SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo in ekspedlclja ~.v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice 8t.~2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 216.
V Ljubljani, v petek 21. septembra 1894.
Letnili XXII.
Iz delegacij.
). sept.
Iz Budimpešte
Papeževa volitev.
Ogerske delegacije odsek za vnanje stvari je danes ima zopet sejo. Nadškof Samassa pravi, da ni mogel včeraj počakati ministrovega odgovora na njegovo vprašanje. V časopisu je čital, kaj je odgovoril minister, in spoznal, da se je oziral jedino le na policijsko varstvo pri volitvi papeža, ali on je pa mislil še drugo svobodo pri volitvi papeža. Na to pa ni minister dal nobenega odgovora. Minister je odgovoril, da je nadškof obširno govoril in ou ni mogel na vse podrobnosti odgovarjati, če nadškof mu izroči pismeno vprašanje, mu bode na vse podrobno odgovoril.
Rumunsko vprašanje in zaupnica grofu Kalnokyju.
Poročevalec Falk misli, da ni potrebno, da bi v poročilu obširno razpravljal o rumunskem vprašanju, ko se je stvar v delegaciji že obširno razpravljala. Minister je tudi obljubil, da se bode oziral ne le na avstrijske, temveč tudi na ogerske koristi. On zatorej predlaga, da se ministru izreče zaupanje.
Grof Apponyi pravi, da zastopa v sproženih vprašanjih samostojno stališče in baš zaradi tega neče vplivati na sestavo poročila. O rumunskem vprašanju se je že govorilo v tej zbornici 1892, ali stvar še ni nič boljša. Zatorej se mu zdi, da ministrovo postopanje ni bilo prav pravo, in on ni za zaupnico.
Delegat Csernatony misli, da je minister vse
naredil, kar mu je bilo mogoče brez skrajnih sredstev. Govornik je zato za zaupnico.
Deleg. Eolomanu Tiszi se zdi, da je rumunsko vprašanje vendar v prvi vrsti le notranje vprašanje. Zato pa ni pravo mesto za to vprašanje v delegaciji. Tako obširno razpravljanje že zaradi tega ni bilo umestno, ker sicer bode svet mislil, da ta stvar zares napravlja take skrbi Ogrom.
Delegat Perczel je za zaupnico, in on misli, da zaupnica ne velja v prvi vrsti ministru zaradi njegovega postopanja v rumunskem vprašanju, temveč se mu izreče, ker je ohranil trodržavno zvezo.
Ko je Berczeviczy govoril še v tem smislu, se je zaupnica vsprejela. Potem se je začela specijalna debata.
Tehnični atašeji.
Poslanec Gjurkovič je sprožil zopet misel, da bi se pri poslaništvih nastavili tehnični atašeji. Grof Kalnoky pravi, da on temu ni nasproten. Avstrijska vlada je za take atašeje, ali ogerska pa tej stvari ni naklonjena. Minister je obljubil, da se od slučaja do slučaja, kjer bode potrebno, nastavijo taki atašeji na troške tiste državne polovice, ki tega želi.
Novi konzulat v Pittsburgu.
Začel se je razgovor o osnovi novega konzulata v Pittsburgu, za kar se zahteva 200 000 gld. za bodoče leto 1895. Delegat Berczeviczy izreka ministru za to zahvalo in izraža željo, da se pri tem konzulatu nastavi vsaj jeden uradnik vešč mažar-ščine in jeden vešč slovanščine. Minister je to obljubil. Odsek je vsprejel ves budget vnaujega ministerstva v podrobni debati. Prihodnja seja odseka ne bode pred 28. t. m.
Boj za Podgrad.
Iz Istre 14. sept.
Italijanska Irredenta zanesena je v Istro največ po tujih birokratih in sedanji italijanski irreden-tisti najdejo pri teh največjo podporo in svoje najboljše pristaše.	,
Kjerkoli se nahaja tak „rudeči ptič", povsod napada naše najboljše rodoljube, zraven pa javno in tajno hujska proti naši rodoljubni duhovščini. Vsaj so vsi irredentisti tudi framasoni, ki divjajo in besne proti veri Jezusa Kristusa, zraven pa črte in preganjajo naš ubogi slovenski narod. Sedanji namestnik v Trstu pozna prav dobro te svoje ptiče in kadar je treba izročiti v roke Italijanov kako občino ali kak okraj, spusti naprej take svoje ptiče. Tedaj pa gorje narodu, če ni pripravljen na obrambo in če nima dobrih voditeljev.
Tudi v naš slovenski Podgrad poslani so taki „rudeči ptiči", da izkljujo narodu iz srca sv. vero in ljubezen do slovenskega jezika.
Pisano je že bilo v ..Slovencu", da je znani Francesco Marotti jako omejene pameti in malega znanja. Tudi sedanji občinski upravitelji so brez vsake naobrazbe in vsakega znanja ter znajo komaj svoje ime podpisati. Predsednik Zadkovič bil je do svojega 20. leta ovčar, Tine hlapec in Jakle sam pripoveduje, da ni bil v šoli, ker se ni nič naučil. Kdo pa za te ljudi opravlja? „Rudeči ptiči" v svoji službi.
Ni ga še videl Podgrad takega človeka, kakor je davkar Zoilo Borri.
Temen in mračen bil je njegov obraz, ko je prišel v Podgrad. Nikjer ni našel miru. S pobešeno
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
XXXIV.
Vsak bralec, ki ima vsaj nekoliko domišljije, razumel bode pač lahko, kako oživljiv mora biti tak list ubogemu jetniku, ki ni nikakor neobčutljiv in čegar srce je tako lehko vzplamtelo. Prvi moj občutek je bil, da ljubim tega neznanca, da me je ganila nesreča njegova, da sem mu hvaležen za dobrohotnost, kojo mi je skazoval. »Da«, vzkliknil sem, »jaz sprejmem tvoj predlog, ki je tako blag. Da bi te mogla moja pisma tolažili tako, kakor bodo mene tvoja, kakor me je vže tvoje prvo!«
In bral sem in zopet bral ono pismo z otročjim veseljem in stokrat sem zahvaljeval onega, ki je je pisal in zdelo se mi je, da vsak njegov stavek razodeva čisto in blago srce!
Solnce je šlo za božjo milost; bila je ura, ko sem navadno molil. Oh kako sem občutil Boga . kako sem ga zahvaljeval, da mi daje vedno nove priložnosti, da ne opešajo mojega uma in mojega srca moči! Kako se mi je oživljal spomin vseh njegovih dobrot!
