — Iz novomeške okolice pišejo, da cigani ogrožajo življenje in imetje dolenjskega prebivalstva. Velikansko škodo so naredili po gozdovih ; posameznim kmetom so posekali po 20 do 30 voz drv. Kjer postavijo svoje šotore, vse okrog na gladko pospravijo. Po vaseh kradejo perutnino, obleko in čevlje. Prosjačijo tako nasilno, da se jih ne odkrižaš kar tako. Ce ponudiš kruh. ga ne mara; denar hoče imeti. Že drugič so napadli v Bršlji-mi pri Novem mestu mesarja g. Sajeta Franca in ga grozovito pretepli. Te dni so pijani pridrveli v mesnico in zahtevali za en dinar mesa. Ker ga niso dobili, so razbijali po mesnici in šipe po izložbi ; domači lant ih vajenec sta 'komaj ušla. Nato je ciganska druhal navalila še na županovo hišo. Če bi ne prihiteli orožniki, bi se utegnile ugoditi strašne reči. 2e neštetokrat so ljudje predlagali izvedljive predloge, da se cigane civilizira. Do sedaj jih poznata le vojaška oblast, in nekoliko sodna. Opravičeno se zbira ljudska nevolja radi prevelike obzirnosti oblasti do ciganov in kaj rado bi se zgodilo, da bodo morali ljudje po "svoje rešiti" cigansko vprašanje. Cigani dobivajo podporo, če so pri orožnih vajah. Ta denar so še vselej v par urah zapili in v pijanosti divjali. Varnost imetje in življenja je v novomeški okolici zelo padla.
Žel«zno rudo so odkrili
Ležišča dobre železne rude so odkrili pred dnevi v bližini Šibenika pri vasi Vilica. Že pred dobrimi sto leti so tam Francozi kopali rudo, toda pozneje so naprave propadle, pa se ni nihče več zmenil za rudnik. Zadnje tedne pa sta dva inženirja preiskovala stari zapuščeni rudnik in ugotovila, da so v zemlji bogati skladi železne rude, ki je povrh vsega tudi dobre kakovosti. Tako so v zadnjem času odkrili v severni Dalmaciji že drugo ležišče železa. Nedavno so jo namreč odkrili tudi pri Pribudiču. Za novi rudnik se je takoj oglasila neka švicarska tvrdka in začela s poskusnimi izkopavanji.
Hud zločin v Zalogu
V bližini gostilne Ziherl v Zalogu je prišlo do hujšega zločina, katerega je zagrešil neki 15 letni fant,, ki je streljal na Mirka Budala, sina Alojzija, zvaničnika, stanujo-čega v Zalogu in rojenega 9. marca 1925 v Zalogu, ter na Rudolfa Burkeljca, sina Martina, sprevodnika iz Spodnjega Kaši j a 31, rojenega 9. februarja 1923 v Radečah pri Zidanem mostu. Oba sta bila
ustreljena v trebuh in sta hudo ranjena. Fantje so se baje sprli zaradi nekega dekleta, nakar je zločinec šel domov po revolver in o b a tekmeca hudo poškodoval
——o—-—
Nesreča
Ko se je peljal (57 letni posestnik Štefan Kidrič iz Žali enberca pri Rogatcu z vozom, se je konj, ki je bil vpre-žen v voz splašil in zdirjal % vozom naprej po cesti. Kidrič, ki je bil na vozu, je padel z voza tako nesrečno, da se je nevarno poškodoval.
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrl Anton Zakoluik, kamnoseški mojster in posestnik star 62 let. — V Šmartnetn v Tuhinju je umrla Marij . Iv leni en.roj o na Pestot-ii»k. V" Zagorju ja un.vi Dragotin Korbar, posestnik, gostilničar in bivši gerent občine Zagorje. — V Bevkah pri Vrhniki je umrl Luka Kr-šmanc, posestnik. — Na cesti na Dobravo v Celju je umrla Marija Bremec, žena železničarja stara 76 let.
--o-
Nezgode
V	Brnici pri Hrastniku je padel s kolesa 43 letni delavec Vinko Franc in se močno poškodoval na glavi. — V Šmartnem v Rožni dolini je padel s kolesa 35 letni Josip Komplet in se tudi močno pobil na" glavi. — V Rogaški Slatini je padel po stopnicah 32 letni Anton Cernuša in se hudo pobil. — Vsi so morali iskati pomoči v bolnici.
-o—■—
Prepozen je bil
V	Savcih, tako poročajo iz Maribora, so podirali hraste orb banovinski cesti. Pri tem je bil zaposlen tudi Jože Kle-menčič, ki je bil pa tako nepreviden, da je pri padcu nekega hrasta prepozno odsko-čil, debela veja ga je udarila po glavi in mu razbila lobanjo, da je obležal na mestu mrtev.
-o---
"Kraljica" umrla
V Bregani, v ciganskem šotoru je pred kratkim umrla v starosti 102 leti "ciganska kraljica" Kata Nikolič. Starka, ki je zadnji čas tehtala samo 30 kilogramov, je zapustila sedem otrok, 55 vnukov, 227 pravnukov in 22. praprav-nukov, torej skupno nad 300 potomcev. — Kata Nikolič ni bila po rodu ciganka. Bila je nezakonska hči neke premožne Slovenke, ki je svojega otroka skrivaj rodila in ga kmalu po rojstvu izročila neki ciganki. S 15. letom se je poročila s sinom svoje rejenke, ki je bil pozneje "ciganski kralj." Vse svoje življenje se je preživljala s poštenim delom, cločim so se drugi cigani s tatvinami.
5	N 6. po Vel.
6	P Janez z Dam.
7	T Stanislav ©
8	S Sv. Mihael
9	C Gregorij
10	P Antonin £5
11	S Mamert
ŠTEV. (NO.) 88.
CHICAGO, ILL., TOREK, 7. MAJA — TUESDAY, MAY 7, 1940
..................... ............................. -................... .......;....... "■■■=n»S
MAJ
1	S Filip in Jakob
2	Č Vnebohod
3	P Najd. sv.Križa
4	S Monika
mil SLOVENSKI 3QST iS OTERIX3
fSttUn er« Stre tu aaroš — m frmlto fx remtg» —M* 1o MMfil
•KLASILO SLOV. KATOII. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJU » CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
'(Official Organ of four Slovenian Organization*X
LETNIK (VOL.) XLIX.
r	.................
SLOVENEC
m . : •
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghs
Wi^«
KS«8 A'nIB ./ TOStag.
lurirrkn fkv

Stran 2	AMERIKANSKI SLOVENEC____Torek, 7. maja 1940
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstareiH slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891
Izhaja vffek dan razun nedelj, pone deljkov in dnevov po praznikih.
Issued daily, except Sunday, Mott-and the day after holiday«.
IXdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak RcL, Chicago 1849 W. Cermak, Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Phone: CANAL 5544
Naročnina J
Za celo leto Za pol leta «—~— Za četrt leta
Za Chicago. Za celo leto Za pol leta
Za četrt lela _______
Posamflena številka
Subscription:
For one year -------------—
For half a year_________
For three months--------
Chicago, Canada and Europe
one year_________$6.00
half a year_________3,00
three months_____1,75
Single copy
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo »Saj flan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Nemčija se zagovarja
nadaljuje: "Ampak mecl njimi so tudi taki, ki so se včasih\Detroitčan'ie' bodite Prav Pri. štulili med napredne ter so za zajtrk "pohrustali najmanj srcno Pozdravljeni. — Nazaj
enega farja". Učili se niso nikoli ničesar in v sporih z nasprotniki so bili zelo naduti." Ta Zorkova jeremijada je ugotovitev, da zapeljanim sodrugom .le posveti včasi sonce resnice v možgane in kadar se to zgodi obrnejo hrbet rdečim socialistom, spoznavši, da jih ti le vodijo za nos. Kadar se spomnijo pa še na miljonski fond, slovensko zavetišče in potem na razne kraljeve komisarje, mora pa vsaj pri pametnih zginiti zadnja trohica ljubezni do rdečkarstva med Slovenci v Ameriki.
