Zgodaj a
Točaj XXXIII.	V Ijubljani 12. suéca 1880.	list 11.
KatoH&Ii cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti /.a celo letu 4 gld. ♦*) kr., /.a pol leta 2 gld. 40 kr., za eetert leta 1 gld. .TO kr V tiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za eetert leta 1 gl ; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.}
Mzgtedi bogotfubnih otrok, iz rsih raso r kersanstva. MM»
16. Sv. P as k al Bajlon.
Iz prejšnje dogodbe ste se lahko zadostno prepričali, da Bog ne gleda na bogastvo in imenitnost ljudi, marveč le na lepoto in svetost življenja. Božje oko si nič ne zbira med stanovi. Kjer zagleda čisto, krotko, sveto sercé, povsod mu je všeč; naj vlada v kraljevi palači ali pa prezeba v pastirski koči. Kdor koli stanovitno spolnuje njegovo sveto volio, vsak ie njegov ljubljenec, njegov otrok; vsacega pokliče ob določenem času k sebi v rajski dom, da mu izroči očetovo dedi-šino: nezmérno veliko, brezkrajno veselje nebeškega kraljestva!
In menda zato se nam smert pobožnega reveža bolj ginljiva zdi, ker iz naj veče ponižnosti je naenkrat povzdignjen do naj veče časti. Zato vam posebno rad pripovedujem izglede onih pobožnih otrok, ki so v brit-kem pomanjkanji, v neznani samotnosti in v ponižnem zatajevanji zvesto Bogu služili.
Tak je bil tudi sv. Paškal Bajlon.
Njegovi starši vMartin in Izabela Bajlon so živeli v pripresti vasi na Spanjskem in so si z obdelovanjem polja, toraj v potu svojega obraza, težko služili svojega vsakdanjega kruha. Čeravno ubožni, bili so vendar prav kerščanski ljudje, ki so vestno skerbeli za svojo družino. Bog jim je dal petero otrok: naj mlajši je bil rojen 17. maja 1540 in je dobil ime po sv. škofu Pa-škalu, kterega god se je ravno prešnji dan praznoval.
Njegova mati so bili jako pobožna žena in so hodili vsak dan k sv. maši. Pa vselej so seboj jemali v naročji svojega ljubega otroka. Z velikim veseljem so opazovali, kako resno in mirno se je v cerkvi védel mali Paškalček in kako verno je gledal pri sv. maši na mašnika, kakor bi si hotel vse zapomniti in vsega se naučiti.
Cerkev se mu je s časoma tako priljubila, da nikamor ni šel s tolikim veseljem, kakor v hišo Božjo. Nekega dne so imeli starši posebno opravilo, da so ga za nekaj časa samega pustili. Toda kmali potem gredo pogledat, pa otroka ne morejo nikjer dobiti. Povsod ga iščejo z veliko skerbjo; s strahom poprašujejo pri sosedih po njem; nihče ne vé zanj. Slednjič ga najdejo v cerkvi. Ker Paškalček še takrat ni znal hoditi, se je po rokah in nogah tjekaj priplazil. Tako jc potlej še
večkrat storil; starši mu niso branili, ker so vedeli, kam zahaja; še le prav všeč se jim je to zdelo, kajti bili so istinito pobožni.
Kaj pa je tako zeló vleklo malega otroka v svetišče božje? kaj ga je na svetem kraji tako zanimalo, da se ni naveličal, kakor oni otroci, kterim se v cerkvi kmali dolgočasno zdi? Dobra mati so mu mnogokaj že prav priprosto povedali o Jezusu Kristusu, ki noč in dan biva na velikem oltarju, o preljubi Materi nebeški, o svetnikih in angeljih. Zato je že po nekoliko razumeval razne podobe po cerkvi, jih prav pazljivo in pobožno ogledoval, in priserčno lepo molil pred njimi — nekaj po nagibu sv. Duha, nekaj po tem, kar se je od blagodušne matere naučil!
Za učenje je imel veliko veselje, pa nikakorane priložnosti. Starši ga namreč niso mogli v šolo dajati, ker so bili ubožni. Toda bistri deček si je znal sam pomagati.
Ko nekoliko odraste, ga starši odmenijo za pastiija; drugim ljudém mora živino pasti, da si s tem vsakdanji kruh služi. Pastirstva bi se še ne ustrašil tako zeló, ker vajen je vbogati tudi v težavnih in zopernih reččh, le to mu je nad vse žal, da ne more v šolo hoditi. Oh tako rad bi znal brati, da bi iz svetih knjig kaj več zvedel o Zveličarju in svetnikih Božjih, kakor pa so mu mogli priprosta mati povedati, da bi zvestejše Bogu služil! In kaj stori?
Vselej, kadar žene čedo na pašo, vzame knjigo seboj. Ko se živina lepo mirno pase, se vstopi poleg pota kakor kak usmiljenja vreden berač, pa ne da bi
{»rosil denarjev ali kruha vbogajime, on le duhovne mi-oščine želi. Za Božjo voljo prosi memogredoče, naj se ga usmilijo in naj mu čerke razkažejo in povejo, da se bo mogel branja naučiti. Po velikem trudu se mit res posreči, da zná še precej dobro brati, in še celó nekoliko pisati se samotež navadi.
Zdaj se mu zdi, da bi ne mogel srečniši biti. Pre-skerbi si dobrih duhovnih bukev; za posvetne nič ne mara. Vedno jih prebira in kar bere, resno premišljuje ter neprenehoma v otročji priprostosti moli za milost, da bi mogel vedno prav pobožno živeti. Posebno všeč mu je knjiga, v kteri najde lepih molitev in češenj Matere Božje. Da bi ga v branji in premišljevanji nihče ne motil in da bi mogel Mater Božjo prav po željah svojega vnetega serca častiti, se loči od druzih pastirjev in goni svojo čedo k neki kapelici Matere Božje.
Okrog te kapelice pa je bil slab pašnik, in še to malo, kar je ondod zrastlo. so ovce hitro posmukalc.
Zato ga vpraša neki krat mož, kterem u je ovce pasel, aakaj amiraj na tistem kraji prideržuje čedo; saj tam ni niaakoršne pase in ovce bodo vse sestradane. Paškal na to priprosto odgovori: „Biizo Matere Božje ne bode ovcam ničesar manjkalo; kajti ona je dobra pastarica, ki v vsaki potrebi pomaga." In res je bilo tako; Bog je otroku tako poplačal goreče češenje do Marije, da je bil mož sam primoran spoznati, da so mu ovce dobro oskerbljene in tako debele, kakor bi se pasle po naj boljžih pašnikih.
Neki dan ga mati vprašajo, ali bi ne hotel tadi sosedovih kós pasti. Paškal pa lepo prosi, naj mu tega nikar ne velevajo; kozé so tako nemirne živali; težko bi jih bilo varovati, da bi ne šla zdaj ta zdaj ta v škodo na tuje polje in travnike. Tako vésten je že bil deček Paškal.
Varoval se je na vso moč tudi naj manjšega greha; kajti dostikrat je pomislil, da je Bog povsod pričujoč. Čeravno je pastirovanje že samo na set>i nekakšna pokora, si je vendar nakladal še posebna pokorila. Da bi milega Jezusa v revščini posnemal in se lože vsacega greha obvaroval, — je jél že v nežni mladosti bos hoditi in bosonog spremljevati svojo ubežno čedo po ger-movji in ternji, čez skale in stermo pečevje.
Ko nekoliko odraste, zapusti dom svojih staršev in si gre drugam boljše službe iskat, da bi mogel lože svojim ubožnim staršem pomagati, pa tudi še kaj revežem dati. Posreči se mo, da dobi prav dobrega pobožnega gospodarja, ki ga sprejme za ovčarja; ime mu je bilo Martin Garriaa. Temu se s svojo pridnostjo in zvestobo tako prikupi, da ga hoče za svojega sina sprejeti in ga deležnega storiti svojega obilnega premoženja. Kdo bi take vabljive ponudbe ne sprejel? Toda verli mladeneč se mu lepo zahvali in ne mara za bogastvo. Ljubše mu je v revščini živeti „iz ljubezni do Boga". Ostane tedaj ubog ovčar, da bi se pripravljal še za večo revščino, ktero si je namenil s slovesno obljubo izvoliti v kakem samostanu.	(Konec sledi.)