Pristopil sem bil k oknu, naslonil se na polico in križal roke ; cerkev sv. Marka bila je pod mano silna množica golobov ljubkovala se je, letala ter
delala gnjezda po svinčeni oni strehi; mogočno nebo bilo je pred mojimi očmi, daljni krik človeških glasov vdarjal mi je prijetno na uho. V nesrečnem pa mogočnem tem kraji govoril sem z Onim, ko-jega oči edine so me videle, priporočil sem Mu svojega očeta, mater, in drugo za drugo vse drage mi osebe in zdelo se mi je, da mi odgovarja: »Zaupaj v mojo dobrotljivost«, jaz pa sem vskliknil »da! v tvojo dobrotljivost zaupam!*
Svojo molitev pa sem končal ginjen, okrepčan in malo se meneč za pike, prizadete od drznih komarjev.
Ko se mi je oni večer po onej zamaknjenosti zopet pomirila domišljija, ko mi je pikanje komarjev postalo zopet neznosno in mi je bilo treba zopet zaviti glavo in roke, da sem mogel misliti, rodila se je v meni hipoma podla in zlobna misel, studila se mi je, hotel sem se je iznebiti, a nisem se je mogel.
Tremerello bil mi je vzbudil sum proti An-gelici : da je hotela izvohati moje tajnosti, ona, to čisto srce, ki ni ničesar vedelo o politiki, ki ni o njej ničesar vedeti hotelo!
O njej nisem mogel dvomiti, a mislil sem si: Ali je pa Tremerello tako gotov? In ako bi bil ta lopov le orodje kake zvijače? Ako bi bil pismo spisal Bog ve kedo, da bi me zapeljalo, razkriti novemu prijatelju svoje tajnosti? Morda še ni ne onega jetnika, ki mi piše, morda je, a je lopov, ki hoče iz mene izvabiti tajnosti, da bi se rešil z
njihovo izdajo; morda je on poštenjak, a lopov je Tremerello, ki hoče ugonobiti naju oba, da bi dobil kako nagrado.	,
Podlo, a prenaravno za onega, ki ječi v ječi in kojemu se je od vseh stranij bati neprijateljstva in zvijače.
Taki dvomi so me mučili in mi jemali pogum.
Ne, o Angelici nisem nikdar dvomiti mogel niti za trenutek! Odkar je bil Tremerello izgovoril zoper njo one besede, mučil me je nekak dvom, ne o njej, ampak o onih, ki so jo puščali hoditi k meni. Ali jej niso morda, ali sami od sebe ali pa na povelje višjih, naložili, naj mi izmolze moje skrivnosti? Ah, če je tako, kako slabo so bili postrežem!
A kaj naj storim s pismom neznančevim? Ali se mi je držati strogega svetu bojazni imenovane paznosti? Ali hočem pismo vrniti Tremerellu in reči: nočem tvegati svojega miru? In ako bi ne bilo nikake zvijače? Ako bi bil neznanec vreden mojega prijateljstva, vreden, da nekaj tvegam v olajšanje muke njegove osamelosti ? Kaka bojazljivost! morda imaš le par korakov še v večnost, smrtna obsodba se ti lahko vsak dan proglasi in ti se braniš, storili še eno delo ljubezni? Odgovoriti moram! Ako pa se ponesreči najde kedo pismo, tudi ko bi se nama lega dopisovanja ne moglo šteti v greh, ali ne bi zadela ubozega Tremerella ostra kazen ? Ali ni dovolj ta pomislek, ki mi nalaga sveto dolžnost, na noben način ne pisati nikaccga pisma?	(Dalje sledi.)

glavo ogledaval ja vsak kamenček in vsako travico na potu — in jezno je škripal z zobmi. Vsaj je to slovenska zemlja iu on mora tukaj bivati. Družil se ni z nobenim, ker pogled mu je pravil, da ni tukaj „rudečih ptičev". Na svojem samotnem sprehodu proti Račicam videlo se, ga je kako maha z rokam' po zraku iu hripavo kričanje in petje bilo je podobno tuljeuju. V uradu, kadar je pobiral davke, bil je strahovit. Gorje našemu ubogemu narodu pod njegovo roko! Javno na dražbi je rekel, da bo tem „šfiavom" dal vse prodati, kdor je kaj ua davkih dolžau. V pisarni napadal je naš narod na nečuven način. Preklinjal je z grdimi talijauskimi kletvami Boga iu Mater Božjo-, grabil ljudi za vrat in jih metal ven iz urada. Po uradnih urah šel je zopet na sprehod proti Račicam in v samoti mahal z rokami po zraku iu tulil, da si ohladi skeleče srčne rane. Vse je popraševalo, kaj bo iz tega človeka, zakaj so ga sem poslali ?
Prišel je v Podgrad c. kr. okrajni glavar Fa-biani iz Volovskega ter pripeljal seboj zuauega okrajnega zdravnika dr. Tainaro. Prišel je tudi iz Volov-skeg c. k. zemljemerec Mlakar. Bila so dolga po-svetovauja iu mnogo so stiskali glave skupaj. In obraz davkarjev začel se je oživljati, kajti čul je govoriti o „rudečih ptičih".
Prišel je iz Gorice v Podgrad za sodnika dr. Cristofolletti, mož njegovega mišljenja in krvi. Začeli so zahajati k Francescu Marotti-u v Obrov. „Rudeči ptiči" pokazali so jim tudi Kastelca v Materiji. Vsaj je on vedno rušil narodno disciplino in po sili hoče biti poslanec.
Koliko iina on sedaj proti nam opraviti in kako hvali Francesca Marotti-a. Bila sta Marotti in Ka-stelec huda sovražnika toda „rudeči ptiči" zopet so ju sprijaznili. Za spravo so jim obljubili, da postane Francesco Marotti župan, a Kastelec poslanec. In „rudeči ptiči" so kljuvali našemu poštenemu narodu srce in od veselja žvrgoleli.
Prišel je v Podgrad na obiskovanje c. kr. namestnik vitez Rinaldiui z velikim spremstvom. Mešali so se in stiskali glave skupaj. Zvečer pa pokazal je d a v k a r svoj rudeči kljun — na njegovem oknu so lesketale italijanske barve — in glasno so hvalili visoki gospodje to lepo razsvetljavo. Zakaj nebi bili „rudeči ptiči", veseli, kadar dobijo novega tovariša?
In od sedaj postal je davkar ves drugačen. Ni več hodil proti Račicam, da si s tulenjem hladi srčne rane, pač pa k svojemu ljubčeku Francescu Marotti-u. Bil je tain vsako dobo noči, kajti „rudeči ptiči" ne ljubijo belega dueva. Tudi v Podgradu so stiskali radi glave skupaj po uoči.
Vsaj pride Frančeško Marotti skoraj vsaki dan v Podgrad. Da jih kdo ue sliši, skrili so se večkrat tudi pri Tiuetu v hlev. Tukaj je davkar delal glavno šolo Frančišku Marotti-u. Iz te šole, iz Tiuetovega hleva, prihajale so laži, koje so prodaui hujskači med uarod raznesli. Pisalo se je že o teh lažeh po raznih slovenskih listih; opozorilo se je na to tudi c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu, ali zastonj. So li tudi tam „rudeči ptiči" ?