Zadnjo soboto teden je nazijska vlada po svojem zunanjem min. Joachimu von Ribbentropu podala vsemu svetu svoje razloge in vzroke za udor v Dansko in Norveško. Povabljeni so bili h ministrovemu govoru vsi zastopniki tujih držav, ki se nahajajo v Berlinu in Ribbentrop je govoril.
Govor nemškega zunanjega ministra je bil vseskozi obrambni zagovor nemškega nastopa v Skandinavskih deželah. Dasi previdno sestavljen iz namena, da bi pred svetom opravičil nemški nastop, pripisujoč vso'krivdo .zato angleškim in francoskim nameram, je vse eno dovolj prozoren, da zagovor nemške vlade ni resnično iskren in nemška vlada ni res v vsej zadevi tako deviško nedolžna, kakor jo prikazuje in slika minister Ribbentrop. Zagovor ima le svoj namen in to baš v času, ko je Anglija doživljala poraze na norveški fronti vsled svoje nepripravljenosti, ali vsled neprevidnosti, obenem pa tudi ko Italija visi na plotu nevedoč kam bi se nagnila in vsled nevtralnih držav na Balkanu, ki jim je vsled Finske preje in zdaj radi Norve Ike odločnosti zrastel nekoliko pogum proti Nemčiji. Da to deloma paralizira in obenem pridobi na ugledu v svetu je v teh dneh smatrala nemška vlada za ugoden psihologi-čen moment, da razbobna v svet razne "dokumente", kateri so seveda taki, da je treba za resničnost istih imeti potrpljenje in počakati, da o njih spregovore tudi oni, katere so ti "dokumenti" v Ribbentropovem govoru imeli namen diskreditirati.
Kaže pa Ribbentropov govor svoje vrste posebnost, namreč, da Nemci ne zamude nobene priložnosti in paralelno vodijo borbo proti zaveznikom tako na bojiščih, kakor na fronti javnega mnenja v svetu. Seveda ima svet o tem svoje lastno mnenje in sodi po svoje nemške nastope in načrte. Vendar pa, Nemci so budno na delu za svojo stvar.
Morda se je zdelo nemški vladi bolj nastopiti z objavo teh "dokumentov" vsled nevtralnih držav na Balkanu, ki so se zadnje tedne zopet nekako samostojno gibale. Naj-brže je Ribbentrop hotel pokazati, ali bolje posvariti male nevtralce, češ, kdor spletkari proti nam z našimi sovražniki ga kaznujemo prčdno more kaj napraviti. Z drugo besedo: pazite se, kaj delate! Mi smo hitrejši od onih, s katerimi se bratite proti nam. Naša moč vas bo zadela.
Kako bo v resnici izpadla borba v Skandinaviji tudi še ni mogoče izreči končno sodbo. Mogoče je ugotoviti le da so Nemci zaveznici prehiteli, zasedli vsa ugodnejša pristanišča in mesta in da so zdaj v boljših pozicijah. Če bodo pa zaveznici zdaj imeli dovolj korajže in odločnosti, da na Nemce udarijo vseeno in jih bodo tudi če treba nekaj žrtev, skušali odtam pregnati, to pokažejo prihodnji dnevi
Položaji, v katerih se Nemčija nahaja, kažejo, kako so se Nemci temeljito pripravili za to vojno. Nemčija daleč nadkriljuje na suhem in v zraku oba zaveznika, Anglijo in Francijo. Neko poročilo celo' pove, da imajo Nemci več kot polovico več vojnih letal, kakor Angleži in Francozi. Vse to kaže, kam je šel nemški denar, ko so Nemci 15 let jamrali, da so na koncu s financami, tako, da se jih je neodločni bivši predsednik Hoover usmilil in jim pred devetimi leti dovolil celo moratorij. Nemci so očividno farbali svet, da so gospodarsko na koncu, medtem so se pa vsa leta tajno na vso moč oboroževali. Taki so Nemci, taka je njih "iskrenost" do drugih, do svojih sosedov. Kdo naj takemu "iskrenemu" sosedu še kaj zaupa?
Zavezniki so bili vas leta zelo neprevidni napram Nemčiji. Za to veliko neprevidnost zdaj temeljito plačujejo in bodo še drago plačevali predno bo končana ta strašna vojna furija v Evropi. Vrlo nepremišljeno vodijo tudi vojno proti Nemem. Nemci jih prebite vse povsod. V Londonu in Parizu se obračajo po polževo, morda misleč, da ko bodo v resni nevarnosti, jih že pride spet reševat stric iz Amerike. Ako se bodo zavezniki ravnali še v naprej po tem načinu, da se bodo zanašali le na druge, bodo plačevali v tej vojni še višje račune.
L. Zorko piše v M. G., da se dobijo ljudje, ki živijo samo še za "drugi svet". Besedice je dejal med ušesa, sči-liier se jezični doktor Zorko hoče posmehniti. Potem pa
Majski Glas kaže veliko protiversko miselnost. Znamenje je to, da je med Slovenci mnogim vera v Boga silno na poti. Veliko število oglasov pa tudi kaže, kdo med Slovenci v Ameriki podpira protiversko gonjo in gibanje. Nekatere se je treba kar zapomniti. Tu in tam bi bili radi.
Chamberlain hoče udariti nazizem, noče pa uničiti nemškega naroda. Ako pričakuje, da bodo Nemci sami udarili po nazijzmu, se moti, vsaj dokler bo nazijzem zmagoval, ampak stališče je pravilno. Duff Cooper je govoril "za" Churchilla. Oba sta hudo radikalna. Morda je Cooper povedal le osebno naziranje, vsekako je govoril o uničenju nemškega naroda, ne le nazijzma. To je nemoralno. Niti ni diplomatično. Hitler bo kričal, da se bori za obstanek nemškega naroda, in narod bo tem bolj strnjeno za njim do zadnjega moža. To je napačna — strategija.
KAJ JE NOVEGA OB OBALI TIHEGA MORJA?
Valley, Wash.
Spet se oglašam v listu Amer. Slovenec. Pomlad je prišla v deželo, vse je že zeleno in kmalu bo tudi sadno drevje vse v cvetju. Vreme imamo pa bolj deževno. Poljska dela delamo vsaki dan Bog daj, da bi žita obrodila stoteren sad. na dolgo.
Naznanim tudi, da smo tu-, kaj v Valley tudi slišali slovensko petje radio programa na Veliko soboto iz New Yor-ka pod vodstvom Mr. Jerry Koprivseka. Hvala vam pevci in pevke, le še večkrat se o-glasite!
Letošnja pomlad ima zelo spremenljivo vreme. Več ljudi boleha za raznimi boleznimi, kot "flu" in revmatizem.
- Naša cerkev je dobila od znotraj nov okras. Bila je namreč preslikana pred veliko nočjo, od zunaj je pa bila prebarvana v jeseni. Le stolp ima še staro barvo, pa bo tudi ta letos nadomeščena z novo. — Naj za danes končam in obenem pozdravim vse Slovence in Slovenke širom Amerike in tudi rojake onkraj
morja i
Poročevalka
ROJAK IZ OTTAWE PIŠE
Ottawa, 111.