Za puni in post.
Misli Času primerne.
Med drusimi dokazi, da je naša sv. vera prava in resnična, je tudi posebno ta, da je ona s svojim cerkvenim letom naši naravi in lastniji tako lepo primčrna. Zdaj nam budi strah pred sodbo zarad greha, zdaj upanje, zdaj kliče k veselju, zdaj k pokori in žalovanju, zdaj k veličastnemu preslavljanju naj častitljivših dogodb. Ali če pravim, da je naravi primčrna, ne mislim one čutne in poželjive, že spačene narave, ampak vzvišeno naravo, ki je zmožna lepših čutov, ki hrepeni po resnici, po vikših izgledih, vzorih, ki se zaveda ravno tako in še bolj svoje duhovne strani, kakor telesne. In ravno to vzvišeno pa vklenjeno naravo oprostit in povzdignit, ji vso lepoto in plemenitost zopet podelit — je prišla večna Jiesnica na svet.
Človek je grešil in Bog obljubil Odrešenika od greha in pričela se je prečudna človeška zgodovina, polna Božjega usmiljenja z zagrešenim človeštvom. Š cerkvenim letom (v Adventu) se prične spomin tistih č; <*ov pred Kristusom, nasleduje Jezusovo veselo rojstvo z Božičem, potem žalovanje zarad Gospodovega terpljenja o velikem postu, doveršeno odrešenje včliki petek, in na to častitljivo vstajenje — velika noč; binkoštni in pobinkoštni čas nas kliče k posvečevanju samih sebe, in zadnja pobinkoštna nedelja povzdiguje nam duha v tisto prihodnost, ko bo trombe angeljski glas osnanoval konec sveti.
Pomudimo se pa nekoliko pri sedanjem postnem
času.
Odrešenje je v neskončni meri odtehtalo greh, vendar ni ga zabranilo, ker človek ima vedno prosto voljo, ter se lahko odloči, za kar hoče. človeštvo voditi k vdeležbi odrešenja, to nalogo ima Cerkev. In kako jo spolnuje? Ona posnema način, po katerem je Bog sam vodil človeštvo k odrešenju v starem zakonu, t j. Cerkev uči človeka spoznavati samega sebe: spoznati se kot grešnika O nobenem času sv. Cerkev s tako močjo, s toliko skerbljivo8tjo in sveto resnobo ne opomina k spoznanju in pokori, kakor ravno v 40danskem postu. Kadar to spoznanje prešine človeško serce, kadar vidi jasno svojo bolezen, svojo smertno rano, takrat želi tudi zdravila, zdihuje po odrešenji. Kako modro je določila tedaj Cerkev pred veliko nočjo štiridesetdanski post, kako umno začenja post s pepelnico! Svetno veselje se zgubi do skrajnih mej, takrat povzdigne Cerkev svoj glas: „Spomni se človek, da si prah in da se v prah poverneš." S pretresljivim obredom so te besede sklenjene. Z blagoslovljenim pepelom mašnik verniku zaznamnja križ na čelu in ga opomni na njegovo ničnost, na minljivost vsega veselja, vsega posvetnega vži-v&nja, vse Časti: ,, Človek, vsa tvoja telesnost ni nič, — ti si prah, v prah se boš povernil!"
To obsodbo je svoje dni Božja pravica grešnemu Adamu izrekla. Pa takrat so bile besede prekletja, besede žalosti; zdaj pa so iz mašnikovih ust v imenu sv. Cerkve besede milosti, usmiljenja, svarilne ljubezni.
Premislimo še malo te besede. Vsakdo pač ve, da je del njegovega bitja iz zemlje, da ga zemlja hrani in živi, da ga bo zemlja enkrat sprejela v svoje naročje. Vse to dobro vč svet: kaj neki ne vč vsega današnji svet, kaj mu je pač zaperto, kaj si ne domišljuje, ko se zdi, da bode skoro na mesto božje vsegavednosti postavil svojo lastno — menda tudi — vsevednost? In vendar mu kliče Cerkev: Spomni se, ti si prah! Po pravici kliče tako, ker vse hoče vedeti svet, ali da je prah, igrača vetrom, tega se spominjati neče. Naj bi zato donel ta glas daleč in široko, bolj kakor kedaj, in prebudil človeštvo iz terdnega spanja, strašnega spanja malomarnosti! Pri komur to doseže Cerkev, da zopet začne misliti, prav globoko in resno misliti, tam je vse dobljeno. Treba je nekolikega pojasnila.
Kaj je danaanes vzrok tolike nevere v omikanih stanovih, toliko napak v deržavnem in družbinskem življenji? Gotovo to, ker svet ne misli. Malomarnost vidiš za vse drugo, kakor ravno za ono ne, za kar človek malomaren biti ne more: za kruh in obleko. Kakor kuga je poplavila ta strašno nevarna bolezen svet in zasula ga v nasladno omotico, da ne vidi samega sebe. Ta malomarnost se kaže v viših stanovih oziroma obiskovanje Božje službe, posvečevanja nedelje itd.; kaže se v učilnicah visoko in nizko. Groza mora spreleteti vsacega, ko pomisli, kako bore malo omikancev spolnuje svoje cerkvene dolžnosti, kar je vendar pod naj večim grehom in večnimi kaznimi zapovedano; ne manjša groza, ako pogleda v serce današnji šolski mladini po večem. In kaj se vidi in sliši že pri otrocih, po ulicah in v domačih krogih! Liberalizem dobro vč, kaj dela, ko ne dopusti mladini misliti, ker sovraži in prepoveduje duhovne vaje pri mladini; toda gorjč pohujšljivcem! Morebiti se vendar najdejo kedai spretne peresa, ki bodo razkrile in živo razkazale duhovno gnjilobo. Kolika malomarnost se razodeva v družbinskem življenji, kjer se še poštenjaki skoro sramujejo svoje vere, v tovaršiji, kjer je prav spodobno govoriti o nohtih in kurjih očesih, a ne zadeni pa, da čerhneš o duši! Skoro bi se bilo pri mnozih treba ogibati besede Bog, in staviti mesto nje: „natora", vesoljnost, svet ali kar si bodi;
ako hočeš ugajati češ-omikancem, posabiti bi skoro moral, da si kristij&n! Umetnost se je svoje dni — takrat je bilo človeštvo barbarsko, kaj pa da? — učila v cerkvi (Dante, Rafael, Michelangelo); dandanes v gledišči. Pa kakošna? In vednost se prav resno briga za to, ali je imel Sokrat kljukast nos, ali zaferknjen, ali je rekel Udenokrates v odlomku neke Evripidove igre „oh" ali „ah"; briga se, kako da vendar človek nima vsega opičjega orodj a, kakor celó ljubeznjivi mandril ne, češ, da je vendar kar izrezana podoba človekova!
Naj mi kdo reče, da je to pretirano, če upa.
Ne zapirajmo si oči: Omikani svet je pozabil, je utajil svojo dušo, pregnal si je misel na smert, in obo-žava materijo, namesto Boga časti denar, posvetno védo, mesenost, minljivo slavo, prišel je sam seboj v naj hujše nasprotje. Ali to nas ne smé strašiti in obupnih del iti. Gotovo je, da bode božja previdnost ozdravila človeštvo te rane, kakor je storila že večkrat; ali gorjč njim, ktere je vertinec seboj pograbil! Kader bode svet zopet v „memento" obernil svoje dušno oko, ko mu bode greh do gerla segel, in bode jčl zopet misliti; takrat bo iskal odgovora v veri, rešitev v Cerkvi, in jo bode našel. Res se je čuditi, da človek, tako slab, mučen po boleznih, tako nezmožen, da mu naj manjši nezgoda podere krasne naklepe in meti razberzdano veselje, na drugi strani vendar zmožen visokih in blagih misel in včasih železne volje; pa vendar ne pride do pravega spoznanja, in živi v toliki nespameti, da se mora samega sebe sramovati.