V	davkariji davkar sedaj vse drugače postopa. Sed:ij, ko se davki izterjujejo, hujska uarod z raznimi lažmi, ki so bile obelodanjene in ovržene že v razuili slovenskih listih. Glavno ujegovo hujskanje je zdaj proti dokladam. Tu on ua dolgo in široko razklada, da so v Podgradu prevelike doklade, iu da so tem dokladam krivi naši občinski odborniki, pred vsem pa naš rodoljubni župan gospod Slavoj Jenko. V Materiji, tam pri ujegovein ljubčeku Kastelcu, tam so male doklade, tam je vse boljše. Za to naj volijo njegovega ljubčeka Frančiška Marotti-a za župaua, potem bo vse boljše. Iu te laži trosijo naprej prodani hujskači in izdajalci. Zuano je pa celemu svetu, da so v Materiji večje doklade, kakor v Podgradu. Čudni tiči, ki tako očitno lažejo.
Ko se jih sliši govoriti o davkih iu dokladah, misli! bi, kdor jih ne pozna, to so pač pošteni in skrbni možje. Toda poglejmo bližje, kaki so V
V	Podgradu vidi se, kako davkarski sluge in davkarski pomočniki nosijo iu cepijo davkarju drva, prenašajo njegove stvari in mu opravljajo hlapčevska dela. To delajo ljudje plačani s cesarskim denarjem, a najeti na cesarske stroške za pomoč v davkariji ! Ko se je davkar dne 1*2. t. m. selil v novo stanovanje, godile so se stvari, ki so izven Istre, le na Turškem mogoče. Stanoval je davkar, kakor tudi njegovi predniki, v hiši gosp. Slavoja Jenko-ta. Postopanje davkarjevo in njegove „liue" žeue, bivšo učiteljice, ter hujskanje davkarjevo prisililo je g. Jen-
kota, da mu je stanovanje odpovedal. Po selitvi zbral je davkar v izpranjenem stanovanju vse svoje po-magače skupaj — bilo jih je 10 — vžgal na oknih lampjone in pri tako razsvetljenih in odprtih oknih začela je ta iiua družba kričaii in se dreti, kakor se pri najslabših fakinih ne sliši. Med vsemi slišal se )e hripavi glas davkarice. Razsajanje bilo je vedno hujše, začel je ples in močno teptanje z nogami. Narod zbiral se je pred hišo in mrmral nad takim ostudnim početjem. Bilo je komaj mogoče razdražeui narod umiriti. Da se kej hujšega ne zgodi, obrnil se je g. Slavoj Jenko precej telegrafieno na Volovsko. Toda c. kr. okrajni glavar Fabiani začel je hoditi po stopinjah viteza Schvvarza, in pri njem naši ljudje ne najdejo brambe iu pomoči proti »rudečiin ptičem". Ko se je druhal uakričala, šli so vsi skupaj, davkar in njegova žena, davčni pristav Godina, c. kr. eksekutor, c. kr. davčni sluga in drugi davčni pomagači iu lakini z gorečimi lampjoni in prepevali po ulici. Tako se je selil davkar Zoilo Borri. Nižji sluge hlapčujejo davkarju in tako zastajajo cesarske stvari. A vse to mora plačati ubogi kmet. Hej Zoilo Borri, je to pošteno? Tebe varjejo „rudeči ptiči", a mi ne bomo uikdar pozabili, da si ;ti najhujši sovražnik ubogega slovenskega kmeta. Na naših poštenih slovenskih prsih razbila se bo moč tvoja in vseh „rudečih ptičev".
Taki ptički sedaj prepevajo po naši občini svoje lažnjive iu zapeljive pesmi. Mnogi so se že vjeli in bodo morali v kletko, v zapor. Proti njim stopili smo vsi v odločuo borbo. Nikdar in nikdar ne pustimo, da „rudeči ptiči" kljujejo po narodnih svetinjah naših očetov. Z veseljem, z navdušenjem čakamo dan, da zlomimo moč „rudečih ptičev". Blagoslovljen, kedor je z nami, a prokletstvo čaka prodance in izdajalce. Mi zvesti sini majke Slave navdušeno bomo grmeli iz tisoč iu tisoč grl : „Zivio mož — poštenjak, živio naš župan Jeuko!" in odmevalo bo od Urala do Triglava, Krkouoš in do Balkana. — „Dan ua dan, kak ca doci Jurjev dan".
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. septembra.
Finančna ministra Plener in Wekerle sta zadnje dni v Budimpešti se posvetovala o raznih stvareh svojih portfeljev. Glavni predmet nju posvetovanja je bilo vrejenje valute in pa obnovljenje baučnega privilegija. Ministra se pa baje še nista popolnoma sporazumela v glavnih načelih, ua katerih naj se uravna bančno vprašanje. Govori se, da sta bila te misli, da se z obnovljenjem bančnega privilegija začno plačevanja v gotovini Seveda kaj tacega se lahko sklene, ali izvesti bode pa težje. Tudi pri obnovljenju bančnega privilegija ne bode imel Plener glavne besede, temveč židovski bankirji, od katerih je linančui minister povsem odvisen. Ministra sta pa govorila tudi o rtformi davkov, ki se izvede v obeh državnih polovicah.
Veselje ogrskih Židov je veliko, ker jih je cesar vsprejel letos v Balasso - Gyarmatu mej depu-tacijarni verskih izpovedanij, ue pa mej društvi, kakor je bilo sedaj v navadi. Zato so se bili namreč obrnili do ogerske vlade.
Odgovor patrijarhov. Pri vsprejem u ogerske deputaeije je cesar vprašal srbskega patrijarha, kakšno mišljenje vlada mej njegovimi verniki zastran civilnega zakona. Patrijarh je odgovoril, da vlada veliko razburjenje. Ta odgovor pa seveda liberalnim listom ni bil po volji iu so ga po svoje zasukali. Nekateri trdijo, da je patrijarh rekel, da se je razburjenost že polegla, drugi zopet, da se sčasoma že ljudje pomirijo.
Nemška svobodomiselna stranka ima dne 22. t. m. shod v Eisenachu iu se bode posvetovalo o uovem programu. Prepričala se je pri raznih volitvah, da sedanji njen program nikakor več ne zadošča časovnim razmeram. Sedaj misli ta stranka vsprejeti tudi nekatere socijalno-politične točke v svoj program. Dosedaj se je vedno upiralo vsaki socijalni politiki in je vsled tega zgubljala zaupanje pri narodu. Mi mislimo, da tudi ta shod ue bodo svobodomiselni stranki dosti koristil. Ljudstvo jo že predobro pozna, da je le zastopnico velicega kapitalizma. Samo fraze o svobodi tudi v Nemčiji nikogar več ne mikajo. Zato pa noben premeujen program stranki ne bode pomagal.