Videli smo oni dan v Ame-rikanskem Slovencu dopis iz Detroita, Mich., pa sem se tudi jaz spomnil, da smo bili tudi mi dne 30. marca v Detroi-tu. — Pravijo, da se živemu človeku vse pripeti, mrtvemu pa jama. Tako se je takrat tudi nam pripetilo, da smo bili povabljeni na ohcet k naši
prijateljici ali botri Alojziji Božič (Bozich), ko se je mo žila nje hčerka Pavlina, ki je vzela ženina italijanske narodnosti. Tako se nam je primerilo, da smo videli italijansko ohcet in italijanski ples in smo se počutili, da je to za nas zares nekaj novega, kar nas je prav razveselilo in razvedrilo. — Obema novoporo-čencema kličemo naj ju Bog blagoslovi v novem stanu in naj jima da vso srečo.— Družina Mrs. Božič je res hvale vredna, ker je vsa fajn in po štena in gospodinja je lahko vesela take družine in ponos na na njo. — Potem smo šli drugi dan v nedeljo k sv. ma ši v slovensko cerkev. Ker je bila ravno bela nedelja, smo slišali prav lepo slovensko pridigo. — Potem sjno se pa peljali z Božičevimi v Canado in smo se tam malo razgledali ter seveda popili par "ta kratkih." Nazaj grede smo se peljali pod vodo (tunel) in nazaj v Detroit, kjer smo imeli za obiskati še nekaj prijateljev. Tako smo se ustavili pri Mr. in Mrs. Bernard Trav-nikar, kjer so nas prav dobro postregli. Narezali so nam pristnih domačih klobas in pristnega domačega prekaje nega mesa, kar je bilo zares nad vse okusno. Precej smo pospravili teh dobrot in seveda tudi malo "popili, nakar smo se oglasili pri Mr. in Mrs. Joe Travnikar. Tudi tam smo se malo zabavali. Ne smem tudi pozabiti, da smo se tam sestali še z več Slovenci tam na veselici in upam, da ne bodo zamerili, ker jih ne morem tukaj vseh omeniti, ker sem že pozabil skoro vsa imena, kajti predobro in preluštno
grede smo pa imeli prav lepo pot vse do naše ljubljene Ot-tawe, ki se mi dozdeva kot da sem v mojem rojstnem kraju, tako sem že skoro privadil tukaj. Seveda, bolj malo Slovencev nas je tukaj, ker je mala naselbina in ti kar nas je,smo skoi'o vsi v "biznesu." Seveda, imamo tukaj v bližini tudi malo večje mesto in sicer La Salle, 111., kjer je pa veliko Slovencev. Tam večkrat napravijo kako veselico in se gremo tudi mi večkrat tja po-veselit in katero zaplesat. — Dalje je tu v bližini še eno malo mesto, Oglesby, 111., kjer imajo naši Slovenci tudi večkrat kako veselje in kamor tudi nas večkrat povabijo. Kavno sedaj nas zopet vabijo za dne 12. maja na veselico, na kateri bodo kazali zanimive slike iz starega kraja. Ce dočakamo, bomo pa prišli, da se zopet malo poveselimo med rojaki Slovenci. — Prejmite prav lepe pozdrave! Mr. in Mrs. Frank Less, naroč.
PROŠNJA
Chicago-West Pullman, 111.
Spodaj podpisani sem dobil j prošnjo iz stare domovine, ki [se glasi sledeče:
Dragi rojak, rojakinja! — Prostovoljno gasilsko društvo gasilska četa v Štrekljevcu, fara in občina Semič, v Sloveniji vas prosi, da ji darujete od svojega težko in krvavo zasluženega denarja, da z vašo pomočjo izplačamo motorno brizgalno, s katero rešujemo naše skromne slamnato krite domove. Za vsak najmanjši dar se vam že v naprej iz srca zahvaljujemo. To nam bo v spomin na vaše bridko trpljenje v tujini. Pečat
V Štrekljevcu, 4. apr. 1940 Konda Jože preds. Juts Martelanc, tajnik Dra£i rojaki in rojakinje iz Štrekljevca in okolice. Gasilno društvo v Štrekljevcu, i m a pod seboj sledeče vasi: Oskor-šnica, Podreber, Kal, Osojnik, Brezova reber, Maline, Sodji vrh, Gradnik, Praproče, Omota in pa Goliš, ki je "največja" vas, katera šteje eno samo "numaro." — Torej dragi rojaki in rojakinje širom A-merike, tudi jaz vas prosim, da jim po svoji dobroti in svojih zmožnostih, priskočite na pomoč. — Pred kakimi štirimi leti sem tudi dobil prošnjo od tega društva za pomoč in sem jaz tukaj nakolektal ter jim odposlal nekako $39.00, kar je bilo v Amer. Slovencu objavljeno. Sedaj se pa obračam na vse rojake po širni Ameriki, katerim je mogoče, da kaj darujejo, kar bo zopet objavljeno v tem listu. Jaz sem dobil posebno zahvalo od novoizvoljenega odbora in so me izvolili za častnega člana z diplomo. Zahvala se glasi:
"Našemu rojaku in dobrotniku Martin Golobich, Chicago, 111. TJ. S. A.
Dolžnost novo izvoljenega odbora je, da se Vam zahvali za Vašo globoko razumevanje
nam je 'bilo v Detroitu. Zato | naše gasilske misli.
Naznanjamo Vam, da Vas, je upravni in nadzorni odbor izvolil na seji dne 9. februarja 1940 za častnega člana in Vam podelil tozadevno diplomo. Prosimo, da nam sporočite željo, ali bi Vam diplomo odposlali, ali bi jo z Vašim dovoljenjem obesili v Gasilni dom. Pričakujemo tozadevnega odgovora.
Dovolite, da Vam pošljemo nekaj podatkov našega dela, ker dolžnost je naša, da kot našemu dobrotniku in častnemu članu povemo našo bilanco. Ni dolgo našega obstoja, komaj pet let je, odkar smo ustanovili našo gasilsko četo in dosegli z Vašo pomočjo nad vse pričakovane uspehe. Dogradili smo dom, v katerem je dvorana in igralni eder, v kateri ima društvo svoje veselice. Za tem smo si nabavili motorno brizgalno, na kateri imamo še 6500 dinarjev dolga, ki ga moramo v letu 1941 poravnati.
Nad vse pričakovano smo pa dosegli, (dosedaj edini v Beli Krajini),da srno zaprosili za kumstvo naše društvene zastave samega pokrovitelja jugoslovanskega gasilstva Nj. Visočanstva princa Tomisla-va. Kakor vidite na sliki, je njegov trak z napisom in grbom, katerega je pripel na zastavo namestnik polkovnik iz Ljubljane.
To je naše dfelo in Vaša pomoč. Dovolite, da se ponovno obračamo z nabiralno polo do Vas, da nam po Vaši moči priskočite na pomoč in s tem pomagate kriti dolg za brizgalno.
Pošiljamo Vam sliko naše čete in našo zastavo s trakom Nj. Visočanstva princa Tom.i-slava.— Na pomoč!" Preds. Konda Jožef,
Tajnik Just Martelanc.
Pečat
Dragi rojaki in rojakinje. Vsa darila, ki jih bote z vašo dobrohotnostjo in požHvovol
nostjo blagovolili nameniti v zgoraj omenjeno pomoč, blagovolite'poslati na moj naslov;
Martin Golobich
11814 Lowe Ave. West Pullman, Chicago, 111.
ŽENSKE V FRANCOSKIH TOVARNAH
Francoska vlada je izdala nekaj novih ukrepov za mobilizacijo civilnega prebivalstva. Ker so milijoni Francozov pod orožjem, so tvornice in poljedelske naprave ostale marsikje brez dovoljnega števila delovnih moči. K delu v tvornicah poziva zato vlada tudi žene in moško mladino, ki vojaško še ni obvezana. Delovni minister je pooblaščen, cla označi uporabo ženskih delovnih sil v nekaterih poklicih za obvezno. Francoske žene so se že doslej v velikem številu prostovoljno javljale pri uradih dela za kakršne koli zaposlitve v nadomestilo moških moči. Vlada je pre priČana, da bodo že prostovoljni odzivi zadostovali in da ji ne bo treba na splošno pro glasiti ženske -delovne obvez nosti.
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Nov grob v domovini
Cleveland, O.—Mary Boyd, je te dni prejela iz starega kraja žalostno sporočilo, da ji je pri Devici Mariji v Polju umrla njena mati v starosti 67 let. Hiša je bila znana pod imenom "Gostilna pri Avru." Poleg zgoraj omenjene zapušča pokojna tudi sina Johna v Indianapolisu, Ind. ter več sorodnikov, v starem kraju tudi več sorodnikov.
Smrtna kosa ob Pacifiku
Grass Valley, Calif. — Na posledicah operacije je v bolnišnici umrla dne 24. aprila rojakinja Justina Stin. — Odkod je bila pokojna doma, poročilo ne pove.
Poroka
Cleveland, O. — Pred dnevi se je v cerkvi Sv. Odrešemka na Klipling avenue poročil Mr. Frank Pečjak, sin poznane Pečjakove družine ki stanuje na East 159th street. Poroka je bila s sv. mašo.