Zato Cerkev precej v začetku kliče: „Memento!" spominjaj se človek, kdo si, od kod si, kaj je tvoj namen? „Memento", spominjaj se, kaj je Sin Božji za-te storil, spominjaj se Gospodovega terpljenja, premišljuj ga, v njem je tvoie rešenje. Pa kako je treba nastopiti to premišljevanje?
Sv. Bona ventura pravi: Debet homo aggredi hoc tam nobile opus humiliter, confidenter, instanter et cum quanta potest animi munditia. To je, človek mora to tako preblago opravilo nastopiti ponižno, zaupljivo, goreče, in kar naj več more s čistim sercem. S tem je svetnik naznanil štiri glavne lastnosti, s kterimi se duša najbolj zmožna stori za sprejemanje milost, ktere Bog deli tistim, kteri premišljujejo, in ker zdaj nastopajo naj svetejši dnevi, zadnji dnevi posta, zato naj še te lastnosti nekaj malo pojasnim po nauku učenega in pobožnega Ljudovika De Ponte. *)
Perva lastnost, s ktero pričnimo Kristusovo terpljenje premišljevati, bodi ponižnost, osramotenje in po-tertost zarad naših grehov, ker s svojimi grehi smo bili vzrok tolikega terpljenja, tako neznanih bolečin Kristusovih. Misli, da neki oče vklenjen v ječi terpi velike bolečine in zasramovanje, ne zavolj svojih, ampak zavolj hudobij svojega sina. Sin pride v ječo očeta obiskat; kako ga pač sramožljivost in strah spreletuje, ker vé, da zarad njega oče vse to terpi! In sin k tako terpe-čemu očetu gotovo ne bo stopil ves našopirjen, oblečen v naj prevzetniši oblačilo, ampak spodoben in ponižen. To obračaj na-se v posti, in še zlasti kadar greš v cerkev, kadar moliš križev pot, rožni venec, bereš pasijon ali sploh kaj o Kristusovem terpljenji. Spomni se, da imaš v duhu pred seboj Njega, ki ie rekel: „Tristis est anima mea usque ad mortem." — Moja duša je žalostna do smerti (Mat. 26, 36).
Drugo pripravljanje k premišljevanju je veliko, močno zaupanje v usmiljenje Gospoda našega. On, ki se je ponižal toliko za nas terpeti, se bo tudi ponižal nam dodeliti, da bomo imeli serčno milovanje do Njega terpečega, in da bomo iz njegovih rán zajemali tisto
*) Meditationes, p. IV, introd.
živo studenčnico dobrot in milost, ktero je nam namenil in zaslužil. Porok tega nam je Jezusovo terpljenje samo; njegovo sožaljenje ali milovanje z nami; in dobrota, ki jo je ravno takrat skazal enemu včlikih razbojnikov, rekoč: „Se danes boš z menoj v raju".
Tretja priprava je krepkost ali velika gorečnost in pridnost v tem opravilu svetega premišljevanja. Bila bi namreč velika sramota, ako bi leno in mlačno mislil na te bolečine, ktere je Kristus terpei s toliko gorečnostjo za mene.
Se četerta priprava je čistost serca. Skerbeti namreč moram, da serce očistim saj vsega smertnega zadol-ženja in brez smertne rane stopim k studencu in se vde-ležim žive vode, ktera iz njega teče. Zakaj noben pameten človek predrage tekočine ne bo skušal si v umazano posodo vlivati, kakor pravi sv. Bernard. Zatč pa se zgodaj v posti prične velikonočna spoved, da sle-hern ima priliko očistiti si svojo vest. K toliko obilnemu in predragemu blagoslovu moram toraj pripraviti čisto posodo, pobožno serce, čujočega duha, ukrotene počutke, očišeno vest, da bodo v to posodo lile tolike gnade, ki se tu delč.
Bog daj!	Fr. L.
Wsarretan*he litanije v molit r ah in premišljevanjih*
(Dalje.)
Mati Kristusova — za nas Boga prosi!
Koliko vzrokov imam klicati Te, mater Kristusovo! Kristus je za-me toliko storil, z milostmi me obsul in me tako rekši spremenil v bogatina, ki je vsak dan pri polni mizi dušnih darov. Pa sem tako malo hvaležen za vse to, tako zanikaren in zaslužim, da bi mi Kristus, Tvoj Sin, še danes vse uzel, me na ostro sodbo poklical. Kdo me brani te nesreče, če ne Ti, ki si Mati Kristusova in imaš ključe do njegovega Serca. Če je večni Kralj meni kupljenemu sužnju tako naklonjen, da je tudi meni govoril besede: prosite in boste prejeli, koliko bolj veljajo Tebi te besede in kako lahko Ti mene obvaruješ večnega pogubljenja.
Toda tiste besede Sodnikove: „poberite se — v večni ogenj", niso tako strašne, kakor une druge: „poberite se spred mene". Zguba toraj Kristusa, vekomaj nezvenljive ljubezni, to je, česar se moram bati, in to je tudi drugi naj močnejši vzrok, zakaj Te moram prav goreče imenovati Mater Kristusovo.
Mati Kristusova, spomni se ure, ko je Tvoj otrok od Tebe zbujen se predramil iz pregrešnega spanja, že prav blizo peklenskega brezdna, in me je vsega prevzela kar naenkrat spoznana lepota Tvojega Sina. Spomni se, kako se je takrat moja duša njega oklenila, kako je presunjena prisegala, da ga nikdar več ne zapusti; kako
ija še zdaj derži in ravno tisto prisega. Spomni se, ko-ika je zdaj moja sreča, in kako se čudim, kadar gledam doli v prepad, kjer sem tako dolgo ležal kot sovražnik Božji! Zavoljo tega se ničesar tako ne bojim, kakor novega padca od Kristusa k luciferju, strahotni pošasti.
O toraj usmiljena mati Zveličarjeva, mati Kristu-stova, ki ostaneš vrata nebeške in zgodnja dani ca, Ti ki pomagaš ljudstvu in posameznim dušam, ki so padle pa želč vstati; stčri z nami vsemi to veliko milost, da vstavši nikdar več smertno ne pademo. Za se pa še posebno te milosti še enkrat prosim, naj bode ona vez, ki me na Kristusa veže, vedno terdne j ša. Tej močni zvezi bodi Ti mogočna varbinja, ki Te imenujejo mater
lepe ljubezni. Pomisli, prosim Te, kako bi se hadobni dob bab al celo večnost, ko bi to sveso raztergal. Ta duša, bi ošabno govoril, je bila že blizo saroke z Jezusom, pa je vendar zdaj moja, ie Marija je ni mogla oteti! Naj se tadi v večnosti nikdar ne sliši, da bi Ti bila koga zapustila, kar se na svetu ie nikdar ni sliialo.
(Konec sledi.)
Cerkev — nepremagt¡ir a*
(Dalje.)
Pogosto nam je dandanes sliieti, bodi si v zasebnih ali občnih eborih, kamor se shsjajo „otroci tega sveta", da smo kristijani in posebej ie katoličani sovražni vsakemu napredku, da nasprotujemo gojenju svetnih včd; ie veči ohole bresbožoost celó preklinjs, da smo sanjači, aagrisenci, sovrežniki svoji lastni domovini, da je naie delovanje nsravnost škodljivo občnemu blsgru člo-večanstva! Mislil bodei morda, dragi čitatelj, da si je vso te kstoličanu sovražne kovarstva izmislil novoiegni liberalisem, de je to strupen sad is vertov omikanih bresvércev devetnajstega stoletjs. A motiš se selč; vse take laži in obrekovanja so snsne že o časih krutih Rimljaoskih cesarjev.