Poljaki in Bismarck. Pozenski Nemci so obiskali Bismarc-ka v Varziuu. To priložnost je porabil Bismarck, da je grajal politiko sedanje vlade proti Poljakom. Po mnenju bivšega nemškega kan-
celarja Stuttgartu in Monakovemu ne preti taka nevarnost od Francije, kakor Berolinu od Poljakov. Bismarck je rekel, da so se Nemci omejili na to, kar je potrebno za svobodno njih dihanje kot velikega naroda v Evropi, tj pa niti pomislili niso, kod se je nekdaj vse nemški govorilo. Kako je v Avstriji gladko tekla nemščina pod cesarjem Jožefom II. in pod Marijo Terezijo, ko je bilo nemštvo močno celo na Ogerskem. Potem je Bismarck slikal nevarnost, ki preti Nemcem od Poljakov, zlasti od poljskega plemstva. Tukaj je pa knez delal razliko mej poljskim pleraenitnikom in poljskim prostakom. Poslednji je miroljuben in morda tudi druzega rodu, kakor so plemenitaši. Namen tega razlikovanja je očividen. Bismarck bi rad napravil nekako nasprotje mej različnimi sloji poljskega uaroda. Poljskemu pro-staku se pod prusko vlado tudi bolje godi, nego se mu je pod poljsko republiko. Potem je knez Bismarck govoril o vplivu, katerega iina rodbina Rad-ziwil pri pruskem dvoru. To kaže na veliko politično nevednost, če se zanašajo ua poljsko plemstvo. Ce se obnovi poljska kraljevina, bode agresivna moč, ki bode Nemcem vzela Zapadno Prusijo in Gdansko. Opominjal je Nemce k jedinosti proti Poljakom in priporočal, da nemške žeue na Poznanjskem uarodno odgoje svoje otroke. Iz tega govora Bismarckovega pač lahko posnemljemo, da bi Nemci radi gospodovali tudi v Avstriji, če bi bilo mogoče. Knezu je celo žal, da nemščina na Ogerskem nima stare veljave. Jezi ga pa seveda tudi, da germauizacija mej Poljaki prepočasi napreduje
Socijali&em se močno razširja v Angliji. Mej delavci pa sedaj še ni prave jedinosti. Mnogim so-cijalnim demokratom ne zaupajo, ker je ta stranka tujega izvora. Ce se pa angleški delavci zjedinijo, postanejo važen faktor v državnem življenju. Socijalisti povsod snujejo društva in sklicujejo shode. Svoje delovanje so naperili proti radikalcem, katere povsod napadajo, konservativce pa večinoma pri miru puste. Radikalcem očitajo, da ub volitvah se pač laskajo delavcem, v parlamentu pa ue pokažejo potrebne odločnosti. Marsikak radikalec bode pri novih volitvah imel težavno stališče, ker delavci ga ne bodo več podpirali. Agitacije delavcev bodo pa v kratkem vplivale-ua delovanje parlamenta. kajti radikalci bodo prisiljeni odločneje nastopiti, naj tudi stemjedinost vladne stranke spravijo v nevarnost.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. septembra.
(Kranjska gimnazija) se je otvorila v torek due 18. t. m. s slovesno sveto mašo. V sredo zjutraj se je zbrala mladina v prostorih prejšnje gimnazije. Ko se je prebral obema razredoma disciplinarni red, sešli so se vsi učenci z učiteljskim zborom v sobi, kjer je visela cesarjeva podoba, okrašena z zelenim vencem. Gimnazijski vodja, gospod Josip Hubad, stopil je za kateder iu razložil z izbrano in naudušeno besedo veliki pomeu tega dneva — najprej za učence, potem za mesto in za vso deželo. Povdarjal je, da se moramo s hvaležnostjo ozirati zlasti na ljubljenega vladarja Franca Jožefa I., ki natn je naklonil tako dobroto. Na to učenci za-kličejo trikrat: Živio! Dalje slika dolžnosti kranjskih dijakov, in sicer dolžnosti do Boga, do učiteljev, do meščanov iu do vseh dobrotnikov. Služiti moramo vsi — tako je sklepal govornik — Bogu, cesarju in domovini! — Vseh učencev je 134, v prvem razredu 81 v drugem 53 Dijaška kuhinja je ustanovljena. Začasno dobivajo podpirani učeuci hrano v posebni sobi v gostilni pri „Triglavu". — Do sedaj 37 učencev vživa razne podpore.
(Licitacija lož pri deželnem gledišču v Ljubljani.) Včeraj se je vršila licitacija lož pri gledišču za prihoduo sezono. Za nemške lože dobilo se je denarja 6645 gld. (lani 10.929 gld.) za slovenske 5095 gld. (lani 4980 gld.) — Pri licitaciji se je torej dobilo pri nemških ložah 4284 gld. mauj kakor lani in pri slovenskih 115 gld. več kakor laui; skupaj se je torej letos dobilo 4169 gld. manj kakor lani. — Kakor smo napoveolovali, tako se godi. Vsako leto bo imelo gledišče manj dohodkov in reklo se bo: Dežela, plačaj I
(Vč. g. Fr. Treiber.) bivši dolgoletui mestni kapelan v Celovcu, kojega so mil. g. knezoškof dr. J. Kalin imenov ali kauouikom kolegijatuega kapi -teljua v Velikovcu, bil je od kanonikov izvoljen tudi župnikom predmestne župnije Št. llupert ob Velikovcu. Mil. g. knezoškof so to izvolitev potrdili iu te dni preselil se je vč. g. Fr. Treiber na novo svoje
mesto. Novemu župniku, prezasluženemu boritelju za pravice koroških Slovencev ter izglednemu duhovniku želimo na novem mestu prav obilo sreče in nebeškega blagoslova njeguvemu delovanju! Na mnoga leta!