Lepo priznanje
Sheboygan, Wis. — Slovenski mladenič Victor Weiss, je eden izmed 20 ameriških študentov v kolegiju, ki je dobil $400 šolnine za nadaljevanje pravniških študij na Ilarward univerzi. — Vsako leto se priglasi do 300 in več študentov za šolnino na tej univerzi, toda med temi jih je samo 20 deležno tega odličnega priznanja. Pač lep dokaz marljivega učenja. Nadarjeni slovenski mladenič je sin vdove Mrs. Rose Weiss, ki živi na 2201 N. 15th str. in je naj-, mlajši v družini. Ima še štiri brate, ki so vsi pri materi in vodijo gostilno. — Nadarjenemu mladeniču in njegovi materi častitke!
Vest iz domovine
So. Standard, 111. — Soproga George Milkovicha je pred kratkim prejela iz starega kraja žalostno sporočilo, da ji je v Dragah pri Suhorju v Beli Krajini umrl njen brat Peter Eeba. Zapušča mater in dva brata, tukaj v Ameriki pa brata in dve sestri.
Nov grob v Pennsylvaniji
Farrel, Pa. — Nagle smrti je v sosednjem Wheatland umrla rojakinja Anna Persin, v starosti 46 let. Njeno dekliško ime je bilo Anna Škoda in je bila doma iz fare Cerklje na Dolenjskem.
Podlegel poškodbi
Oneonta, N. Y. — Za rano, ki si jo je po nesreči prizadejal s strelom je v Fox bolnišnici v tukajšnjem mestu umrl mladenič Leo Hren, Jr., sin družine Leo Hrena, star šele 17 let. Pokojni je bil rojen v Decaturju, država N,ew York.
-o-
.VDN3A01S "H3WV 31IMI§,
TARZAN IN OGENJ V THORU
Ko ie bita lestva prinesena, je zapo-vedala Ahtca Jannette: "Pojdi doli, toda ne hodi predaleč. Jaz želim sama govoriti s Tarzanom." — Ko je Jannette stcpila doli, se je Ahtea obrnila k Tarzanu in mu kolikor je mogla ljubeznivo rekla da ga ljubi in da želi, da ostane z njo za kralj:),.
Iztegnila je proti njemu svojo roko in proseče nadal|eV»: "Jaz sem poslednja v dftlgi v.rsti izmed belih vladarjev v tem1 kraljestvu in če jaz umrem brez potomstva, bo prestol v Tohrn zapadel rumenemu ljudstvu. Tarzan, ostani pri meni. ti si mož, o kakoršnein sv mi je vedno sanjalo."
Po teh besedah je Tarzan občutil kot nekako sočutje do te krute ženske, toda sočutje ga je kaj hitro minilo, ko se je, spomnil, njene barbarski; krutosti. "Povsod smo že bili," je rekel, "in jaz sem že dal svoj odgovor. Moja prva dolžnost so moji prijatelji, od katere ne odstopim."
"Dovoli mi, da jih varno izpeljem iz džungle in jaz ti dam častno besedo, da se vrnem," reče Tarzan dalje. "To je brez pomena," nadaljuje dalje Ahtea: "ti bi kai kmalu pozabil na svoje obljube. Naj gredo sami, skozi nevarnosti džungle, brez tebe, ti pa moraš ostati tukaj pri mehi."
Torek, 7. maja 1940
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Stran 3
Nedeljski kotiček
J. M. Trunk.
DRUGA NEDELJA V MAJU
"Ako samo ostanete v veri utrjeni in stanovitni in se ne ganete ocl upanja evangelija (Kološ. 1, 23)."
Omahljivost izvira pravzaprav iz pomanjkanja trdnega verskega prepričanja. Zato manjka tudi moč krščanskega upanja; predmet upanja, večno življenje, se omahljivcu ne zdi vreden resnega in odločnega napora. On le bolj želi, nego hoče to življenje doseči in se zato ne poslužuje resno vseh pripomočkov za čednost. Zelja pa še nikoli ni zadostovala za čednost, ker čednost stane mnogo več. Nihče še ni prišel v nebesa, ker je samo-le želel priti tja. Nasprotno. "Želje umorijo lenuha (Preg. 21, 25)," ker si domneva, da mu nebesa ne morejo uiti, ko si jih želi. Ampak kdo bi si jih ne želel?
Ako toraj hočeš popolnoma ostraniti & v o j o omahljivost, ponovi pred vsem v sebi duha trdne vere; premišljuj in pre-udarjaj pogostoma, kako krasno je večno življenje in
kako strahovit je večni ogenj, vzbujaj v sebi upanje in strah, potem se poprimi s krepko roko dela, kajti "nebeško kraljestvo se s silo jemlje, in tisti, kateri ga s silo jemljo,pridobijo ga (Mat, 11, 12)." Ta sila je pa neprenehljiva, se ne sme nikdar opustiti, trajati mora vse življenje, prav od zibele do groba. Šele v onem boljšem življenju boš v dobrem odločen za vselej, v milosti stanoviten in v Bogu po-polen in nikoli se ti ne !bo treba bati, da boš kdaj zopet zapustil neskončno dobro to. Zdaj za varno stanovitnost nimaš nobenega poroštva, da-si boš stanoviten do konca, ako se resno ' prizadevaš. "Kdor ne napreduje, nazaduje," velja v vsem obsegu za vsakdanje prizadevanje, da napreduješ v dobrem.
"Toraj, bratje moji ljubljeni, bodite stanovitni in nepremakljivi, obilni vsikdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu (1 Korinč. 15, 58)."
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
Odlikovanje mater s številnimi otroki
Gorica, marca 1940. — V nekdanji dvorani Trgovskega doma je bila pred clnevi svečanost podelitve častnih kolajn, ki so bile podeljene v imenu min. predsednika Mus-solinija 338 materam iz goriške pokrajine in podelitev denarnih nagrad. Svečanosti so prisostvovali predstavniki vseh oblasti na Goriškem s prcfek-tom na čelu. Po svečanih govorih in ostalih formalnostih je sledila razdelitev nagrad najmlajšim zakonskim parom, ki so v najkrajšem času imeli največ otrok. Prvo nagrado 2000 lir je dobila družina Jakoba Rupnika, 35 letnega kočarja in Tereze Reven, stare 38 let iz Črnega Vrha. V 12 letih sla imela deset sinov,zadnjega šele pred kratkim. Drugo nagrado 1500 lir je dobila družina Hum'ber-ta Passadoria iz Romansa z osmimi sinovi. Tretjo nagrado 1000 lir je dobila družina Ev-gena Rusijana, kmetovalca, starega 36 let in 33 letne Sofije Velišček iz Krmina, ker sta v trinajstih letih srečnega yakona imela osem sinov. Po podelitvi nagrad je sledilo odlikovanje 338 mater s številnimi otroci. Listi niso prinesli njihovih imen, gotovo pa je bila med njimi večina domačink.
Cen.e rastejo
Pri vseh življenjskih in gospodarskih potrebščinah se cene v zadnjih mesecih stalno dvigajo, pri nekaterih precej hitro. Meso je v Gorici poskočilo za približno 2 liri pri ki lcgramu; živa teža goveje živine se plačuje že po 5.50 lir. — Fižol stane v nadrobni prodaji okrog 6 lir. — Drva za kurivo so se v mestih od 18 lir za kvintal dvignila na 22 lir in čez. — Lesna kupčija v splošnem cvete, tizsekavanje pa postaja že pustosen.'e in ne obeta nič dobrega Po mnogih rebrih se kažejo že goličave in maloštevilni gozdovi se redčijo in padajo. Uničevanje našega skromnega gozdnega zaklada postaja že nevarno in lahko usodno. No vemo, kam bomo prišli, če naših kmečkjh gospodarjev1 še o pravem času ne bo sreča la zdrava zavest, da, vabljive
vsote, ki jih potegnejo za les, hitro kopnijo, lesovi pa počasi rase j o. Bilo bi grozno, če bi naši naj premožnejši predeli dežele radi kratkovidnega gospodarjenja zapadli obuboža-nju. — Vinske cene so tudi močno poskočile. V Brdih in v Vipavski dolini je cena na kmetih že prekoračila 2 liri za liter; govorijo »žfe o 2.20 lirah. Škoda, da so vinske kleti že povsod skoro prazne. Kraški teran, ki ga je pa zelo malo, se še ni razgibal na trgu, imel bo pa gotovo v/soko ceno, 3 lire liter bo najbrže že nastavna cena.
100.000 lir. Zgorelo je poleg drugega 140 stotov sena in avtomobil.