Nasledniki Trsjanovi ne prestolu stero-rimskem Hadrijan, Antonin Pij, Mark Avrelij in Maksimijan so že vedeli vse teke napade in svijače. Tudi sa časa teh cesarjev se kristijenom ni rasvedrilo mračno obnebje, tudi tedaj so morali terpeti preganjanje in smert; posebno grosovito bilo je preganjanje od leta 161 - 180, ko je vladal Mark Avrelij. Ta namreč rasglasi kristijane sa sovrsžnike svojtgs cesarstva, češ, da ti so krivi vseh nesrčč, sadevajočib Rimsko ceaaratvo. Ako je deželo sedele grosna koga, setrosili so jo kristjani; ^ eko je keko meato bilo pokončeno s potresom sli ognjem, se-krivili so kriatijani; če ao aovražniki prestopili meje cesarstva, bili so zopet obdolženi kristijani, čei, da so so ž njimi zvezali in jih podkurili, da so prihruli v deželo. Vsak lahko vidi na pervi pogled, de je bilo teko kri-vičenje in netolcevanje iamišljeno in nereanično, kajti kriatijani ao pri taoih prilikah aami naj več terpeli; ker so služili, svesti besedam apoateljnovim, zvesto svojema cesarju in prelivali ssnj kri v četah vojaških proti njegovim sovražnikom. Vai tako očitni naaprotni dokasi bili so sastonj, ker je bilo nejeverno ljudatvo saalepljeno in ni hotelo sposnati vsrokov vaeh nesrčč v svojem lastnem nečloveškem ravnanji.
Po previci greje aato Tertulijan hudobno ljudatvo in sagoverja kristijane, veleč: „Ce Ti bera prestopi svoje obrežje, če se Nil ne raslije po poljanah, ako manjka semlji potrebnega deževja, ako nastane kak potres, bo* lesen ali lakota, kaj atorite? Vi greste v kopališča, živite ae nadalje v raaoadanoati in aamopašnoati; darujete Jovu; ukaaujete ljudstvu prasnovérne šege; iščete si nebéa na Kapitolu; a pri tem nič ne mialite na Boga, mu tudi ne odkrivati akelečih rán, ki sevdajajo smertne udsrce ubogemu ljudstvu. Mi pe, kristijeni, oslabljeni s postom in ostrim, spokornim življenjem, očiščeni v smernem življenji, mi skoro Oa s svojimi prošnjami prisilimo in sprosimo milost pri Bogu; ako dosežemo mi pri svojem Bogu milost in rešitev, pe se to Jovu hvalo dajete! Vi se vlačite po semlji, necete sposnati pravega Boga, vi ate krivi s svojim nespodobnim življenjem, da sade-vejo tolike in tako iteviloe nesreče cesarstvo; verh tega sto pa ie tako krivični, da dolžite kristijane in vpijete ▼ vaeki oeereči: „Kristijane tulečemu levu!"
Ko bi dandanee Tertulijen vstal is groba, videl bi, da tudi današnjim kristjanom ae ne godi mnogo bolje,
da se tudi njim očitajo enake napake. Kakor nekdejr ao tudi previ kriatijani dandanea nedolžni/ Zgodovin« poznejših časov bode sodila, kdo je bolj ljubil domovino svojo, katoličani ali liberalci in zanikarni brezverci.
Daai je bila Cerkev v tem čaau tako preganjana, vendar ae je širila krepko na vae atrani; zato je že t začetku tretjega atoletja katoliška vera preiinjevala in nevdoievela večinoma Rimske derževljane; ie več, zase j al i so bili osnanovalei av. vere aeme reanice tudi že po deželah, ki niao bile Rimljanom pokorne. S pravico pravi tedaj Laktancij: „V naslednjih letih (96—239) rasprosterla ae je vera Kriatusova po jutrovih in sspad-nih deželah. Ni ga bilo več kraja, kamor bi ne bili pri-avetili evitli oživljajoči žarki neakaljene reanice. Tudi divji naredi častili ao pravega Boga."
(Dalje sledi.)
1M koti mo sedanje «tiske in nadloge f
Na to prelepi teržaški pastirski list odgovarja, iz kterega naj naaleduje posnetek, kakor smo obljubili.
Bogoljubni terpin Job žaloval je že več ko pred tritiauč leti, rekoč: „Vojaka je človekovo življenje na zemlji, in njegovi dnevi ao Kakor najemnikovi dnevi brez zaželjenega počitka; kratko je njegovo življenjem polno nevolje" (Job 7,1). V osemdeset in tretjem psalmu pa ae človeško življenje na zemlji primérja p o po t van ju po aolzni dolini (pa. 83, 7). Enako so tožili v starodavnih čaaih tudi ljudje, ki pravega Boga niao poznali. Eden izmed njih je rekel: „Jokajoč ae človek rodi in aolza mu kane iz oči, kadar umre." Solzni potok ae tudi dandanašnji še ni poaušil, tudi sedanji rod človeški atiakajo vaakoverstne nevolje. Že čez trideset lét boleha vinska torta. Kar ni poginila po tej bolezni, tudi ni ie prav ozdravelo in se okrepčalo, in glej nesrečnim po-aeatnikom in vinorejcem žuga že druga še hujša šiba: neki červ, ki gloda in zatira tersje v korenini sami. Še gnjije krompir, še uničuje sviloprejke neka neznana bolezen, za ktero nima zdravila vsa modrost naravoslovcev, ki dandanašnji tako visoko glave nosijo; da, vse trudne preiskave tih -učenih naravoslovcev niso še za-sledile vira ali vzroka tej bolezni. V nekterih krajih ailne povodnji polja in livade spreminjajo v pustinje, rušijo vaai in meata, v drugih zopet hudo vreme in suša vae zatira; živinaka kuga mori kmetu tako potrebno živino; povaod tlači ljudi huda zima, lakota in amert!
Od kod te 8tiake in nadloge? Na to vprašanje ao odgovori raznoglasni. — Mnogo ljudi gleda veličastno nebo, pa le ne zakliče iz svetega začudenja, kakor svoje dni kralj David: „Nebesa pripovedujejo Božjo slavo in dela Njegovih rok osnanuje nébez. Dan dopoveduje dnevu in noč daje noči na znanje. Ni ga jezika in ne besedi, da bi se njih glas ne slišal, po vsi zemlji se njih glas razlega in njih besede do konca svetá" (ps. 18, 1—5). Da, mnogo ljudi se nahaja, ki preiskujejo naravo in vse njene stroke, pregledujejo in razdeljujejo vse ude in naj manjši košice vsega, kar na avetu životari, pa jim le ne pride na um aveta misel, ktero je svoje dni izrekel Job: „Prašaj živino, in te bo učila, in ptice pod nebom, in ti bodo naznanile, ogovori zemljo, in ti bo odgovorila, in ribe v morji ti bodo povedale: Kdo ne vé, da je vse to Gospodova roka naredila? V Njegovi roki je duša vsega živega in duh vsega človeškega meaa" (Job 12, 7—10). V govorjenju in v pisanju ti ljudje akerbno pazijo, da Boga nikdar ne imenujejo; oni v Njega ne verujejo zato, ker ga ne vidijo in ga z rokami ne tipljajo. Oni mialijo, da razun narave ali vidljivega atvora m nobenega bitja več, in da vse, kar je na svetu,
rodi in vreduje le nature po svojih postavah, in da ona nima vsemogočnega stvarnika, naj modrejiega ohrani-telja in vladavca. Nekdanji ljudje, ki pravega Boga niso
Soznali, so vendar le mislili, da neko božje bitje vrenje in vlada vsaj velike in poglavitne dogodbe na tem svetu; sedanji brezbožniki pa terdijo, da vse: malo in veliko na vsetu je podverženo le primčrljeju ali narav-skim postavam. Tim ostudnim modrijanom, za človeški rod tako pogubljivim Ničlariem veljajo besede od Boga navdihnjenega pesnika: „Neumnež pravi v svojem sercu: Ni Boga. Sprideni so in ostudni v svoji hudobiji" (ps. 52, 1—2). Ravno tim veljajo tudi besede bv. Pavla: „Modre so se imenovali, pa so bili neumni. Oni so spremenili resnico božjo v laž, in so častili in služili rajši stvarem, kakor stvarniku, ki je hvaljen in češen na veke". (Rimlj. 1, 22. 25.)