(Od duhovnih raj na Slatiui ) S Slatine: Krasnim besedam višepastirskira, s katerimi so dušni pastirji vladikovine lavantsko-mariborske bili povabljeni k duhovnim vajam letošnjim, odzvalo se je 127 du-hovnikov-petrineev in jedeu duhovnik - benediktinec. Duhovne vaje je duhovito vodil p. Mair 0. SS. R. Na dan je govoril po štirikrat. Splošna sodba sodi, da je govornik nalogo svojo rešil izvrstno. Kot neko posebnost smemo pač zabeležiti okoliščino, ki priča, kako da govornik do dobra pozna našega Slomšeka; v venec duhapolnih besedij svojih je namreč prelepo vpletal rožice kratkih a jedrnatih izrekov zveč-nelega knezoškofa-pisatelja. V prvem govoru se je voditelj spominjal bolehajočega velepastirja dr. Na-potnika ter priporočal, naj bi se istega spominjali in prosili milost božjo, naj bi mu naklonila popolno zdravje. Duhovniki - vajenci so mu v rečenem pogledu želje svoje razodeli potom brzojavnim. Milost-Ijivi gospod knezoškof išče zdravja v Worishefenu. Od ondod je na povedano brzojavko v ime odgovora dne 19. t. m. ob 2-10. uri oddana ter ob 4 50. uri na Slatino dospela brzojavka: BGrates refereudo pro votis mihi nuntiatis a sacerdotibus ad pia exercitia in Domino congregatis quorum permaguus numerus gaudio et solatio me affieit et valde dolendo. quod inter confratres et iilios perdilectos non verser, oro ad aram atque orabo Patrem coelestem, ut verba ductoris spiritualis benedicat ita, ut auditores sacris-exercitiis sanctifkati sanctifieent oves suas. — Mi-ehael, episcopus." Tekom pobožnosti se je pridružilo še nekoliko duhovnikov, in vsled tega je skupn ošte-vilo vdeležencev poročevalcu postalo nepoznato.
(Iz Idrije) 21. sept. Včeraj so tukaj pokopali trgovca gosp. Vinko Lapajne-ta, ki je umrl po dolgi mučni bolezni v 33 letu. Kajni je bil somišljenik narodno-napredne stranke, živahen agitator, dopisnik „Brusa" in »Slov. Naroda". — Marsikatero časniško prasko smo imeli ž njim, dokler je živel, sedaj pa kličemo: Bog mu da j večni mir!
(Iz celovške škofije.) Premetena sta: Čg. Jos. Vintar, provizor v Vovbrah v Kapljo na Grob-niškem polju in čg. V. Valeš, provizor v Smarjeti nad Velikovcem v Vovbre. Župnijo Šmarjeta bode oskrboval č. g. J. Kirchmayer, provizor v St. Jnrji. — R izpisani sta župniji Kapl ja na Grobniškem polju in Kolbnic do 31. okt.
(Dopolnilne volitve na Koroškem.) Poroča se : Te dni se vršijo prvotne vol tve, ki izpadajo za slo-veusko iu krščansko stranko prav ugodno. Slovenska in krščanska stranka je sijajno prodrla v občinah Šteben ob Žili, S mer f o Siraja ves, Mičice Goriče Lipalja ves, Liesing, Lukava, Kotiče, Trbiž (okolica), Ukve, Žabnica. Upati je zato, da tudi pri glavni volitvi prodre naša stranka iu da se liberalcem zopet iztrgne en mandat!
(Pojasnilo.) V štv. 206. »Slovenca" se čudi gosp. Ribič, da obsega prof. Voskov herbarij 4000 vrst glivic kranjske flore, dočim jih je prof. Voss popisal v svoji „Myco!ogia carniol." le 11549. V pojasnilo tega omenimo, da je »Slovenec" v štv. 202 napačno poročal, govoreč o 4000 vrstah glivic kranjske flore, ker je v herbariju prof. Vissa, katerega je kupila kranjska hranilnica za deželni muzej poleg 1649 kranjskih glivic zbranih še iz družili krajev toliko, da število znaša 4000. Prim. poročilo v „Laib. Zeitung" štv. 202. H koncu dopisa vpraša gospod Itobič zakai muzejui kustos v listu »Argo" ni omenil tičjih okostnic. Na to odgovarja prof. kustos Miillner: V uradnem poročilu deželnega odbora o muzeju se bere štv. 196.: „Maii'še važnosti je kakih 30 ptič-1ila kostojakov iu nekaj kostij medveda brlo-garja. Poročilo deželnega odbora je bilo ponatisnjeno v „Argiu omenjeni stavek pa je po naključbi izostal..
(Samomor.) V Celovcu se je ustrelil dnč 18. t. m. po noči nek huzar-prostak s svojo službeno puško. Zakaj ? se ne \e.
(Velika tatvina.) S Planine na Vipavskem dne 19. sept.: Dne 16. septembra zvečei so v Dolenja!) gospodarju F. Z. štirje fantalini od 17. do 21. leta ukradli iz žepa 1200 gld. Možak je ravno prej plačeval neke račune, in prišedši domu je na klopi zadremal, kjer so ga sprideui zločinci spazili in v dogovoru okradii. Velik vriše je bil v torek po Doli njah, ko pride na vse zgodaj zjutraj 5 žaudarjev. da zastavijo hiše. Preiskovanje ni imelo nobenega
vspeha. Sum je sicer letel na prave os-^e, a \si so trdovratno tajili. Takoj drugi dan pa je najmlajši med njimi, katerega je hudo vest pekla, izdal nekatere stvari. Našli so ukradeno urno verižico iu v starem zidovju skritih 400 gld. Drugi denar se do sedaj š* ni dobil, pa upanje je, da se bo dobil. Vkleujene po dva in dva so žandarji tatinske fan-taline odvedli v zapor. Zalostui — taki sinovi!
(Razpisana služba) Na štirirazredui deški ljudski šoli v Kranju je razpisano izpraznjeno četrto učno mesto (ne drugo, kakor smo včeraj poročali), z dohodki IV. plačilnega razreda do dne 3. o k to bra.
(Zanimiva cerkev za stariuoslovce) je gotovo stara cerkev podružnice Bodeča v Blejski fari na Gorenjskem. Cerkev je bila namreč zidana v lepem gotiškem slogu, kar se ze pozna na šilastih durih, šilaste.j strehi in pa na rebrih pri stropu v presbite-riji. Neki mojster — skaza pa je to cerkev prtcej popravil, tako lepa dolga šilasta okna zazidal, kar za velikim altarjem še sedaj lahko opaziš. Toda ne slog te cerkve je, kar vzbuja zanimanie, temveč stare slike, katere so se pokazale pred nekaj leti na zidu zunaj okoli šilastih vrat. Ko opazujem pred kakem tednom te še dobro ohranjene, vendar pa še sem tje z malto pokrite slikarije, opazim na barvi črke v barvo z žebljem vškrbane. Ker sera bil tako radoveden, da sem hotel brati ime podpisovalčevo, vzamem nož in stržera malto straD. Glej, pod četrto plastjo belino (malte) prikaže se ime Hans Sparber in pod tem imenom letnica 1630. To je dokaz, da so te slike že leta 1630 na zidu stale, ker sicer bi ta Hans Sparber ne bil mogel vanje z žebljem zapra-skati svojega imena. Slikane so pa bile te slike go tovo že mnogo poprej, tako da lahko rečemo, te slike so stare že okoli 300 let. — Gotovo zanimive slike!