V Skocijanu pri Kopiu je pričelo goreti v stanovanju baronice Helene Ha£ginosta vd. Nulli. Gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti na levi del stavbe ki je popolnoma razdejana. Škodo cenijo na 200.000 lir. Poleg po1 :'štva oblek in raznovrstnega blaga, je zgorelo tudi precei denarja.
Izpred sodišča
Ker je kupila 80 g priliho-tapljenega saharina, je bila 29 letna Julija Velikonja iz Sv. Lucije obsojena na .15 dni zapora, 350 lir den. kazni ter na eno leto policijskega nadzorstva. Josip Jug iz Zabrda pri Kanalskem Kalu. star 28 let, pa bo moral plakati 3150 lir ker je pritihotapil 4 kg saharina in nekaj tobaka. Franc Jeram, star 66 let, ..iz okolice Cerkna je bil zaradi tihotapstva tobaka kaznovan na 15 dni zapora in na plačilo 350 lir ter na eno leto polic-.'ske-ga nadzorstva. Zaradi amnestije je odpadel sodnijsni postopek proti 29 letnemu Matiji Erženu iz Gorka pri Idriji (tihotapstvo surove kave), 46 letni Mariji Gold iz /.akoj-ce pri Cerknem (kav cl 111 S3.-barin) 70 letnemu Antonu Ogriču iz Slapa pri Idriji (saharin), 78 letnemu Francu Obidu z Ledin (saharin) in 57 letnemu Antonu Štremfelj-nu iz Zg. Novakov (vžigalniki in kremeni kamenčki).
KRATKE NOVICE
Trat. — Ni dolgo) cd tega, odkar je tržaško-koprski škof na ponovne intervencije končno uvedel zopet slo/enščino in hrvaščino v malem semenišču v Kopru za bodoče duhovnike tržaško-koprske škofije. Sedaj pa je sicer dalje dovolil tečaje teh dveh jezikov, pač pa je prepove .lal gojencem med seboj govoriti v svojem slovenskem ali hrvatskem maternem jeziku.
POSLANIK V SOFIJI
P. Kazimir Zakrajšek:
Novi ameriški poslanik v bolgarski prestolici, Sofiji, Geo. H. Earle (na levi), ko se je ob prihodu v mesto vozil s pribočnikom kralja Borisa proti kraljevi palači.
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.)
Številni požari
Trst, aprila 1940, — Za velikonočne praznike se je pri-
Ajdovščina. — Trošarinski | stražniki so na cesti pri Ajdovščini preiskali dve sumljivi ženski, pri , katerih so našli [velik vrč s 13 litri žganja. Zaradi tega bosta morali odgovarjati pred sodiščem. *
Ustje na Vipavskem. Go-
petila v Dornberga velika po- spa Frančiška Bačar, soproga žarna nesreča. Ko so bilna zdravnika dr. Justa Bičarja, veliki petek skoro vsi vaščani ki službuje v Jugoslaviji, je cerkvi, so nekateri opazili, več let živela pri doktor jevem kako švigajo ognjeni jeziki iz bratu na njegovem rojstnem hiše posestnika Ivana RIjavca domu v Uhanjah. Po daljšem na Brdu. Požar se je z veliko bolehanju je 47 letna gospa naglico razširil na ccfo po- |sedaj umrla, slopje. Ker ni bilo gasilcev, je
ogenj kaj kmalu vse uničil. I Za družine ponesrečencev
Reševala je, kar se je dalo, v raškem premogovniku v Istri samo gospodinja, ki je ostala je vlada nakazala 120.0U0 lir sama doma. Škodo cenijo na kot prvo pomoč. Zavod za za 50.000 lir in le malo je krite- varovanje proti nezgodam pa zavarovalnino*, tln.čene je v isti namen izročil pristojnemu oblastvu 300.000 lir. *
Smrt zaradi cigarete
V Travniku v Bosni je obiskovala družine 70 letna Mara, žena občinskega delavca Gju-kiča, ki si je služila kruh s tem, da je ženam prerokovala iz kart in fižola. Nedavno je zbolela in ni mogla več iz hiše. Ker je bilo hladno, si je zakurila in ko se je grela, si je prižgala cigareto. Naenkrat se ji je od cigarete vnela obleka in starka je bila hipoma kot živa bakla. Podlegla je grozovitim opeklinam v bolnici.
Za pobijanje nepismenosti
Prosvetne organizacije banovine Hrvatske so začele svoj čas velikopotezno akcijo za pobijanje nepismenosti po mestih in vaseh. Nedavno je izšla knjiga "Pokret za pismenost" iz katere je razvidno, da je od 1. avgusta, leta 1937, ko je Dr. Maček izdal poziv za pokret pa do 31 dec. 1939 bilo teh prostovolj nih prispevkov 1,981.947 dinarjev.
--o——
Ribe so zmrznile
Zaradi letošnje hude zime je trpel ribji zarod ne samo po rekah in na Jadranskem morju, marveč zlasti tudi v nekaterih jezerih. V jezeru Paliču ob Subotici je zmrznilo mnogo rib, katere je voda šele v začetku aprila vrgla na breg. Za cele koše so jih nabrali ljudje in so jih pobrali za gnoj po bližnjih njivah. -o-
Odlikovanje
Z redom sv. Save III. stopinje so bili odlikovani; inženir Ciril Rekar, višji inženir na Jesenicah, Fran j o Babič, ravnatelj Splošne stavbne družbe v Mariboru in Anton Trempel šef-inženjer Splošne stavbne družbe v Mariboru.
Velik požar
V Salopet selu pri Oguiinu na Hrvatskem je izbruhnil požar, ki je v kratkem času zajel 18 hiš in 26 manjših in večjih gospodarskih poslopij. Med ljudstvom je zavladala strašna panika. Živina je podivjala in je povzročala še večjo zmedo. Brez strehe je ostalo 22 družin s kakimi 200 družinskimi člani.
——o-
ga z
je vse žito, orodje, pohištvo in ostalo. Šele kasneje so prišli gasilci iz Gorice, ki so ogenj omejili in rešili hlev ter obva rovali sosednje hiše.
Drzna tatvina. — V Dorn-[bergu je neki drzen uzmovič j izrabil cerkveno pobožnost Pred nekaj dnevi je pričelo |svoj umazani posel. Udri je v goreti v seniku last Ivana
Grudna v Godoviču.Nesreča je hotela, da se je požar razširil še na ostale hiše, ki so bile v neposredni bližini. Oblasti so bile takoj alarmirane o nevarnem požaru. Kmalu so bili na kraju nesreče idrijski gasilci in njihovi tovariši i?. Črnega vrha. Pomagali pa so jim jugoslovanski gasilci iz !
hišo Zdravka Doplikarja ter v njej prav zločinsko gospo daril. Ukradel je 950 lir v gotovini, zlato uro z verižico, vse salame in mnogo perila ter pojedel in odnesel tudi nekaj velikonočnih dobrot. Tatu orožniki pridno zasledujejo in je upati, da bo kmalu pod tudi | ključem, rote*
Dva napada
V Stanetincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici sta bila izvršena v dveh sledečih si dneh dva nočna napada s koli. Prvi je bil napaden Viktor Vargazon, 20 letni dninar iz Stantincev, ko .je šel zvečer v Zasede po denar in so ga v gozdu pri Murščaku napadli trije fantje ter mu prizadejali s koli hude poškodbe, da je v nevarnosti njegovo življenje.. — Naslednjo noč" je isto doživel dninar 'rane Šumak iz iste vasi. Tudi nanj so skočili trije napadalci in ga obdelali s koli. Oba so morali odpeljati v so-boško bolnico.
Vjeli so ga
Avgust Mastnik, posestnik pri Sv. Primožu pri St. Juriju je opazil, da mu nekdo že delj časa krade žito iz skrinje nad hlevom. Večkrat je tatu že čakal, da bi ga prijel, ko bo odnašal pšenico, pa je bi-1 o zaman. Tat je prišel po svojem poslu takrat, ko Mast-nika ni bilo. Končno se je pa le posrečilo, da so tatu prijeli.