Na vprašanje: zakaj da je toliko stisk in nadlog na svetu? odgovori pravi kristjan: „Verujem v Boga Očeta, vsegamogočnega stvarnika nebes in zemlje": „Od kterega, po kterem in v kterem je vse" (Rimlj. 11,36), kteri po preroku govori: „Jaz sem Gospod in ni ga druzega; zunaj mene ni Boga; jaz delam svitlobo in vstvariam temo, pošiljam srečo in nesrečo; jaz sem Gospod, ki vse to delam". (Iz. 45, 5. 7.) „Bog dela velike, nezapopadljive in čudovite reči brez števila, On daje dež na zemljo, in pošilja vodo na polja, povikšuje ponižne, in žalostnim pomaga v blagor". (Job 5, 9—11.) Po božjem naj modrejšem povelju se tedaj vse ravni na svetu; vzrok pa in vir vsega hudega, ki tare Človeški rod, ni Bog, ampak greh.	(Konec prih.)
Máuga, Kuga:
Večkrat že je divjala tako strašna kuga, da bi mislil kdo, vsega človeštva mora biti konec, ako bi Božja previdnost posebej ne skerbela, da se človeštvo ohrani na zemlji. Dandanašnji pa so zanikarni spisi v bukvah in časnikih tolika kuga, da bi že davno ta kuga vero bila umorila, ako bi sv. vera ne bila delo Božje.
Nekteri tacih spisov razširjajo posvetnega duha med ljudstvo in trosijo nečistost. Tako delajo nekaki romani, pripovedke in izmišljarije o zaljubljenosti in mesenih djanjih, poželjive pesni, igrokazi in enake po-hujšljivosti. In kako tacega mesenega pesnika njemu enaki svet čisla! Kadar dá na svitlo zaljubljene pesni, povedke, igre ali kaj enacega, takrat njegovi častivci tako kužnost vsemu svetu naznanjajo, njega v zvezde kujejo, hvali8anja ni ne konca ne kraja. In kadar taki človek umerje, če si tudi sam goltanec prereže, se obesi ali ustreli: potlej še le ga prav sla vé, vse njegove grehe, bi djal, s čednostjo oblačijo, obhajajo njegove obletnice, počenjajo z njim nekako malikovanje, kakor nekdanji pogani, ki so grehe za čednosti prestavljali, čednosti pa v nič devali, celó trinožili in morili take, ki so živeli v resnici čedno in pošteno. Pa kako malo jih je, kteri bi pri takem kurentovanji ter prestavljanji umerlega „kurenta" rekli: Revež, revež umerli, kaj pa ti praviš zdaj k temu? Kakošno plačilo ti zdaj vživaš pri pravičnem Bogu za svoje dela? Kaj bi ti zdaj-le tem hrumežem rekel, ako bi ti bilo dopušeno zopet med nje stopiti?
Drugi pisatelji trosijo v svojih spisih zmote zoper vero, brezbožne nauke, tajé ne mara celó Boga, vlado in previdnost Božjo. Pišejo zabavljice zoper sv. vero, knjižure polne laži in zmót, obrekovanja zoper naj sve-tejši reči, zoper Cerkev in njene naprave in osebe.
Tem pomagajo marsikteri, ki ne mislijo tako hudo, pa vendar hudo delajo; ki o vsaki priliki svete reči med posvetnjaške šale in norčije mečejo; ki jim vse
svete in cerkvene besede, osebe, obredi morajo ▼ njih bistroumnosti služiti; ki brez strahu cerkvene osebe očitno napadajo in smešijo, jih tako znižujejo in jim t tim potrebni vpliv jemljejo pri občinstvu, ter ne pomislijo besed: „Sancta sánete", s svetostmi se mora sveto ravnati.
Ostanimo pa pri naj hujših kužljivih spisih in bukvah, ki naravnost zoper vero in nravo pišejo. Kako bi se studili človeku taki spisi (pravi „Ajmstolat der Presse" v Freib. št 2, 1880), ako bi poznal njihove pisatelje, kterih večina so odpadniki, človeki brez vere, nesramna in preklicana derhal, vredna ječe in vislic. Kako vendar bi se poSteni ljudje s tem pečali in to brali, kar taki ljudje pišejo?
Izgovarjajo se marsikteri, da beró zato enake spise, da se iz njih učijo jezika, lepega zloga in pisave itd. Toda to je ravno tako prazen in lažnjiv izgovor, kakor unih, ki otroke dajejo v krivoverske šole, češ, da se bodo jezika učili! Za učenje je zadosti dobrih katoliških in n ravnih bukev, kakor tudi za učence dosti dobrih katoliških šol. Sv. Avguštin pravi: „Z branjem zanikarnih spisov ne boš zgovoren, ampak hudodelen; iz njih se učiš brez strahu poznati hudo, brez sramežljivosti od tega govoriti, brez prideržka počenjati." Ne da bi se človek s takim branjem olikoval, se le kazi in pači, zapravlja zdravi um, prihaja prederzen, zvijačen, nesramen, brezvéren, in posledn|ič zabrede tako globoko, da naj bolj neumne in brezglavne reči terdi, resnico pa taji ter končno postane pravi zgubljeni sin, ki s svinjami otrobe jé. Zato vidiš dostikrat ljudi, ki o posvetnih reččh dosti pametno govoré; kadar pa na vero zadenejo, takrat tako nevedno in neumno kvasijo, da se Bogu usmili. Spisi, bukve, kar beró, vse tisto uči le samo lažnjive načela, izpeljuje iz njih lažnjive sklepe, laži, ki imajo na videz svitel bliš, so pa v resnici le satanske zvijače. Ti revni ljudje, Če tudi so študirani, se tako globoko pogreznejo, da se jim vsako pošteno branje studi in so nezmožni pametno besedo spregovoriti še o veri in čednosti.
Pa kdo poreče: Kako ee bo um tako hudo spačil človeku, ki je tako učen? Toda to ni prav nič redkega in nič čudnega. Lucifer in njegovi tovarši so bili gotovo dosti umni, bistri in učeni, pa kaj je to pomagalo, ker je bila njih volja hudobna! Ali ne vidiš malo ne vsak dan, da najbolj olikani ljudje so velikrat najbolj sprideni na umu in na volji, posebno lahkoživci, tako ber-lavi, da jih kar nič ne skerbi prihodnje življenje, če tudi je že blizo. Opazuj take ljudi, in vidil bodeš hudo mračnost na umu in na volji. Ako naleté v dobrih bukvah na spodbudne in prečudne dogodbe, jih ne verjamejo ; če pa kak odpadnik, nečistnik ali očiten nevred-než v časniku nesramno laže čez papeža, sv. Cerkev, če obreče kako duhovsko osebo, — to pa radi verjamejo. Ali ni taki um mračen in spačen? — Ako jim pred oči pridejo premišljevanja o prihodnjem življenji, o gnjusobi greha, o pogubljenji hudobnežev; se jim to zdi neslano, če pa jim v roke pride kako zasramovanje čednosti, napadi na vero, mesene zaljubljenosti, — o s koliko poželjivostjo pa po tem hlastnejo! To pa gre vedno dalje, in poslednjič je v umu in v volji tacega človeka tako temno, tako vse spačeno in okuženo, aa se res več prav ne občuti in meni, da nima nič napčnega nad seboj, aa on je moder in dober; nasproti pa da so tisti neumni in hudobni, kteri lepo živč!
Vari se tedaj sleherni dušne kuge; zakaj taki oku-ženci tako zabredejo, da poslednjič sami ne čutijo, da so okuženci in kuživci. In taki slepci hočejo druge voditi, taki bolniki druge zdraviti!
Ogled po Slovenskem In doptet.
Pli g?. Jaktpi ▼ Ljubljani, t god 40 močenikoT. {Opravila v prid Leona XIII. Devetdnevnica n. Fran-H&a Ksav.) Minulo nedeljo sopet bil je katoliikemu •Teta T6Ml dan, ko to st. Oče Leon XIII ▼ dražbi s učenimi s vsega sveta obhajali god velikega učenika sv. Tomaža Akrinskegs in ob enem petdesetletnico, odksr so postali doktor st. pisma. Čitali smo, kako sijajno se je U dan t Rimu obhajal; s Rimom pa se je drnžil ves katoliiki svet v molitvah in v radosti ssrsd prssniks. Tadi mi smo ta dan posebej slažili sv. mslo, Boga hvalili sa vse st. Očetu obilo dodeljene dobrote, in sopet jih t varstvo Gospodovo ie sa prav obilo lčt sa blagor st. CerkTi toplo priporočali. Veselo je bilo viditi t kako obilnem iteTila so TČrniki U dan st. Obhajilo t ravno ta namen prejemali. Bog nam ohrani, varaj in podpiraj st. Očeta Leona XIII! Mi smo, hTsia Boga, dobili sopet eno mesečno maso sa st. Očeta; imamo toraj vsaki mesec redoma po tri t ta namen.
Sliiali smo, da nekje na deželi obhajajo devetdnevnioo sv. Frančiika Ksaverjana, morebiti — kar je upati — tudi na toč krajih, po navodu male knjižice (dobi se jih t žagradu pri sv. Jakopu v Ljubljani, kolikor je drago). Todi mi to devetdnevnico obhajamo že več let, navadno po dvakrat t leta. Radostno nasnanujemo, da praT priljubilo se je to lepo opraTilo občinstvu, ker mlado in staro, moiki in ženske se ga obilo vdeležujejo.
Združujemo se isto tako s vsimi, kteri v tem mescu obhajajo imarnice st. Jožefs. PraT primčrne so k temu lepe in že snane imarnice st. Jožefs.
Kličimo ga toraj sdrnženo t pomoč kskor vsrba st. oerkve, oaie dežele, kakor Tarnia čistih sere in mogočnega pomočnika v sadnji uri.
SUri terg pri FtJUaafc. (Požar.) V sredo, 3. t m., popoldan je t gornji Podgori pogorelo 9 bii s vsimi poslopji. Keiiti ni bilo nič mogoče, ker je močen veter pihsl, in tudi Tode ni bilo, tako da so morali ie s vinom poli Tati. ZavaroTan ni bil nobeden. Ljudje, popred že reTni, so sdaj popolnoma ob vse. Reiili niso nič, ker so bili večidel po vinogradih na delu. V6m, da danainje dni, ko so potrebe Tsestraoske, je težko smiraj le dajati; toda tukaj je miloičina res na pravem kraju; Tsak mali dar bo reTežem praT prišel.
Peter Režek, župnik.
Is Gaze t Palestini, mesca prosinca 1880. (Prav razne novice iz Svete dežele. [Konec.]) Beduini jožne Palestine so bili undan ostraieni s nenadno naraTsko prikaznijo. Bila je bleso silna ploha med bliskom in ger-menjem pri jasnem neba, in tudi nekteri kamni so padli s neba in so na več krajih semljo rssrili. Prestrašeni pniavski sinovi so kar precej 100 oTac saklali, češ, da bodo sjesenega Boga natore potolažili. Beduini namreč imajo kerraTe daritve ie t navadi.
Midhat-paia si daje opraviti s novo cesto med Bej rotom in Ssjdo (Sidon). Vosna pot med Tripolis-om (ob Srednjem morji t Feniciji) in Latakijo je boje že dodelana.
Časniki nasnsojsjo, d s noTi spostoljski delegst t Carigradu je dobil tudi nssloT „patrijarhalvikar", is česar todi sklepajo, da se sopet postavlja patrijarhat t Carigradu. Ta dogodba bi močno pospeievala novo obu-jenje katoličanstva po vsem Jutrovem. Bog daj, da se skorsj sgodi!
V Keraku, onstran Mertvega morja, je bil undan Tst»l hrup med kristjani in turki ssrsd neke malopridne baone.
Noti protestanški ikof (Kdo neki ga je posvetil?!) jerusalemski pride boje t kratkem t Gaso nadzorovat iole protestanikega misijona. Zaupljivo nam bo kmali dano tej protestaniki šolski propagandi t Gasi koneo storiti.	Juri Gatt,
misijonar v Gazi v Sveti deželi.
Pridjsno pismo: Predvčerajšnjim sem prejel saboj-ček s pluvijslom, ki nam ga je poslala družba sv. Rei-njega Telesa, in ni prav nič poškodvan.... Dominus retribuat. Že imamo tedaj skor vse potrebno sa kapelo; le ciborija (majčkenega), svečnikov sa na oltar in posodic (kangiic) sa pri sv. maši dozdaj nismo mogli io dobiti... Zaupljivo Ljubljančani misijona v Gazi tudi sanaprej ne bodo pozabili, ker še dalje potrebuje njih podpore. Podoba „Marija angeljska" je sedaj naša oltarna tabla. Še enkrat: Bog pl«čaj!
Vedrilne in podučne. Hrast in kostaitf.
Hrast in kostanj skupaj stala Sta v gošavi mnogo lét; Bratovsko se objemala, Bil prijatelstva je cvet.
Mirno hrano si delila, Ki jo daje zemlje tlak; V zlogi čisto vodo pila, Ki rosil jo je oblak.
Zlo so vihre razsajale, Podiraje gozd okrog; Samša debla k tlam metale, Gnjiti gledal jih je log.
Naj si piši in TetroTi Sujejo na zemljo led, Naj se lomijo TerhoTi Po dobraTan zad in spred;
Hrast in kostanj sta brez škode Zmagovalca ljutih ččt; Mlade gledata sarode, Ni več snalceT njunih lét.
Oj raslični tí narodi, Kaj pa Tam poreče vést? Ko nemilo k lastni škodi Brata bije vaša pést!
st. K.
Razgled po sveta.
Is terimegi sbora. Gosposki zbornici je uni meaeo vlada izročila čudno predlogo, ktera na to meri, da bi se semljiša sa posestnike s pomočjo gosposke bolj pri-mčrno rasdelile, ker mnogi gospodarji imajo svoje sem-ljiia po mnosih in daljnih ter močno nepriložnih krajih rastresene. Vse bi se tako rekoč Terglo t eno samo maso in potlej bi se na novo rasdelilo tako, da bi Tsaki gospodar svoje imel skopaj in naj bližej, kar je moč. — To djanje imenujejo „komasaoijo". Toda, ako bi so to tadi dslo doseči, kar je bres sile komsj misliti, bi le malo pomagalo, ker se vendar ne di ubraniti, da bi gospodar ne mogel kaj od svojega sopet prodsti, in sicer tistemu, ki mu bolje plača, bodi si bliso sli daleč, in rattresoTanje bi se pričelo na noTo.
Da bi pofilno, ljudstvu tolikanj soparno legaliziran j a ie ostalo, sta se 5. t. m. poganjala v deržavni sbornici posebno jud Jaques in minister Stremajer, ki pa nista mogla nič opraviti. Predloga sa odpravljanje ie sopet odseku isrooena in ko v novo na versto pride, bode sadevna postava gotovo verieoa.
nihilisti in 8edanji stan. Ničlarstvo, nibilisem, indijansko „nirvana" ali pokoj, je stara vrata, versta starodavnega brezvérstva. Sanjarska misel ničlarstva je bila ta, da naj človek samega sebe v nekako „isvirno nič" potaplja. Kaj ravno da s tem hočejo sanjači, najberie sami niso vedili. Sedanji čas ničkarstvo buhti slasti na Ruskem, in ljudje, ki so tej bresupni polasti vdani, so
S rosno nevarni, ker tajé vero, tajé deržavo, tajé človeško ružbinstvo in toraj vse podlage čednege življenja. Velika glavarja teh sovražnikov mirnega Človeštva poslednji čas sta bila ruska prenapetnežs, Bskunio, ki je bil večkrat že k smerti obsojen, velikrat v ječi, in je 1. 1876 umeri na Švicarskem, in Hersen, ki je po mnosih deželah krožil in šaril, pisaril, delj časa vredoval dnevnik „Kolokol", poslednjič umeri v Parizu 1. 1870.
Sedaj nihilisti strašansko počenjajo po Ruskem in skasujejo se ss prave ničkarje, ker nič jim ni življenje nedolžnih vojakov in druzih, da bi le svoj namen do-eegli. S svojim rogovilstvom hočejo na Ruskem napraviti vstavo, konštitucijo po liberalnem kopitu. Podobni so pruskim narod no-liberalcem, kajti ie-ti kakor uni merijo na prekoc očitnega reda. Nagibajo se k tem po vsih deželah razni laži-liberalci in demokratiški življi in društva.
Pravijo, da Rusija je mnogotero prerita od teh ekrivnih kertov, da celó velik del vojaških častnikov in vradnikov vsih stopinj je prijasnih rogovilstvu; ljudstvo sploh in slasti glavni mesti Petrograd in Moskva ste čaru vdani, io ako bi se pripetilo kaj žalega caru, menijo, bi bilo to grosno nevarno sa bresverske prekucube same.
Pri teh okolišinah se zopet marsikaj čenči o pan-alavizmu (prisadevanji po zedinjenji vsih Slovanov), o sveži Rusije s rogovilsko Frsncijo io Italijo io po drugi strani med Nemčijo in Avstrijo. Toda poslednji čas poka sopet glas, da se Anglija in Rudija k sprijasnjenju nagibate. Če je to res, bi bismarkovstvo ne bilo v dobri koži, — in Avstrija??
Tako se godi vradni Evropi, odkar je zspustila, i&dale središe miru in hoče sama dosti modra in dosti močna biti.
Rimsko. V god sv. Tomaža Akvinskega, 7. sušca,
1'e bil pri sv. Očetu veliki shod učenih, kterega smo sili pred nekaj časom v „Danici" naznanili. Kacih 3000 oséb je bilo pričujočih. V daljšem govoru so sv. Oče dokazali, da v današnjem omajanem družbinstvu je mo-droslovje (filozofija) sv. Tomaža Akvinskega kakor sidro otenja in prečudno koristno za edinost sv. Cerkve. — Sv. Tomaž Akvinski je umeri 1. 1274 na potu, ko je šel k cerkvenemu zboru v Lijon, v mestu Toulous-u, star 48 lét. L. 1874, 7. sušca, se je obhajala 6001etnica od nje-
fove smerti. Spisal je mnogo učenih del, kterih pa marsi-tere še niso na svitlem. „Osservatore Romano" 5. sušca t. 1. naznanja, da Kasinski benediktin Pavel Manciana je v Subjaki našel veliko pisanih bukev od njega samega, še več njih pa od njega z opombami previdenih. Med lastnoročnimi so. 1. Razne dela svetnikovIzodora, Avguština, Jeronima, Bernarda, Anzelma itd. 2. Cel tečaj postnih pridig, zlato delo še ne izdano: De arti-culis fidei et sacramentis Ecclesiae. 3. Mnoge „Quae-stiones disputatae", tri še ne izdane. Perva teh tréh obravnava neumerljivost človeške duše. Vsa zbirka je bila pri omenjenem shodu 7. t m. izročena sv. Očetu.
Cvet. in mrf
Prošnje.
Bratovske molitve prosijo: Žena sa pijanoeti vdanega moža, da bi se poboljšal in da bi se že kaka draga nesreča ne agodila, ker je ves divji v pijanosti. — Mati se dva sinova pijanca in preklinjavca. — Hči sa svojo bolno mater. — čast. P. S. B., v kapucinskem red«, kteri od mertuda sadet ie 19 mescev v L. bolan leii.
—	Nekdo za odpravo več pohujšljivih reči in napriv.
—	Dekle ie dolgo časa terpeče hude bolečine na nogi in na roki. — Neka samotana sadevs, da bi se reiila v dosego mira, prav in bres greha na vse strani. — Žena že od božiča bolna, ki jo hudo kerč vije in je tudi na pameti oslabela. — Brat priporoča bolnega brata, da bi mu ljubi Bog dal sdravje. — Mlad človek s nevarno bolesoijo sa sdravje; ako ga doseže, naslednje očitna sshvala. — Na očesih že dolgo tako hudo bolno dekle, da skoraj nič več ne vidi. — Mladeneč, silno sgubljen na duši, vdan rasusdanemu življenju in vsim dragim pregreham, sa spreobernjenje. — Kletvinji vdan in rasusdan sin. — Oseba sa pomoč v presilnih hudih dušnih in telesnih sedevab. Zahvsla se nasoani. — Družina v silno nsdleioi bolezni.
Bratovske sadeve.
Nameni in priporoi&oanja pri sv. makH in »ploh v molitvi za mesec suiec 1880.
I.	Glavna namena: Rassvitljenje postavodajal-cev in svetovalcev. Ta dan umirajoči.
II.	Posebni nameni:
15.	sušca. Sv. Longin, muč., ki je bil Jesusu stran prebodel in se potlej spreobernil. Priporoč.: Preddvor-ska duhovnija sv. Petra (1920 duš), iivi io mertvi. Vsi, ki niso še velikonočne spovedi opravili. Odpravljanje nepokoja v postu, posebno rjovenja mnosih neobtesanih novakov.
16.	Sv. Heribert Priporoč.: Duhovnija Predoselska sv. Ksista muč. s 1843 prebiv., in vsi ranjoi. Zatrenje ponočevanja. Več teiavoih sadčv.
17.	Sv. Jedert. Priporoč.: Duhovnija Kriika pri Teri. (1516 duš), vsi iivi in mertvi. Vsi na duši ali na telesu veliko terpeči. Odprava obrekovanja.
18.	Sv. Ciril, patrijarh v Jerusalemu. Priporoč.: Duhovnija Nakelska (1516 duš), iivi in mertvi. Vsi, ki so v nevarnosti smertnega greha. Duše v vicah.
19.	Sv. Joief, ženin M. D., varh vesoljne cerkve, in žalostna Mati Božja. Priporoč.: Duhovnija sv. Jakopa Podbresjem (1244) s vsim, ki so ie v vicah. Katoliški misijonarji in obilen sad njihovega dela. Vsi, ki so ts dsn smertno grešili, sa naglo pokoro.
20.	Sv. Klavdija. Priporoč.: Kovorska duhovoija sv. Janeza Kerst. (735 duš), in njihovi svojci v vicah. Vsi, ki božjeropno prejemsjo ss. zakramente. Cerkev v Tong Kingu in vsi stradajoči.
21.	Cvetna nedelja. Evang.: Jezus jesdi v Jeruzalem (Mark. 18). Sv. Benedikt Priporoč.: Veleeoveka duhovnija M. D. oznanj. (811 duš) s dušami v vicah vred. Vredno obhajilo sa veliko noč. Opuienje pijan-štva.
Male duhovne vaje.
Pobožnost k Sercu Jezusovemu s smertjo se boreUm.
Namen te poboinosti je: 1. Častiti Serce Jesusovo v njegovih bolečinah na semlji, ki jih je terpelo sa sve-ličanje grešnikov, posebno o smerti oa kriiu. 2. Zavoljo Jesusovih smertnih britkost prositi srečno smert ljudem, katerih umerje na dan po 80.000—90.000.
Vsakdanja molitev.
O predobrotlivi Jesus, ki ljubil naše dole, priserčno te prosim r.avoljo smertnih britkost tvojega presv etega Sere« in zavoljo bolečin tvoje bresmadežne Matere, nmij v svoji kervi grelnike vesoljnega sveta, ki so adaj v smertnih težavah in bodo dsnes umerli. Amen.
O Serce Jesnsovo, v smertnih britkostih, namili se umirajočih! (Vselej 100 dni odpustka, ia ako se po trikrat na dan celi mesec moli, popolnoma odpustek enkrat t mescu pod navadnimi pogoj ami.)
O preveliko število onih, ki sapušsjo ta svet dan na dan! Postaviti se morajo pred sodnji stol Kristusov, sačnč večnost — srečno ali nesrečno! — Med umirajočimi jih je tudi na tisuče, ki so obteženi s smertnimi grehi. Kako dobro tedaj je sanje moliti!
Serce Jesusovo nas kliče, ono Serce, ki nas ljubi neismčrno, ki je ss nss terpelo neizmerne bolečine, to Serce nas kliče, da prosimo sa tiste grešnike, ki se ravno s smertjo borijo. Večnega pogubljenja jih reši dobra spoved in če ta več ni mogoča, vsaj popolnoma obžalovanje grehov is čiste Ijubesni do Boga. O prosimo Serce Jesusovo, da jim dodeli eno teh milost. Prosimo precej, čas hiti, jutri bi sa mnoge bilo — preposno.
Listek za raznoterosti.
Šolski pregled evropejskih derža?. Nemčija ima 42 milij. prebivalcev, 60.000 šol, 6 milij. učencev; 100 učencev pride na eno šolo, in 1 gl. 48 sld. stroškov na vsacega. — Anglija s 34 milij. prebivalci ima 58.000 šol, 3 milij. učencev, po 52 na vsako šolo in 93 sld. na posameznega. — Avstrija in Ogersko s 37 milij. prebivalci šteje 30.000 šol, s 3 milij. učenci, po 104 na eno šolo in po 84 sld. stroškov na vsacega. — Francija, s 37 milij. prebivalci, ima 71.000 šol, milij. učencev, po 66 na šolo in po 74 sld. stroškov na vsacega. — Španija, s 17 milij. prebivalci, ima 20.000 šol, l1/, milij. učencev,
{>o 56 na šolo, in 70 sld. stroškov za posamezne. — talija, z 28 milij. prebivalci, ima 47.000 šol, 2 milij. učencev, po 40 na šolo in po 42 sld. stroškov. — Rusija, s 74 milij. prebivalci, ima 32 000 šol, 1 milij. učencev, 36 na vsako šolo, in stroškov po 14 sld. na posa-
mezne.
b Ljabljaie (Grobni spominek za ranjcega misijonarja Fr. Pirca.) Eden spoštovavcev ranjcega gosp. misijonarja Pirca je sprožil besedo o spominku na njegov grob in obljubil je dati 10 gl., ako se mu postavi. Gotovo je, da tako slavnemu rojaku in zaslužnemu oliko-vaven in osnanovavcu tv. vere med pogani se spodobi čeden spominek na ljubljanskem pokopslišu. Kteri tedaj so smožni in voljni kaj pripomoči v ta prelepi namen, se vljudno vabijo, naj bi g. profesorju Andr. Zamejcu ali tudi vredniŠtvu tega lista sročevsli dotične darove, ki se bodo nasnanjevali po „Danici".
Devetdiefiici ieloitae leteie ia s?. Jožefe ste se pričeli 11. tega mesca. Molijo se v ta namen lahko kake primérne litanije, molitve, rožni venec, ali nekoliko oče-našev. Kdor še le sdaj prične, pa toliko delj potegne, da število dopolni. Z večdnevnimi opravili se veliko milost od Boga sprosi.
Za pirhe je priporočevanja vredna gosp. Volčičeva „Zlata šola" (z zl.obrez. 1 gl. 20 kr., v usnji85kr.). Razne podobe sa spoved in pervo sv. Obhajilo, kolor. in bronsirane. (Oboje pri g. M. Gerberji.)
Bosaiiki Frančiškani ? Kamnika, — toda ne sdai, ampak pred 63 leti. Pregledovaje stare šematisme najde človek ▼ taistih marsikaj, kar je tudi še naše dni brati mikavno. Tako nahajamo v šematizmih ljubljanske škofije sa U. 1817 in 1819, da so se takrat šolali v Kamniškem samostanu štirje Frančiškani iz Bosne. Natisnjeni so pod naslovom: „Studierende aus Bosnien". Imena njihove bile so : o. Jakob Lipovac, o. Janez Marianovič, br. Franc Ivekič in br. Gregor Blekič. L. 1820, ne nahajamo teh redovnikov več v šematizmu ljubljanske škofije; mogli so bili oditi med tem že v svojo domačijo nazaj.	J. L.
Petefdile. Prejel po monsig. L. Jeranu znesek 50 gl. a. v. za greške duhovne, spreobernjene iz razkolništva.
V Carigradu, 15. sveč. 1880.
Ch. Testa 1. r., administrator delegacije apost.
Poslednje novice. Cesarovič. Rudolf se je saročil a Štefanijo, drugo hčerjo belgiškega kralja Leopolda II. — V Abisiniji je skipelo rogovilstvo soper kralja Janeza, kteri se je umaknil v svojo okrajino Amharo ter hoče ondi zbirati vojno zoper rovarje. V Pragi je umeri mladočeh dr. Drag. Šiadkovski, kteri je bil pred dvema letoma prestopil v raskoino rusko cerkev, v bolezni pa je želel s katoliško C *rkvijo spraviti se, je večkrat roke sklepal, se v nebo oziral in priserčno molil ter malo pred sadnjo uro želel katoliškega duhovna; P. Rein se je podal k njemu; pa na poti je zvedil, da je Šiadkovski že umeri. Da je imel res voljo s Bogom spraviti so, kaže posebno tudi to, ker raskolni duhoven poslednji čas ni k njemu hodil... Nov dokas tedaj, da le v katoliški Cerkvi je dobro umreti. — 5. t. m. je bil v Pe-trogradu na dvajset čevljev visokih vislicah obešen ni-hilist Mladecki, ki je bil smertno napadel generala Loris Melikova. Ničverec je poslednje trenutke vendar kasal vero, ker je poljubil križ in blagoslov sprejel.
Za stradajoče na Notranjskem: Is Mengša po č. g. župn. Jan. Zorcu nab. 15 gl. — Is Zatičine č. g. Pr. Ribnikar z dahovnijani 4 gl. 10 kr. — Dobrovska fara po č. g. župn. J. Babniku 12 gl. — Č. g. Jak. Marolt od sv. Križa 5 gld. — Po č. g. župn. Jan. Bačniku is Prečine 5 gl. — D. B. 1 gl. — Dr. M. L. 3 gl. — Z Jesenic 2 gl. 40 kr. — Od sv. Križa 2 gld. 20 kr. — Č. g. J. Keršič 4 gl.
Za stradajoče na Isterskemj Dobrovska fara po č. g. župn. J. Babniku 13 gl. — Č. g. Jak. Marolt od st. Križa 5 gld. — Is Prečine po č. g. župn. J. Bsčnikn 4 gl. 27 kr. -- Č. g. J. Keršič 3 gl.
Za HrenovSke pogorelce: C. g. Ant Žlogar 2 gl.
Za novo cerkev v Sarajevem: D. B. 1 gl. (Op. Djali smo sa pogorelo cerkev v Sarajevem, ker ni bilo ras-ločeno; če morebiti mislite „sa Glamoč", pa povejte. Vr.) -- Č. g. Pr. Ribnikar s svojimi dubovnijani 3 gl. 50 kr.
Za sv. Očeta: Dr. M. L. 5 gl. - M. S. 1 gl. — D. B. 2 gl. s prošnjo sv. blagoslova sa sadnjo nro.
Za Bosno: Dobrovska fara po č. g. župn. J. Babniku 12 gld. — Is Mengša nabirk po č. g. župn. Jan. Zorcu 12 gl. - Od sv. Križa č. g. Jak. Marolt 5 gld.
Za afrikanski misijon: C. g. Jak. Marolt 2 gl.
Za amerikanski misijon: Č. g. Jak. Marolt 1 gl.
Za stradajoče Kini: Po preč. gosp. kan. P. Urhu 1 gld.
Odgovorni vrednik: Laka JiTan. — Tiskarji in aaiožniki: Jožef ftlaznifcofl nasledniki v Ljubi jam.