V. J.
(Iz Vitanja) dne 17. sept.: Na spodnjem Štajerskem je še precej krajev, kjer se je nemštvo vgnjezdilo iu si prilastilo tudi gospodstvo sesednih občiu. Mej te je spadalo in deloma še spada Vitanje z okolico. Dolgo časa je spala narodna zavest iu še le nedavno se je posrečilo nekaterim tukajšnim rodoljubom, vzbuditi kmete iz dolgega spanja in obuditi narodno življenje. Glavua zasluga pač gre vIč. g. župniku J. ŽiČkarju, ki s čudovito vstrajnostjo in marljivostjo dela in se trudi za probujenje slovenskega živi ja. Ljudstvo pa, ki dobro ve vse to, je svojemu vrlemu voditelju tudi hvaležno in ga po svoji moči podpira v njegovem trudapolnera delovanju. To smo videli zadnjo nedeljo, ki .je bil za tukajšni kraj lep naroden praznik. Bil je namreč občili zbor cerkvene družbe, bralnega društva iu naposled tombola v korist revnih šolskih otrok. Zbralo se je precej občinstva na vrtu g. Kurnika in je z zanimanjem poslušalo poročilo vč. g. župnika o namenu, potrebi in gmotnem stanju cerkvene družbe> koje namen je, popraviti že precej zapuščeno farno cerkev. Žalibog, da to prepotrebno podjetje ue najde takšne podpore, kakor bi se je želili. — O razmerah bralnega društva, poročal je tajnik, č. g. kpl. Šker-janc. Iz govora posnsmemo, da šteje društvo sicer že precej (nad 80) članov, a vendar še vse premalo glede na število prebivalstva in korist ter važuost društva. O stanju blagajnice poročal je mesto blagajnika g. medicinec Fr. Jankovič, ki je porabil to priliko, da je navzočim v kratkih a jedern^tib besedah razjasnil potrebo in važuost bralnih društev. Dandanes v teh slabili časih, mora si kmet sam pomagati. Gledati mora, da zboljša gospodarstvo, poučiti se o političnih razmerah iu k temu mu pripomorejo bralna društva. Razjašn.jujoč korist čitanja dobrih časnikov svari navzoče pred čitanjem posebno dveh slovenskih (!) listov: „Staj. kmeta", ki je „volk v ovčji obleki" iu »Delavca", ki Lam če ugrabiti dve najsvetejši svetinji naši: vero pa narodnost. — Tombola z lepimi dobitki, ki so jih večinoma darovali tukajšnji mladinoljubi, imela je prav povoljeu vspeh. Pozabiti ne smem izvežbanih vi-tanjskih pevcev in pevk, ki so nas mej zborovanjem iu zvečer pri prosti zabavi razveseljevali s popeva-n.jem krasnih narodnih pesmij. Vsakdo se je pač veselim iu zadovoljnim srcem podal domov želeč, da bi še dosti tako lepih dnij prišlo, kot je bil današnji. V to pomozi Bog!	—er.
(Židje profesorji — na vseučilišuu v Buda-pešti.) Vkljub temu da je imela Mažarska že dolgo vrsto let samo liberalne uaučne ministre, se vendar nobeden izmed njih do sedaj ni upal kakega Žida imenovati profesorjem na pravuo katoliškem vseučilišču v Budapešti. — Nova vlada pa ni več tako tesnosrčna. Državni tajnik na učnega ministerstva,
Avgust Pulszky, sin nekdanjega velikega mojstra vsih mažarskih fratnasonov, je v kratkem času imenoval dva Žida rednima profesorjema na imenovani visoki šoli. Posledica teh imenovanj je ta, da mora doktorand-bogoslovec, če tudi katoliški duhovnik, ri-gorozum iz rimskega prava narediti ali pred protestantom ali pa pred Židom. Pač lepe razmere na nekdaj katoliškem vseučilišču.
(Umirovljeni višji častniki v Avstro-Ogerski.) Prvega prosinca t. 1. je bilo v naši državi 1149 umirovljeuih višjih častnikov, iu sicer 12 feldcajg-majstrov, 17 častnih feldcajgmajstrov, 117 podraar-šafov, 89 častnih podmaršalov, 128 generalmajorjev, 153 častnih generalmajorjev, 475 polkovnikov in 158 častnih polkovnikov. Največ jih živi na Dunaju iu v Gradcu.
(Pripomoček zoper pijanstvo.) General pl. Wahl, me5ti.i načelnik petrograjski, postopa na sledeči Dačin zoper pijance: Uradni policijski list prinaša vsaki dan imenik pijancev, kateri so bili tako nesrečni, da so prišli policiji v roke. Ta lista je navadno zelo dolga, kajti obsega večkrat po 14—17 stranij. Vsi stanovi so zastopani, da tudi žeuskih imen ue manjka je gotovo.
(Kitajska kazen.) Kakor se poroča in Shang-haia, je kitajski cesar ukazal, da njegovo general Li-Hung-Chang, ki je zgubil bitko z Japonci pri Pjeng-jangu, ne sme več nositi pavovega peresa s tremi očesi. — Da sme general le še svoj »cof* nositi, je že dober.
(Pes ministrov.) Lord Rosebery, angleški ministerski predsednik, jako l.jubi pse. Ko se je pred leti vozil iz Liverpoola v Dublin, pade njegov najljubši pes v morje. »Ustavite stroj, kapetan !" Kliče Rosebery. Kapetan pa odgovarja, da sme stroj le tedaj ustaviti, ako človek pade v morje. „No, to se more takoj zgoditi", reče Rosebery in skoči v morje. Kapetan mora ustaviti ladjo, na katero izkobacata lord in pes
Društva.
(Slov. katol. delavsko društvo.) V nedeljo, kakor smo že naznanili, ima te društvo javni drušlveni shod v prostorih rokodelskega doma. Ob četrt na deset bo za udeležence s v. m a š a v cerkvi Jezusovega srca. Potem se pa prične zborovanje. — Zadnjo nedeljo je imelo društvo jako obiskan shod, koder je v krepkih besedah načrtal predsednik J. Trtn ik namen javnega shoda; blagajnik J. Rakov ec je pa temeljito pojasnoval, kako bi si mogli delavci ustanoviti konsumno društvo. Vpisalo se je tudi več novih udov.
(Vabilo k slavnostni akademiji), katero priredi telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani na korist »Narodnemu Domu" v soboto, dne 22ega septembra t. I. v deželnem gledališču. Iz posebne prijaznosti sodelujejo čast. gospe Jelka Aniceva in L;dunka Inemanuova, slavni ženski tamburaški zbor Ljubljanske čitalnice, g. Karol Hiflmeister, slavni pevski zbor »Glasbene Matice". — Godba slav. peš-polka Leopolda II., kralja Belgijcev štev. 27. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina : Lože v parterji 6 gld.; lože v [. nadstropji štev. 1 do 5. na desni in levi strani 8 gld,, druge po 10 gld.; lože v II. nadstropji 4 gld. — Parterni sedeži I. do III. vrste 1 gld. 50 kr., parterni sedeži IV. do IX. vrste 1 gld. 20 kr., parterui sedeži X. in XI. vrste 1 gld.; balkonski sedeži 1. vrste 1 gld. 20 kr., balkonski sedeži II. in III. vrste 80 kr.; parterna stojišča 60 kr., za dijake 30 kr.; galerijski sedeži I. vrste 60 kr., ostalih vrst 40 kr.; galerijska stojišča 20 kr., — Za lože se ne plača posebne vstopnine. Lože in sedeži dobivajo se v trwliki g. Fr. bešarka, Šelen-burgove ulice, in na večer akademije pri blagajni. Blagajna se odpre ob polu 7. uri zvečer. — Vspored: 1. oddelek: 1. Smetana: Ouvertura iz opere »Prodana nevesta", svira vojaška godba. 2. Proste vaje s palicami, izvršujejo telovadci .Sokolovi". 3. Meyerber: Arija pažeta iz opere »Hugenoti". poje gospa Lidunka Inemannova. V. J. Novotny: Odločno dekle, poje gospa Lidunka Inenannova. Spremlja na glasoviru gosp. Karol Iloffmeister. 4. Smetana Far-kaš: Koračnica iz opere »Prodana nevesta" izvršujeta združena tamburaška zbora Čitalnice iu »Sokola". 5. Skupine na bradlji, izvršuje petorica pred-telovadcev. II. oddelek: 6. Iv. pl. Zijc: Večer ua Savi, moški zbor s čveterospevom, poje pevski zbor »Glasbene Matice", 7. Telovadba na drogu, izvršujejo bratje E. Kandare, I. Murnik iu Iv. Vernik. 8. Iv. Milelič: Tatnburica, Kla c-Farkaš: Svrt»:an.je izvršujeta združena tamburaška zbora. 9. K. M. pl. \Veber: Arija Agat^ iz opere „čarostrelec", II. dejanje, poje gospa Jelka Aničjva, spremlja na glasoviru gospod Karol llolTmeister. Iv. pl. Zaje: Domovini i ljubavi, poje gospa Jelka Anifeva, spremlja ua glasoviru gosp. Karol II iVmeister. 10. Marmorni kipi. po delili znamenitih kiparjev, izvršujejo tolovadci »Sokolovi": a) Merkur, b) Pariš, c) Umirajoči Gilec, d) Borghesi.jski borilec, e) Metalec diska, f) Ajant s truplom Ahilovim, g) Pankration starogrških atletov, h) Liokoonova skupiua, i) Fantazijska
skupina v dvojici in petorici, j) Velika skupina 7 metrov visoka, izvršuje 16 telovadcev „Sokolau. Med I. in II. oddelkom je 10 minut presledka.
Telegrami.
Cesar na Ogerskem.
Balassa Gyarmat, 21. septembra. Danes je poslednji dan vojaških vaj. Cesar je ob sedmih jezdil s bavarskim princem Arnulfom in s spremstvom k manevru.
Balossa-Gyarnat, 20. septembra. K današnjemu dvornemu obedu bili so povabljeni vojaški atašeji.
Predsednik franooski v Chate&udunu.
CMteaudun, 20. septembra. Pri včerajšnjem banketu je imel predsednik Kazimir Perier govor, v katerem se je županu in prebivalstvu zahvalil za lep vsprejem. Pri-šedši v Chateaudun je on imel priliko dvakrat v dveh dneh častitati plemenitim srcem na njih udanosti domovini. Jutri ogledal bode našo močno vojsko, ki opravičuje naše upanje v prihodnjost. Predsednik pravi, da si bode vlada gledala, da ohrani zaupanje demokracije, nadeja se na sodelovanje vseh dobromislečih državljanov, v imenu svobode in strpnosti bode izvajala važne pravice ekse-kutive, verna tradicijam Francije služila napredku in civilizaciji. Predsednik pozivlje vse, katerim je Francija ljuba, da iz republike narede sistemo, kjer ljubezen do dobrega naudaja vse besede in dejanja in jim priporoča, naj popuste stare boje in prepire, Vsi tu navzoči so se pred 24 leti bojevali pod jedno zastavo. Danes vabi republika svoje otroke, da si podajo roke v delo miru in napredka. Ta govor je napravil globok vtis.
Chateaudun, 20. septembra. Že zjutraj zgodaj je drlo mnogo ljudij na planjavo Jal-lans, kjer je vojaška parada. Inozemski častniki dobili so svoje prostore na levi strani predsedniškega odra. Ruskega vojaškega atašeja generalnega lajtnanta barona Fridericha so pozdravili pri prihodu s klicem ,.Živela Rusija!"
Chateaudun, 20. septembra. Predsednik Kazimir Perier se je v spremstvu ko-njikov pripeljal ob polu desetih. Pozdravili so ga s 101 strelom iz topov. Vodja manevrov general Gallife je jezdil takoj k vozu in godba je zaigrala marseljezo. Predsednik se je najprej peljal ob postavljenih vojakih, potem je pa šel k odru, kjer ga je predstavil tujim častnikom general Gallife. Podal je predsednik vsakemu roko. Ruskemu vojaškemu atašeju je častital, da je imenovan generalnim lajtnantom, kar je vse razveselilo. Predsednik je delil odlikovanja četam in potem se pa usedel mej vojnega in pomorskega ministra. Čete so potem defilirale pred njim. Mej defiliranjem je padlo nekaj jezdecev, ne da bi se bilo kaj posebnega zgodilo. Jednega konja so morali ubiti.
Ch&teaudun, 20. septembra. Ko se je predsednik republike povrnil od parade, dal je višjim častnikom in vojaškim atašejem obed s 140 kuverti. Na tem banketu je predsednik izrekel željo, naj bode vojna podoba naroda in naj vse talente in moči zdru-
žuje v jedno celoto. Predsednik se je spominjal vspehov, katere je dosegla Evropa, od kar ima mir, in jih bode še dosegla, ako bode mir. V miru so se utrdili ljubezen do domovine, parlament, znanosti, delo in požrtvovalnost vojno, bolj kakor kedarkoli. Častita generalom, ki niso le batalijonov oborožili, temveč vzgojili značaje. Po vašem vzgledu se je v francoski demokraciji vzgojila disciplina in čuvstvo dolžnosti. Če bode domovina v nevarnosti, sme se zanašati na vojno. Predsednik je napil vojnemu ministru, tujim častnikom in francoski vojni. Vojni minister se je zahvalil spominjajoč se na sodelovanje Perierovo mej vojsko in pri preustroji vojne kot poslanec v zbornici.
Vojska na Koreji.
Tokio, 21. septembra. Po poročilih iz glavnega japonskega stana je dne 16. t. m. ob jedni popoldne zadela japonska mornarica na jednajst kitajskih vojnih ladij in šest torpedovk. Boj je bil 35 angleških milj severno vzhodno od Hag• Jang-Taa. Štiri kitajske ladije so toliko poškodovali, da so se potopile, jedna je zgorela. Japonci nimajo dosti škode.
Shangai, 20. septembra. Z Japanskega došlo poročilo govori, da so Japonci zmagali pri ustju reke Jalu. Japonci niso zgubili nobene ladije, le dve prevaževalni ladiji sta močno poškodovani. Na obeh strani so zgube ljudij velike.
Dunaj, 20. septembra. Nadvojvoda Kari Ludovik in soproga sta se vrnila iz Levova. Princ Leopold bavarski je prišel iz Monakovega, se peljal v Višegrad k dvornim lovom. Princ Andrej grški je odpotoval v Atene. Zvečer je semkaj prišel in jutri popoldne odpotuje v Sinajo rumunski kralj.
Dunaj, 20. septembra. Poslednjih 24 ur so v Bukovini 3 zboleli za kolero, 1 umrl, v Galiciji jih je 127 zbolelo in 63 umrlo.
Praga, 21. septembra. Danes se je slovesno otvorila razstava motorjev za male obrtnike.
Budimpešta, 21. septembra. Vojni odsek ogerske delegacije začel je svoje posvetovanje. Izrekel je svoje sožalje radi smrti vojnega ministra Baura in pozdravil novega
ministra Krieghammerja. Vojni minister se je zahvalil v imenu vojne za simpatično spominjanje Baura in za prijazen pozdrav. Zagotavlja, da ne bode le spolnoval svoje dolžnosti, temveč vedno odkrito postopal, ker bode po moči pospeševalo vspešno sodelovanje. (Odobravanje.) Vojni odsek je vsprejel vojni proročun za podlago podrobni debati.
Monakovo, 21. septembra. Pri Rosen-heimu se je razletela praharna. Dva delavca je ubilo.
Draždane, 21. septembra. V opekarni pri Radeburgu se je včeraj podrl neki obok. Štirje delavci so mrtvi, več je pa ranjenih:.
Bim, 21. septembra. Slavni arheolog Ivan Rossi je umrl.
Bim, 21. septembra. Včeraj se je slavila tukaj in v nekaterih drugih italijanskih mestih obletnica, ko so Italijani vzeli papežu Rim. Rimski župan je pri tej priliki brzojavno častital kralju. Kralj se je za ča-stitko zahvalil in izrazil nado, da bode drugo leto ob četrtstoletnici tega dogodka Italija proslavljala tudi svoje gospodarsko vstajenje.
Pariz, 21. septembra. General Gallifle pravi v izdanem povelju, da letošnje vojaške vaje niso bile le šola za vojsko, temveč tudi romanje na bojišča pri Arternyju, Ooulmilsu in Chžteaudunu. Ker on doseže starostno mejo, se poslavlja od vojakov. Če ga domovina pokliče, se bode pa zopet sobojeval kot prost general.
Umrli so:
19.	septembra. Anton Zabukovec, posestnikov sin, 7 mesecev, Cesta na loko 10, Črevesni katar.
20.	septembra. Vilibald Toplikar, sprevodnikov sin, 3 mesece, Poljanski trg 1, črevesni katar.
V bolnišnici:
18. septembra. Valentin Oman, delavec, 56 let, plučni edem.
Vremensko sporočilo.
a a a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	t>- 2 " o a «
opazovanja		irakomera T mm	toplomera po Celziju			•g« s sg
20	7. u. zjut. Ž. a. pop. 9. a. zveč.	739-3 737-8 738 9	52 188 11-2	brezv. sl. svzh. n	megla jasno n	000
Srednja temperatura 11-7 za 2-1° pod normalom.
I,
o5 ■8 ti s
•3
9 U
o
fci ki
■O ^
"S 2«
■g
u*
g. « s.
• - -T)
, T3 >w
ta « X M
c o « EP
2
os E g
® - Q
M
» Kj ►
a)
J Wg
JL e še malo predstav.
Cirkus Henry
v Ljubljani, poleg Lattermannovega drevoreda.
Danes v petek dne 21. septembra 1894
v slavnostno olepšanem cirkusu.
Konjar, gospodje in dame v gala-uniformi.
Nastop odlične angleške jahalne umetnice Mi s 3 Bfary H o s h iz cirkusa Renz. — Gospa direktorica kot šolska jahalka. — Monstre-tableau s 30 konji ln jednlm slonom, brez vsake konkurence.
Pol ure pred predstavo koncert, katerega izvaja domač orkester.
Jutri v četrtek dne 20. septembra 1894 497 1 Ve lika predstava.
D u n a j s k a bor
sb a.
Dne 21. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld.	05	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....99	,	—	„
Avstrijska zlata renta 4%......124	„	65	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„	95	„
Ogerska zlata renta 4%.......122	„	16	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	96	„	80	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1038	„	•—	„
Kreditne delnice, 160 gld.......371	„	75
London vista. , , . , ......123	„	80	„
NemSki bankovci za 100 m.riem.drž. velj.	60	„	82>/,„
20 mark............12 „	16	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	87	„
Italijanski bankovci........46	„	05	„
C. kr. cekini......................5 „	88	„
Dne 20. septembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4"jo zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.....
Dunavske vravnavne srečke b% . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878
Posojilo goriškega mesta.....
4% kranjsko deželno posojilo . . . Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . „	„ južne železnice 3%
„	„ južne železnice 5%
148 gld. 75 kr. 156 „ - „
. 196		50	
i 96		75	
. 143		60	
. 127		50	
. 107	»	25	n
. 67	n	50	n n
i 98		50	n
. 222		—	
. 163		60	n
. 128		50	
, 98	rt	60	n
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld,
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl. st.' Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
196 gld. 50 kr 140 „ - .
17
70
. 24		—	
. 69		50	
. 71		50	
		50	
. 25		—	
. 168		50	
r. 3290		—	
. 493		05	
. 116		60	
. 75		—	
. 85		30	
. 176		—	
. 133		75	»t
k
HBJT Nakup ln prodaja TE» vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. : Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E K C U B"
Klollzeile it. ID Dunaj, Mariahilferstrasss 74 B,
Sf Pojasnila "2£Z£ v vseh gospodarskih 'in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti JUT" naloženih u 1 n> it 1 o.
Izdajatelj : Or, Ivan )an«*tf.
Odgovorni vrednik; Andrej Kalan.
Tisk . Ki-.ioiišk - Ti»K»n>9" v uuhimn?