-o-
Ob . meji je gorelo
Na Cernički gori pri Guata-nju je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Ivana Cehnerja. Ogenj je povzročil škode za nad 110.000 dinarjev. Zgorela je tudi krma in drugi poljski pridelki. Vzrok požara je neznan.
(Dalje) Veliko jih je odšlo v razne slovenske naselbine, kjer so zvečine ustanovili nove župnije in veliko delali in trpeli za svoje rojake. Zato lahko rečemo, da bi bilo za versko življenje med ameriškimi Slovenci naravnost katastrofalno in bi jih gotovo velik del naravno odpadlo od vere brez velikega dobrotnika nadškofa Irelanda, ki jim je dal slovensko duhovščino, ko je zanje poskrbela versko in tudi narodno. Zelo lepo in potrebno bi bilo, ko bi kateri izmed ; slovenskih gospodov, ki je po nadškofu Irelandu prišel v Ameriko in pred oltar, spisal o tem čim natančnejše poročilo, z imeni onih dijakov, koliko in kateri so duhovniki, kateri so se posvetili duhovskemu stanu in kateri drugim inteligenčnim stanovom, da se tako ohrani za vedno vsaj v naši literaturi dostojen spomenik velikemu Irelandu, velikemu dobrotniku katoliških Slovencev v Ameriki.
Ta velika ljubezen nadškofa Irelanda, pa ni bila zanj brez težav. Ker so slovenski duhovniki radi svoji svojih zmožnosti dobili tudi več velikih nemških župnij in jih vzorno vodili, so videli nekateri ameriški Nemci, tudi duhovniki, v njih nekake tekmece, in radi tega napadali nadškofa Irelanda. Ravno moja prva ameriška leta sem dobil v roke nekoliko številk nemškega katoliškega lista "Der Wanderer" iz St. Paula, kjer sem čital nekatere zelo pjikre članke na slovenske duhovnike in prikrito tudi na nadškofa. Nekoliko pre je je nastal v Ameriki med ameriškimi katoliki tudi takozvani Cahenslyizem. Dolgo časa nisem vedel, kaj to pomeni. Ko sem bil pa 1. 1910 v Evropi, sem bil povabljen od nemške Rafaelove družbe, da sem se udeležil mednarodnega izseljenskega kongresa v Berlinu sredi januarja
stva za narod in državo in seve«
dršice. Po polnoči (požar je I Vipava. Vdana v božjo vo-začel zvečer) pa so prišli šejljo nas je za vedno zapustila poklicni gasilci iz Gorice, krščanska žena ga. Marija Vsem tem so pomagali ?e vo- Poniž, sestra g. dekana Krh jaki." Zaradi pomanjkanja vo- neta v Postojni. Na zadnji pode je bilo požar težko gasiti ti smo jo spremljali v velikem in so se bolj omejevali na za-1številu, varovanje bližnjih objektov Po mučnem poslu <je bil na-1 Tržaške novice. V tržaški slednjega dne požar popolno- pokrajini so podpisali za 182 ma pogašen. Goriški gasilci so milijonov lir novega devetlet-se v imenu vseh zahvalil jugo- nega državinega posojila. V slovanskim gasilcem za brez- primeri z goriško pokrajino, primerno požrtvovalncst. — ki je dala deset milijonov, je Skoda je zelo velika in vnašal to zelo visoka številka,ki zgo-
vorno priča o gospodarskem ustroju in stanju Julijske Krajine. Kjer je trgovina in velika obrt, je še nekaj denarja; kmečki deli dežele so pa res revni.
1
*
Smrt trdne našč korenine.
V soboto, 23. marca je v Bi l j ah pri Gorici umrl v 76. letu starosti g. Ivan, Nemec, lastnik opekarne in posestnik. Rajnki je bil izredno skrben gospodar. Zlasti je globoko ljubil zemljo in jo z vso pridnostjo obdeloval. Čeprav že ves slab, je še dan pred smr tj o šel v svoj vinograd. Svojo življenjsko m o č je črpal iz globokovernega srca.
i DENARNE i POŠILJATVE
bo še dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo j v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil.
Kdor želi poslati pošiljatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je ! treba namreč dodati k cenam za ] gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranje velja le za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.30.................... 100 Din
Za $ 4.40.................... 200 Din
Za $ 6.50.................... 300 Din
Za $ 8.45.................... 400 Din
Za $10.25.................... 500 Din
Za $20.00....................1000 Din
Za $39.00....................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.25...................... 50	lir
Za $ 5.90....:................. 100	lir
Za $11.50...................... 200	lir
Za $17.00..................... 300	lir
Za $28.00...................... 500	lir
1910. Udeležila sva se ga s pogojnim patrom Salezijem Vodu-šekom na poti v Ameriko. Pova-ail me je zlasti ustanovitelj Rafaelovih družb in vrhovni predsednik nemške družbe Cahensly-sma. Zame je izvedel iz nemških katoliških listov iz New Yorka in iz nemškega katoliškega izseljenskega doma v New Yorku, Leo House-a, kjer je bil rektor Rev. Urban Nageleisen, brat župnika pri sv. Miklavžu na drugi cesti, kjer sem bil nekak kaplan, da sem mogel tam vršiti slovensko službo božjo za new-yorške Slovence. Tam sva se tudi osebno srečala eno leto preje, ko je bil na obisku ameriških nemških katoliških izseljencev. Na tem kongresu se je pa tudi poročalo o tem Cahenslyizmu in sem bil o njem poučen Ta mož je bil sicer sijajen katoliški in-teligent, izboren organizator toda velik nacijonalist in je prvi v Nemčiji spoznal važnost izšel j en-
da tudi dolžnost katoličanov, da versko poskrbe za svoje rojake na tujem. Zato je prišel večkrat v.Ameriko in obiskal nemške naselbine in on je bil tisti, ki je zamislil idejo, da bi se morda dalo v Ameriki pri tolikih milijonih Nemcev, s tolikimi organiziranimi naselbinami, cerkvami o-hraniti tudi nemški jezik, da bi postal drugi državni jezik v USA, kakor je francoščina v Canadi. In ta njegova akcija v Ameriki se je imenovala Cahenslyizem.
Pridobil tudi nemško vlado v Berlinu za.to misel, da je tudi ona začela na to misliti in delati. Pridobil je nemške katoličane v USA, da so začeli po vseh župnijah ustanavljati nemške katoliške šole, katere .je podpirala tudi vlada iz Berlina. Vlada je začela ustanavljati take farne šole tudi po nemških luteranskih cerkvah. V mojem času jih je bilo v New Yorku več takih luteranskih šol. Pozneje so vse propadle, ko ni bilo več podpore iz Berlina, sami luterani pa tudi niso čutili potrebe takih šol radi luterani-zma, ker so smatrali javne pub-lične šole za svoje, in si po luteranskih in nekatoliških učiteljih marsikje pridobili nadoblast nad njimi, zlasti ko so v tem dobili močno zaslombo še v krajevnih šolskih odborih, v katerih so imeli luterani vse v rokah, aR vsaj večino. Tako se je pod besedo cahenslyizma takrat razumelo stremljenje ameriških Nemcev tudi za politično in jezikovno moč v javnem življenju v USA. Kakor mi je pravil moj newyorski župnik Nageleisen, je pa to gibanje med Nemci imelo za dobro posledico to, da je idejo farnih katoliških šol populariziralo.
Nadškofa Irelanda so pa zlasti minnesotski Nemci razglasili za največjega sovražnika tega nemškega stremljenja, za kar so navajali v Berlinu na zgoraj omenjenem mednarodnem izseljenskem kongresu Rafaelovih družb dejstvo, da daje nemške župnije nenemcem — (t. j. "Slovencem"). Cahenslyizem je zahteval tudi, da mora biti v St. Paulu vsekdar Nemec nadškof, češ, da tvorijo nemški katoličani veliko večino škofije. Enako po vseh škofijah, kjer je veliko nemških vernikov.
Pri tem so Nemci pozabili, da je bil pa ravno nadškof Ireland tisti, ki je s finančno pomočjo svojega najboljšega prijatelja, milijonarja Hi Ha, lastnika železnic po Minn., pomagal nemškim izseljencem, da so dobili naj rodovitne jši svet srednje A-merike skoraj zastonj, da so dobili od Ililla tudi ogromnih gmotnih podpor, da so mogli svoje farme kultjvirati in spreminjati v rodovitna polja. Zato bi bil nadškof Ireland zaslužil od strani svojih Nemcev vse'drugačno hvaležnost, kakor so mu
kakor
jo pa izkazovali tis4e dni. (Dalje prih.)
Nakazovati pošiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih idaj ni mogoče.
Vse pošiljatve naslovite na?
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road, CHICAGO. ILL.
MICHAEL TRINKO& SINOVI
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravijači ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se, pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.
M. KLARO S SON
STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše m razna poslopja. Gradimo garale, popravljamo porče. —. Sprejemamo mala In velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
r Stran 4

AMERIKANSKI SLQVENEC
Torek, 7 maja 1940
EJules Mary — J. M.:l
Dogodek na Poganskem polju
. IZ PREDVOJNIH ČASOV
Njena bolehna hči je še zmerom negibno sedela na svojem stolu, toda njene velike, temne oči so bile široko odprte in so se bleščale v mračnem ognju. Sina pa se je po prejšnjem razburjenju polastila globoka nebrižnost. Brez zanimanja za vse okoli sebe je sedel, naslanjal svoje široke rame na stolov naslon in zibal noge sem in tja tako enakomerno in vztrajno, kakor to počnejo nekateri duševni zmedenci.
Zdravnik je dal Karlotino truplo prenesti v Pepinino sobo, da bi ga tam natančneje preiskal po zakonitih predpisih. Medtem je pregledal komisar, ne da bi bil o tem komu kaj dejal, vse hišne prostore, a ni našel nikjer nič sumljivega, ne v pritličju ne v sobah vdove in sina, ležečih v nadstropju. Nazadnje je šel še v klavnico, kamor so držala vrata iz kuhinje. Prostor je bil precej razsežen, a skozi nekaj malih oken je prihajalo vanj le maiLo svetlobe. Tla so bila tlakovana in so se nagibala od obeh strani proti sredi prostora ležečemu žlebu, po katerem je odtekala kri zaklanih živali.
Nagnusen, za nevajenega skoro neznosen duh je vstajal iz tal in pridruževal se mu je še smrad sušečih se obešenih kož. Vse je bilo poškropljeno s krvjo. Le različni klavni noži, ležeči na hrastovi mizi. so bili bleščeče čisti. V enem izmed kotov je ležal mogočen železen bet za omamljanje volov; zraven je stala nosilnica. Na stropnih tramovih so bili železni obroči s kolesci, s katerih so viseli dolgi konopci, končavajoči se v zadrge. Na tleh so ležali nekaj povezkov konopcev in nekaj snopov slame, zraven pa je stalo več veder.
Parenti je pregledal tudi ta prostor najvestneje, čeprav ni bil posebno mikaven. Že ga je hotel kolikor toliko razočaran zapustiti, ko so njegove oči, ki so se medtem že navadile na somrak, opazile debelo palico napol skrito v slami in zlomljeno v dva dela.
V	tistem trenutku se je spomnil besed, ki jih je bil izrekel zdravnik takoj pri prvem pregledu smrtne poškodbe na Karlo-tinih sencih: "To deklico je usmrtil udarec s polenom ali palico."
Komisar je vzdignil oba kosa palice in ju zložil. Skupaj sta sestavljala zelo debel in težek bičevnik, ki je imel na gornjem koncu še vrvico, opremljeno z vozli. Take biče imajo prekupčevalci z živino in mesarji, kadar gredo kupovat živino. Na zlomljenem mestu je manjkala v enem izmed obeh kosov trska. Parenti je bil v rani mrliča najdeno trsko shranil in je mogel zdaj takoj ugotoviti, da se je natančno prilegala luknjici.
"Ni več dvoma," je mrmral sam pri sebi, "morilno orodje sem našel!"
V	dokaz so se pokazale na zlomljenem mestu bičevnjka tudi razločne krvave sledi, kakor je dognal komisar, ko je bil stopil iz klavnice v bolje razsvetljeno kuhinjo. Po vrhu vsega je našel na zlomljeni palici še nekaj okrvavljenih plavih las. Torej je bilo nedvomno dokazano, kje je bil zločin izvršen.
Parenti je spet poiskal zdravnika, ki je bil še zmerom zaposlen v sobi bolehne Pe-pine.
"Ali ni nič novega?" je vprašal komisar zdravnika.
"Ne," je odvrnil zdravnik. "Pravkar
sem delo končal. Moja domneva je potrjena. Deklica je bila umorjena na ta način, da jo je nekdo z vso silo udaril s kakšno težko palico po levih sencih. Vse druge poškodbe, ki se vidijo na truplu so praske ali odrgnine, nastale zaradi vlečenja trupla po trnju ali pa po zemlji, polni ostrega kamenja. Kakor sem bil že rekel, ni bilo nikake borbe. Žrtev se ni branila. Nedvomno je roka, ki je zadala dekletu smrtni udarec, izredno močna. Zločin se je zgodil med deveto in deseto uro sinoči .. . Vem sicer, da vam bodo ti podatki le malo koristili, toda, žal, kaj drugega nisem mogel ugotoviti. Doma vam bom takoj napisal celotno poročilo in ga vam poslal."
3.
PaVenti je bil prepričan, da je na pravi sledi. Zato se mu je zdelo, da zdaj nima več mnogo dela. Pepino je sklenil zasli-šati kar na licu mesta, ker je zaradi njene bolehnosti ni mogel poklicati v svoj urad. Prav tako se mu je zdelo najpametnejše, zaslišati staro Longhijko kar na domu, nato pa aretirati njenega sina, nad čigar glavo so se kopičili dokazi. Iz previdnosti je še prej poslal enega izmed policistov v urad, da privede nekaj karabinerjev, kakor v Italiji imenujejo orožnike, ki naj bi bili na razpolago za primer, če bi se mesar Pavle Longhi, silno močan in navidezno za vse sposoben človek, ne dal mirno odvesti.
Parenti je dal bolehno Pepino z njenim stolom vred prenesti v sobo, kjer je bil doktor Bergoni, preden je šel, pokril truplo z veliko belo rjuho. Kljub temu je Pe-pina prestrašeno gledala na pokritega mrliča. Zona jo je spreletavala in njeni zobje so slišno sldepetali kakor v hudi vročici.
"Zakaj ste me dali prenesti semkaj?" je vprašala.
Komisar ji je odgovoril z dobrohotnim glasom: "Moram vam uradno zastaviti nekaj vprašanj, drago dete, pa vas nisem hotel klicati k sebi v pisarno, da bi vas ne mučil preveč. To lahko opravim kar tu."
Sedel je za mizico, vzel papir in pisalno orodje ter se pripravil, da bo zapisal odgovore v protokol. Na vprašanja, ki so se nanašala nanjo, je odgovarjala Pepina kratko in očitno razburjena.
Potem je Parenti nadaljeval: "Zdaj pa bi rad izvedel, kako dolgo je bila Karlota Baccijeva zaposlena v vaši prodajalni. Kje stanujejo njeni starši ali bližnji svojci? Kakšen je bil način njenega življenja? Zlasti bi rad vedel ob kateri uri je prihajala v prodajalno in kdaj je odhajala?"
"Če hočete natančno izvedeti, katerega dne je prišla Karlota k nam v službo, morate vprašati mojo mater, gospod komisar," je odgovorila bolnica. "Pri nas je bila kakšnih 15 do 18 mesecev. Natančno ne vem. Je sirota, in njena teta, gospa Baccijeva, ima trgovina s perilom v Turi-nu. Gospa Baccijeva je stara prijateljica moje matere. Obe sta po rodu iz okolice Milana. Zavoljo prijateljstva z mojo teto je moja mati vzela Karloto za prodajalko. Karlota naj bi se pri nas izučila, da bi lahko pozneje stopila v službo v kakšni večji trgovini z mešanimi izdelki v Turi-nu.
(Dalje prih.)
RAZNE ZANIMIVOSTI
TEORIJA O BLISKIH
Vsako sekundo se sproži na zemljo najmanj sto bliskov. Po novih raziskavah stara teorija, po kateri udarjajo strele po navadi iz oblaka na zemljo, ni pravilna. Prof. dr. Anton Sclnvaiger s tehnične visc^ ke šole v Monakovsm je ugotovil neko uvodno sprožitev pred bliskom samim, ki se šele v majhni razdalji od tal odloči za svoj cilj. Gre za nevidno sprožitev podobno ognju sv. Elma, ki zapušča cblak sunkovito, dokler ne doseže zemlje. Po vsem novem dognanju bo mogoče zaščitne naprave zoper strele napraviti tako, da bodo zanesljivejše nego doslej. -o-
DOBRA ČAJNA LETINA
Iz Moskve poročajo, da je bila zadnja letina čaja v Geor-giji in Azerbejdžanu zelo dobra. Nabrali so 45 tisoč ton čaja, t. j. 10 tisoč ton več nego lani. Prvič so ob tej priliki poželi čajne liste v ozemlju Krasnodara, kjer so rastline izvrstno obrodile.
SVET POSTAJA KRATKO-VIDEN
, Prav za prav bi se ne smel nihče čuditi, da poeta j a svet čedalje kratkovidne j ši. To si je lahko mislil že vsak, ki je s svojimi očmi opazoval dogodke zadnjih let. Pa ne gre za politično kratkovidnost, tudi dejansko je tako.
Čedalje večje število ljudi nosi naočnike in sicer večinoma naočnike zoper kratkovidnost. V nekaterih deželah
predstavljajo ljudje z naočniki celo tretjino prebivalstva. Tako jih imajo v Zedinjenih državah 45 milijonov, na Japonskem 20 milijonov, v Nemčiji 18 milijonov. Zanimivo je, da je Število kratkovidnih v germanskih deželah in na Japonskem (toda ne na Kitajskem) po odstotku znatno večje nego v slovanskih in latinskih deželah.
STOLETNA PRAVDA
Pred sodiščem v Buenos Airesu se je zaključila pravda za dedščino, ki je trajala 102 leti. Šlo je za 2800 ha zemlje v neposredni okolici argentinske prestolnice, ki jih cenijo na 50 miliionov pezov. Prvotni lastnik tega posestva je bil neki Lopez Camelo. Med dediči je tudi bivši predsed nik republike, Marcello de Al vear.
Pisano polje
J. M. Trank
ffs
Društvo sv. Jožefa
itev. 33, KSKJ., Waukegan, I1L
40. leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj, — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. lita v odrasli oddelek; in v mladin. ski oddelek od rojstva do 16. leta.
Skupno društveno imetje znaša $21,000.00 Članstvo šteje skupno 523 elanovQ.c).
Nadaljna i pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Frank Jerina, preds.
Joseph Zore, tajnik
Mike Opeka, blag.
VODA POVZROČILA POŽAR
Pri Prerovu na Ivloravskem je v skednju kmeta Božeka nastal požar, ki je v kratkem času uničil stavbo z vso zalogo slame v skednju tudi nekaj živega apna. Skozi luknjo v strehi je kapljala voda na apno in povzročila požar.
-o-
Prireditve, ki so oglasane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne.
DRUŠTVO SV. VIDA
štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO
SCA
Odbor za leto 1940:
Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str.;
Blagajnik: Lppjs Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v. mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu..
V društvo se' sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojštva'do 16. leta. ••
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično In poceni.
Poskusite ln prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriški^, je:
Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 47. LETO.
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%. K. S. K. Jednota ima nad 36,500 članov in članic v odraslem in
mladinskem oddelku.
SKUgNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega
46-letnega obstanka $7,400,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Sl«venski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. s? otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "KB". Mesečni prispevek v mladisnki oddelek je želu nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto nzjijačano v gotovini.	,.j»ii,a»k *..JB
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.	„ .
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. ' .	......
Claw in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in Članice so prosti vseh nadaljnih asesmentor. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K- S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še hiši član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in
navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago Stre*, Joliet, Illinois.
Nemško poveljstvo omenja,
da se borijo na severu pri Narviku avstrijsko-planinske žete, toraj "Lovci." Ali nosijo tudi še zdaj krice, ne vem, vem pa da je med njimi precej koroških Slovencev in tudi taki, ki se pišejo Trunk. Kako so jih spravili tja? V eni noči se ni moglo zgoditi. V pristanišču so bile tudi angleške ladije. Ali so bili Angleži slepi? Da so Norvežani dremali, je naravno, ker njim je bilo le za denar. Kakor zdaj kaže, 'bo šel denar in bo šla svoboda domovine.
Nemcem raste greben. Pravijo, da pri jedi raste tek. Na Danskem so gospodarji, na Norveškem se vsaj že čutijo za gospodarje. Ako in kadar postanejo gospodarji, odbijejo Angleže, je Švedska v njih rokah brez posebne borbe. Tako se jim prikazuje bodočj nost, kakor kažejo v raznih izjavah. Miza je bolj in bolj obložena, in teka je vedno več.
Robert Ley, vodja nemške delavske fronte in Hitlerev zaupnik, je govoril v Ham burgu in povedal, da je pred 300 leti nemški imperij obsegal Holandijo, Belgijo, Lu-ksemburg,Švico in velike dele Italije in — Jugoslavije. Najmanj to morajo dobiti, je menil, in skoroda že imajo in branili, se ne bodo, če do'bijo še več. Francozi morajo biti zadovoljni, da smejo še živeti, Angleži pa naj stradajo na svojem mršavem otoku in sanjajo o — imperiju. Tako slavnostni govornik, ko držijo zmago že za rep. Bomo videli.
Vesti iz vojnega polja so
pogostoma najmanj — čudne. Ko je bila borba na Finskem, so poročali, da sel zmrzovali ruski vojaki kar stoje. Še slike so prinašali. Niti ust niso mogli zapreti, tak mraz je bil in tako so Rusi zmrzovali. Dalje so padale ruske divizije
'ViiiiiHiimiMiuiniH 4
| Pregleduje oči in predpisuje očala | 23 LET IZKUŠNJE
I DR.J0HN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1931 So. Ashland Avenua Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9.
zjutraj do 8:30 zvečer.
.......................................................
i i
J
kakor detelja pod koso. Par finskih strelcev je postrelilo kar na tisoče Rusov. Rusi so kakor ovce šli na led, Finci so led razstrelili, pa je šlo vse v jezero itd. itd. Well, marsikaj se lahko prigodi, ko je vojska, še več pa vidijo taki ljudje, ki hočejo marsikaj videti, dasi se morda ne prigodi ali drugače prigodi. Finci so zmagovali vsak dan, zmagali pa ravno niso.
Zopet je borba na Norveškem. Svet še nikakor ni sit raznih poročil iz bojišč, in "kar hočemo, radi verujemo," velja na obeh straneh.
Nemci poročajo, da gre pri njih kakor namazano. Ne dvomim, organizirani «o kakor nihče drugi. Človeku je odurno, ampak organizirano je. Dalje sem videl z lastnimi očmi, da je tudi pri vojakih dosti korajže, kjer je ravno ni treba, malo pa tam, kjer bi je bilo treba prav mnogo, Ko sem nekaj zapisal, kar sem sam videl, je hudo padalo po fajmoštru, da — blati. Sedanji nemški vojaki so brez-dvomno naravnost fanatično za nemško borbo, in če bi ne bili, bi jim že pokazali. Le nekdanji janičarji so bili tudi taki: kamor so se zagnali, je moralo vse pasti.
Norvežani so bili presenečeni. Norveški komunisti baje poživljajo, naj se udajo Nemcem. Aliiranci so morda dobri vojaki, fanatični janičarji, kakršni so Nemci, ne bodo. Smrt je smrt in le fanatik se ne strese pred smrtjo, ker je fanatik.
In tako vsaj nemško poveljstvo poroča, da so neko utrjeno točko, kjer so imeli Norvežani (? strojnic, zavzeli brez vsake izgube. Ni nemogoče. Lahko, da so Norvežani drža-il roke kvišku, strojnic pa se niso upali dotakniti. Vojska je vojska.
Listen to
PALANDECH'S YUGOSLAV AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 3 to 4 P. M.
STATION WHIP
1480 kilocycles (First Station on Your Dial)
Announced in English and
Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes
Featuring a program of
CLASSICAL and FOLK MUSIC


KRASEN KRIŽ
kateri tv«ri pripravo, ki se rabi ob času pre-videv^nja bolnikov.
Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine.
Te križe so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois