® renati GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXVII ŠTEVILKA OKTOBER 1985 Proizvodni rezultati I—IX 1935 in proizvodnja v septembru V obdobju od januarja do septembra srno proizvedli skupno 16,721 ton izdelkov, od tega eksterne proizvodnje 9.733 ton, interne pa 6.988 ton. V primerjavi s planom je bila za delovno organizacijo skupna, eksterna in interna količinska proizvodnja za 1 odst. nižja kot je bilo planirano. Količinski plan eksterne proizvodnje sta presegli Vijakarna in Verigar-na, plan interne proizvodnje pa Sidrne verige. Plan skupne proizvodnje sta količinsko presegli Vijakarna in Verigama. Primerjava proizvodnih rezultatov z enakim obdobjem lani kaže, da je skupna količinska proizvodnja na nivoju delovne organizacije za 3 odst. višja, eksterna je višja za 2 odst., interna pa za 4 odst. višja kot v enakem obdobju lani. Vrednostno pa so doseženi naslednji rezultati: delovna organizacija je v obdobju I—IX 1985 proizvedla skupne proizvodnje v vrednosti 5.416 milj din, od tega je vrednost eksterne proizvodnje 3.749 milj. din, interne pa 1.667 milj. din. V primerjavi s planskimi obveznostmi je eksterna proizvodnja za 1 odst. višja od planirane, interna je za 7 odst. nižja, skupna proizvodnja pa je za 2 odst. nižja od planirane. Količinsko in vrednostno doseganje plana po trgih in tozdih, izraženo z indeksi, je razvidno iz naslednje tabele: (Nadaljevanje na 2. strani) Proizvodnja januar—september 1985 Indeksi plan = 100 v din v kg TOZD eksterna interna skupaj eksterna interna skupaj Vijakarna 115 102 115 111 — 112 Verigama 110 40 102 106 29 101 Sidrne verige 104 96 99 83 103 97 Kovačnica 104 73 98 95 65 90 Orodjarna 65 97 93 — — — Vzdrževanje 534 118 119 — — — TI O 67 72 67 — — — TIO (brez dop. prog.) 86 72 86 _ DO Veriga 101 93 98 99 99 99 DO Veriga (brez dopolnil, progr.) 106 93 101 99 99 99 Ne vem kdaj se je to pričelo, vendar pričelo se je, da v Verigi že dolgo tega ne rečemo bobu bob, To velja pravzaprav za vse raznotere oblike dela, nedela, govorjenja in za vse takšne in drugačne dogodke. Za vsako delikatno stvar, dogodek, napako, iščemo vzroke izven njene objektivne realnosti in kakor hitro jih najdemo, jih veselo pograbimo in z njimi demonstriramo. Človek se sprašuje zakaj je temu tako, zakaj ta igra vedno bolje uspeva in kdaj jo bo konec? Ob tem mi prihaja na misel, da bo finale te groteske zelo tragičen, toda tragičen za koga? Dejstvo je, da je med nami par ljudi, ki ves čas stremijo za tem, da se situacija v tovarni čimbolj destabilizira. Za to jim pride prav vsakršen dogodek, vsakršno že drobno nezadovoljstvo, ki ga tačas v naši družbi ne manjka. Ko akterji verigar-ske destabilizacije tak dogodek ali razpoložene začutijo, začnejo stegovati svoje tipalke v takšno sredino. Stegovanje njihovih tipalk je vedno in povsod ovito v lavce, v plašč delavčevega blagra, pri čemer si vsakokrat poiščejo tudi pomoč institucionalne politične moči. Če takšne pomoči, oziroma hrbta ne uspe dobiti, se umaknejo, rekli bi, da potegnejo tipalke k sebi in se skrijejo v svoje luknje nedela in anonimnosti. V takšnih situacijah si običajno nadenejo še avreolo mučenikov, ki so se za blagre delavcev trudili, toda »tisti tam zgoraj« so jih onemogočili. Povsem drugače pa se stvari odvijajo, če si ti »du-šebrižniki« za delavske pravice oskrbijo varen hrbet. V takšnih situacijah se začne zanimiv proces, ki ima vedno nepredvidljive posledice. Nepredvidljive za Verigo, povsem predvidljive pa za akterje. Njihov namen je le destabilizacija tovarniške situacije in seveda umazati nekaj ljudi, jih etiketirati ter jim, če tako nanese, na koncu stvari blagohotno odpustiti (ne vem v čigavem imenu). Kako pa se take stvari odražajo v življenju tovarne? Predvsem v tem, da smo se navadili vedno do potankosti opravičevati svoje dobro ali slabo delo, da neprestano iščemo napake pri drugih, ne pri sebi in v tem, da vedno nekaj sumimo. Stvari so prišle tako daleč, da že vsak stavek, ki ga nekdo pove, poskušamo »prevajati« torej a priori ne verja- Stvari Iso se začele bliskovito odvijati, tako da jih ni mogel nihče več kontrolirati. Ker je stvar pljusknila čez tovarniško ograjo, so si tovariši »tipalkar-ji« morali omisliti zaščito hrbta izven občine — torej na republiki, kar jim je nekaj časa kar dobro uspevalo, saj sta tako Veriga kot radovljiški »Kremelj« kar uspešno »pila tinto«. Njihov namen je bil v celoti dosežen: destabilizirali so situacijo, zapacali nekaj ljudi v Verigi in na občini. Seveda niso bili toliko naivni, da bi verjeli, da bo predlog njihovih kadrovskih sprememb upoštevan, vendar smo potencialni »odžagani« dobili vsaj črno piko, če ne še kaj več. Vsebinsko je stvar nekoliko drugačna, saj je bil protestni izpis iz sindikata rezultat situacije v Verigi in družbi. Gre le zato, da so »tipalkarji« to travmatično situacijo dobro pograbili in poskušali s svojim orodjem — maso ljudi —• poravnati račune tako v Verigi kot v občinskem »Kremlju«, kajti tudi tam so jih že identificirali. Da pa pri izbiri orodja in navdušencev ne izbirajo poti in so zelo »široki«, bo pokazal šele čas, če bomo rekli bobu bob, omogočanju velikih koristi na račun tovarne pa podkupovanje ali volilni golaž. Franc Čop memo besedam, pač pa v njih iščemo nek drug pomen, tisto pravo »resnico«. Skratka pogovarjamo se v »šifrah«, igramo neke čudne vloge, kjer bob ni bob, pač pa nekaj tretjega. Z opisano shemo našega ve-rigarskega vedenja se zlahka pojasni tudi nedavne dogodke v Vzdrževanju. Da bi ostal vsaj kolikor toliko zvest antonoma- ziji napovednega stavka tega uvodnika, bom za nedavne dogodke, ki so zanesli »našo slavo« izven tovarniškega plota, skušal naravnost razložiti. Pri tem je treba razlikovati zunanjo dimenzijo dogodkov od dejanske vsebine in vzročnosti. Vse se je pravzaprav pričelo v Verigami z mini štrajkom. Nekateri tovariši so takoj ocenili, da je prilika ugodna in so stegnili svoje tipalke tja in skušali zadevi dodatno podkuriti z dezinformacijami o velikih plačah občinskih funkcionarjev. Začu-da zadeva v Verigami ni »prijela«. Treba si je bilo dobiti drug teren. Vzdrževanje je bilo za to primemo in tamkaj je stvar uspela. Veriga je bila do kraja destabilizirana, pa ne le Količinska proizvodnja v tonah (Nadaljevanje s 1. strani) Za proizvodne rezultate v septembru pa velja naslednje: V septembru smo proizvedli skupno 1.869 ton izdelkov, kar je 2 odst. manj kot je bilo planirano. Eksterne proizvodnje je bilo 1.011 ton, kar je prav tako manj od planiranih količin, in sicer za 10 odst. Eksterna proizvodnja predstavlja količinsko 54 odst. od skupne proizvodnje. Interna proizvodnja je za delovno organizacijo dosežena v višini 858 ton, to pa je za 10 odst. več kot je bilo planirano. Vrednostna proizvodnja za delovno organizacijo znaša 639.026 tisoč din oz. 3 odst. več kot je planirano, brez upoštevanja dopolnilnega programa v TIO pa 630.827 tisoč din oziroma 6 odst. več kot je bilo planirano. Med posameznimi temeljnimi organizacijami so vrednostni plan eksterne in Skupne proizvodnje presegle Vijakarna, Verigama, Kovačnica in TIO, plan interne proizvodnje pa so presegle Sidrne verige, Vzdrževanje in TIO. V Vijakaimi je proizvodni plan v kg dosežen 89 odst., v komadih pa 101 odst. Plan ni dosežen pri kovinskih vijakih zaradi pomanjkanja kapacitet valjanja, pri iver vijakih pa zaradi večje proizvodnje lesnih vijakov do 0 3 mm. Pri raz-cepkah plan ni dosežen zaradi pomanjkanja materiala, zaradi pomanjkanja naročil pa pri žič-nikih. Odprema je dosežena v višini 97 odst. Verigama je količinsko in vrednostno presegla plan eksterne in skupne proizvodnje, plan interne proizvodnje pa ni dosežen. Odprema je dosežena 129 odst. Sidrne verige količinsko in vrednostno plana eksterne in skupne proizvodnje niso dosegle, presegle so le plan interne proizvodnje in sicer količinsko in vrednostno. Plan ni dosežen pri topo varjenih verigah 0 13 do 26 mm zaradi manj izkoriščenih kapacitet (vzrok delovna sila), zaradi pomanjkanja kapacitet pri odgorevno varjenih verigah 0 13—20 mm, zaradi tekočih okvar strojev pri odgorevno varjenih verigah 0 21 do 37 mm in pri verigah nad 0 37 mm zaradi izdelave več drobnih dimenzij. Odprema je dosežena v višini 81 odst. Kovačnica je količinsko in vrednostno presegla planirano eksterno in skupno proizvodnjo, na internem trgu pa plan ni dosežen. Odprema je dosežena 118 odst. V TIO je proizvodni plan vrednostno dosežen v višini 57 odst., od tega osnovni program 69 odst., dopolnilni program pa v višini 32 odst. Proizvodni plan osnovnega programa ni dosežen zaradi materiala pri pnevmatskih cilindrih 0 32, 63 in 80 mm in pri pnevmatskih raz-vodnikih NV 10. Zaradi pomanjkanja naročil plan ni dosežen pri pnevmatskih cilindrih 0 50 mm, pri pnevmatskih razvodnikih — mehanskih NV 7, NV 10 in NV 25. Pri pnevmatskih razvodnikih — električnih NV 6 in pri pnevmatskih stiskalnicah z opremo plan ni dosežen zaradi pomanjkanja kapacitet. Odprema je dosežena 116 odst., od tega osnovni program 144 odst., dopolnilni pa 45 odst. Orodjarna vrednostno ni dosegla planirane proizvodnje. V Vzdrževanju je presežen vrednostni plan eksterne in interne proizvodnje. Podatki o količinski in vrednostni proizvodnji po tozdih za mesec september so razvidni iz naslednjih tabel: TOZD Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja plan ( doseženo ind. plan doseženo ind. plan doseženo ind. Vijakarna 270 239 89 270 239 89 Verigama 370 396 107 27 4 15 397 400 101 Sidrne verige 309 185 60 719 822 114 1.028 1.007 98 Kovačnica 175 191 109 36 32 89 211 223 106 DO VERIGA 1.124 1.011 90 782 858 110 1.906 1.869 98 Vrednostna proizvodnja v 000 din TOZD Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja plan doseženo ind. plan doseženo iind. plan doseženo ind. Vijakarna 78.544 88.782 113 3.331 1.500 45 51.875 90.282 110 Verigama 103.628 121.667 117 13.780 4.067 30 117.408 125.734 107 Sidrne virige 78.678 67.398 86 114.663 123.243 107 193.341 190.641 99 Kovačnica 76.195 90.885 119 18.265 17.958 98 94.460 108.843 115 Orodjarna 3.250 2.595 80 20.101 17.524 87 23.351 20.119 86 Vzdrževanje 42 169 402 27.685 55.639 201 27.727 55.808 201 TIO (o,snov + dopol. p.) 80.829 46.179 57 1.289 1.420 110 82.118 47.599 58 TIO brez dop. p. 55.419 37.980 69 1,289 1.420 110 56.708 39.400 69 DO Veriga 421.166 417.675 99 199.114 221.351 111 620.280 639.026 103 DO Veriga (TIO brez dop.) 395.756 409.476 103 199.114 221.351 111 594.870 630.827 106 Primer vgradnje in uporabe elementov TOZD TIO NA STROJU ZA POPRAVILO STARIH SODOV (EMBALAŽE) ZA TRANSPORT NAFTNIH DERIVATOV V začetku leta 1984 so nas Obiskali predstavniki Dalma-stroja iz Splita in vprašali, če bi jim opremili s kompletno pnevmatično, hidravlično in električno opremo stroj za obnavljanje starih sodov, ki jih dobiva INA Rafinerija nazaj kot povratno embalažo. S pomočjo Mašiinoprojekta iz Zagreba so naredili vse potrebne načrte za mehanski del stroja. Problem je bil v dobavi- V Lescah se bo pričela stanovanjska gradnja Po večletnih pripravah in peripetijah se bo že v letošnjem letu, pretežno pa seveda naslednje leto, pričelo z izgradnjo stanovanjskega kompleksa »Center« v Lescah. V naslednjem letu naj bi bilo zgrajenih dobrih 100 stanovanj, ki predstavljajo prvo fazo gradnje. Za Verigo je to zanimivo že zato, ker bo gradnja v njeni bližini in ker že več let nismo mogli v večjem obsegu in občutneje reševati naše stanovanjske probleme. Predvidevamo, da bo z upoštevanjem naših finančnih zmogljivosti in ostalih interesentov v občini mogoče kupiti približno 15 stanovanj, pretežno trosobnih in dvosobnih ter nekaj enosobnih. Točnih številk ne navajam zato, ker je potrebno dodobra stestirati naše potrebe, zmogljivosti in interese kandidatov. Verjetno ne bi bilo odveč, če bi kupljena stanovanja čimbolj odgovarjala najbolj resnim prosilcem. Sklepanje o pravih kandidatih le po številu točk na listah je pomanjkljivo. Vpletle se bodo še cene stanarine, ogrevanja in seveda lastne udeležbe. Sedanja (kalkulacija pred dokončnim obračunom) vrednost m2 je približno 180.000 din, kar bi pri trisobnem stanovanju, ki ima 71 m2 in pri povprečni 6 odst. lastni udeležbi pomenilo ca. 760.000 din lastne udeležbe. Ogrevanje se ocenjuje na 90—100 din/m2 mesečno, stanarina pa na približno 4.000 din mesečno. Tem številkam se ni mogoče izogniti, zato naj se vsakdo, ki je kandidat za novo stanovanje, začne nanje čimprej pripravljati. Stanovanja bodo vseljiva čez približno leto dni. Miloš Janša teljih »možganskega« in »prenosnega« mehanizma stroja. Ker smo jim ponudili krajši rak, so se odločili za TIO, čeprav je bila v kombinaciji tudi Prva Petoletka iz Trstenika, kar gotovo že predstavlja določen uspeh. Po dogovoru z glavnim in odgovornim projektantom iz Mašinoprojekta smo določili vse pnevmatske in hidravlične elemente. Pri tem je potrebno reči, da so vsi pnevmatski elementi iz tozda TIO, razen enega razvodnika, ki je proizvod firme Leibfried (Herion), s katerim pa imamo že dalj časa poslovno sodelovanje. Hidravlične elemente smo naročili od poljskega partnerja Pezetel, s katerim ima Veriga izmenjavo izdelkov — kompenzacijo. Hidravlične agregate nam je izdelal Institut Kirilo Savič iz Beograda, ki je specializiran za hidravlične opreme. Vendar poudarjam, da so na teh agregatih uporabljeni naši elementi (Pezetel) 75 odst. Za Institut Kirilo Savič smo se odločili, ker oni v večjih količinah kupujejo hidravlične elemente, ki jih dobivamo iz Poljske. Naj večji problem je predstavljalo električno upravljanje sistema, saj vsak gib pnevmatskih oz. hidravličnih cilindrov za visi od več pogojev, kar pa smo uspešno rešili z angažiranjem lastnih strokovnjakov. Od začetka pogovorov do primopredaje stroja je preteklo okoli leto in pol, kar je z ozirom na to, da je to prototip, relativno kratek čas. Stroj je nameščen v že obstoječi hali in je skupna cena okoli 70,000.000 din (po starih cenah). Investicija se bo po približnih izračunih povrnila že v prvem letu delovanja stroja. V odpremi proizvodov Rafinerije je potrebno mesečno okoli 20.000 sodov, od tega je okoli 5.000 novih. Vsi ostali pa so ti, ki jih pridobijo z omenjenim strojem. Stare sode nabavljajo kot povratno embalažo in so potrebni temeljite obnove. Do sedaj se je regeneracija starih sodov vršila na starem pogonu s kapaciteto 100 sodov na izmeno, ki pa ni zadovoljevala potreb Rafinerije Zato in tudi zaradi visoke cene nove embalaže — sodov (4.500 din) so se odločili za investicijo v novo linijo s kapaciteto 500 sodov na izmeno. Kompletna linija, ki sestoji iz stroja za ravnanje robov, postaje za ravnanje plašča in kontrolo nepropustnosti, komore za pranje in sušenje ter nekaterih drugih naprav, je narejena iz domačega materiala in elementov. Glavni del linije je stroj za poravnavo plašča soda, ki ima nalogo, da izravna vse neravnine in vdolbine na obodu plašča in sicer tako, da se sod napolni z vodo pod pritiskom 7 bar. V projektu pa je predvidena tudi možnost do-gradnje novih strojev. Na primopredaji, ki je bila 1. 7. 1985 v Zagrebu, so se investitorji pohvalno izrazili o našem delu. Ker je to ed;ni tovrstni stroj v Jugoslaviji, so druge rafinerije že pokazale veliko zanimanja za nakup stroja Tako smo že dobili nalogo, da pripravimo novo ponudbo za Ina Rijeka, v kateri bo zajet tudi dodatni stroj za ščetkanje sodov. Dalmastroj ima tudi izvozne ambicije s to linijo in vse kaže, da bodo linijo kmalu ponudili na CSSR in ZZSR. Niko Fabjan Opiranje na lastne moči v Verigi Ob akciji CK ZKS z gornjim naslovom sem se odločil napisati ta članek. Kot komunist se čutim dolžnega, da nakažem naše notranje rezerve in sicer s treh področij, ki sem jih s prakso in študijem spoznal. Najprej bi se dotaknil notranjega transporta. Imamo 39 viličarjev, ki so razporejeni v sedmih tozdih in DSSS. Delo z njimi ni organizirano. Primeri viličarjev, ki so bili zajeti v snemanje izkoriščenosti, kažejo zgornjo ugotovitev. izkoriščenost 51 viličar, Sidrne verige 47 % 5 t viličar, DSSS 17,8 % 0,6 t viličar, Verigama 7,6 % 3,5 t viličar Kovačnica 17,8 % Ob tem se lahko vprašamo, kako gospodarimo z vrednostjo, ki znaša 38,818.820 dim (leta 1984). Prav komunisti bi se morali ob teh številkah zamisliti in sprožiti akcijo za reorganizacijo notranjega transporta. Program ukrepov naj bi v osnovi izgledal takole: — centralizirati viličarje pod enim vodstvom, — urediti enotne prostore za preventivno vzdrževanje, — preventivno vzdrževanje viličarjev, — uvesti sistem dela z njimi, — stimulirati voznike za kvalitetno in pravilno delo (življenjska doba baterij im vzdrževanje). Drugo vprašanje je inventivna dejavnost, ki ne zaživi tako, kot bi morala. Zakaj? Poglejmo nekaj številk. Odstotki posebnih nadomestil od prihrankov nekaterih inovacij se gibljejo od 1-^4 %. Odstotki nam pojasnijo, zakaj ni večjega prodora te dejavnosti. Ljudje enostavno niso pripravljeni razmišljati za tako majhen denar. Za te pičle zneske je potrebno mnogo napora, prepričevanj in prenašanja zavisti od drugih. Čeprav je slovenski sindikat že pred leti nakazal, naj se nadomestila sučejo okoli 8 odst., so ti še vedno tako nizki. V Verigi bo potrebno inovacije stimulirati z več denarja. Kaj nam bo prinesel novi pravilnik, ki je v osnutku? Posebno nadomestilo določamo po formuli v odvisnosti od doseženih letnih prihrankov. PN = 8,55 . LP0-” Ta formula je šele v fazi predloga ! Vzemimo primer, da je predlagatelj iz razvoja. Stopnja izvirnosti oz. faktor, s katerim pomnožimo PN je 0,3. Primerjava PN ob letnem prihranku 1,000.000 dim po novem pravilniku 26.858 din 2,68 odst. po starem pravilniku 20.025 din 2,00 odst. Razlika je minimalna, torej novi pravilnik zopet ne bo stimuliral tabo kot bi moral, čeprav se bo prilagajal inflaciji. Naš pravilnik omejuje avtorjevo pravioo na čas, ki je krajši od petih let (tri leta) za posebno nadomestilo. Ustavno sodišče SRS je zavzelo stališče, da je nezakonita določba pravilnika, ki ne glede na čas dejanske uporabe tehnične izboljšave omejuje avtorju pravico do posebnega plačila na čas, ki je krajši od petih let. V letu 1984 je prvo posebno nadomestilo prejel samo en predlagatelj z višjo šolo?! V kranjski Savi v skladu s pravilnikom o delitvi OD obračunavajo in izplačujejo tudi mesečne dohodke, ki so odvisni tudi od inovacijskega dohodka. Iz zaključnega računa za leto 1984 je razvidno, da je inovacijski dohodek 250,5 milijonov din, od teh je šlo za OD 171 milj. din, torej 56,200 din za zaposlenega,'. Krožki za izboljšanje proizvodnje ne delujejo. Zakaj? Gornji vzroki povedo vse. Tretje področje je integralen sistem za kontrolo kvalitete. Ta naj bi vključil vse službe, ki karkoli prispevajo h kvaliteti izdelkov. Za to pa je potreben organizacijski sistem in tega mii nimamo. Tak sistem naj bi zagotavljal podrobno razdelitev elementov dela odgovornosti in koordinacije za kvaliteto izdelka, podprt bi moral biti od samoupravnih in vodstvenih organov, zagotavljati bi moral zaključni krog povratnih informacij. Dokler ne bodo poslovne strukture, pa tudi drugi v službah odgovorni in stimuliram za kvaliteto izdelkov, ne bomo nikamor prišli. Še primer. Vrednost izmeta v I—V 1985 (brez Tia iin Vijakarne) je znašala 57.332.000 din ali 2,77 odstotkov vrednosti proizvodnje. Kot vidimo, so notranje rezerve velike. Od nas je odvisno ali jih bomo izkoristili ali pa bomo »živeli v miru«. To se bo poznalo tudi v naši kuverti, kar je najvažnejše. Danko Hanžič ZAHVALA Zahvaljujemo se industrijskemu gasilskemu društvu Veriga pri izobraževanju naše splošne enote CZ. Za pomoč in razumevanje se priporočamo tudi v prihodnje. Osnovna šola F. S. Finžgarja Lesce Arhivirani dokumenti ponazarjajo našo preteklost Delovni program odbora Odbor za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo bo posvetil v naslednjem obdobju posebno pozornost pri zbiranju zgodovinskega arhiva. V naši delovni organizaciji bomo pripravili na tem področju vse potrebno, predvsem pa naslednje : 1. Uredili bomo muzejsko solbo borbe leških kovinarjev skozi vsa obdobja zgodovine. 2. Prikazali bomo tehnološki razvoj naše tovarne za obdobje včeraj — danes. 3. Raziskali in primemo bomo uredili zgodovinski razvoj društev, ki so bila tesno povezana z delavci v naši tovarni. To so : delavsko kulturno društvo »Svoboda«, delavska koin-zumSka zadruga, planinsko in športno društvo, gasilsko društvo, turistično društvo, društvo kmečkih fantov in deklet. Tako bo zajeta v veliki meri revolucionarna zgodovina kraja ali celo širšega področja. Radovljica in Radovljiški trg spada zaradi svoje tlorisne in prostorske dognanosti med najpomembnejše urbanističn e spomenike v Sloveniji. Postavljamo ga v isto kategorijo kot tržni prostor v Kranju, Škofji Loki ali v St. Vidu. oz. Brezah na Koroškem. Radovljiški trg ima pravilno pravokotno obliko, kakršna se je v visokem srednjem veku razvila v srednji Evropi in nadomestila nekdanjo obliko razširjene ceste. Obkroža ga vrsta izredno pomembnih meščanskih hiš, ki se s svojo arhitekturo uvrščajo v sam vrh našega mestnega stavbarstva. Nekatere med njimi npr. Sivčeva hiša imajo celo mnogo širši, lahko bi rekli evropski pomen. Tudi radovljiška Zato bo potrebno povečati večjo Skrb za zbiranje arhivskega materiala, dokumentacije, fotografij, pričevanj, predmetov im drugega. Glede tako široke in zapletene naloge odboru pomaga s strokovnimi nasveti tovariš Jože Vidic iz Gorenjskih muzejev, posebej pa usmerja odbor pri zbiranju starega arhivskega gradiva. Za izvršitev vseh teh zastavljenih programskih ciljev bo moral odbor tesno sodelovati z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v krajevni skupnosti Lesce, kakor pa tudi z zaposlenimi in upokojenimi delavci. Vabimo vse, posebej pa upokojene delavce, da nam priskočijo na pomoč pri zbiranju zgoraj opisanega gradiva. Vse potrebne informacije lahko dobite, če se zglasite osebno v tovarni pri predsedniku odbora ali po telefonu 75-140 imt 333. Vitomir Rems njen trg graščina je s svojo bogato baročno podobo uvrščena med spomenike 1. kategorije. Isto velja za cerkveno stavbo na robu radovljiškega mestnega pomola, obdana s srednjeveškimi obrambnimi napravami. Njena dvoranska arhitektura predstavlja skupaj s Kranjem, Škofjo Loko, Cerknico, St. Rupertom in Crngrobom vrh in zaključek cerkvene arhiterktu-re gotske dobe na Slovenskem. Založba Obzorja v Mariboru pripravlja bogato knjižno edicijo »Biseri Slovenije«, v kateri bo prav Radovljica s svojim trgom zavzemala eno najuglednejših mest. A. C. IZ ŽELEZARNE RAVNE Koristni predlogi in krožki kvalitete Z uresničevanjem načrta o delovanju samoupravnih delovnih skupin v Železarni Ravne smo pričeli meseca januarja ’85. Po tozdih in delovnih skupnostih se je skupno oblikovalo 242 delovnih skupin. Po zadnjih podatkih se je število skupin spremenilo, ker so v tozdu Bratstvo Varvarin oblikovali le 2 delovni skupini, ne pa 4. Hkrati s preobrazbo SDS je potekala tudi akcija »Predlagaj kaj koristnega« in akcija o krožkih kvalitete. Skoraj vsak mesec je center za samoupravo prek tajništev po tozdih in delovnih skupnostih zbiral podatke o ustanovljenih krožkih kvalitete in prijavljenih koristnih predlogih. Februarja (20. 2. 1985) je bilo v Železarni Ravne prijavljenih 133 koristnih predlogov, največ v tozdih Jeklarna (27), Valjarna (18), Energija (22) in SGV (28). Ustanovljena sta bila le dva krožka kvalitete (v Valjarni in RPT). Marca (22. 3.1985 se je število prijavljenih koristnih predlogov po tozdih oz. delovnih Skupnostih občutno povečalo, saj je znašalo kar 323, od teh je bilo 157 predlogov predlaganih za obračun. Le v tozdih Bratstvo, Kontrola kakovosti in v delovni skupnosti PFS ni bilo prijavljenega nobenega koristnega predloga. Krožkov kvalitete je bilo že 20, največ v Valjarni (10), v tozdu RPT (3), v TRO in Kovinarstvu (2), v tozdih Armature, Orodjarna in Kovačnica pa po eden. Aprila je bilo največ koristnih predlogov v tozdu SGV (74) in Jeklarni (54). Skupaj je bilo 434 predlogov, od tega 273 predlaganih za obračun. Ustanovljenih je bilo 29 krožkov kvalitete (v Valjarni 14). Od 567 predlogov je bilo junija za obračun predlaganih 394. Število krožkov se je povečalo za 10. Tako je bilo v Železarni ustanovljenih 39 krožkov kvalitete, od tega še vedno največ v Valjarni. Avgusta je bilo prijavljenih 646 predlogov in ustanovljenih 36 krožkov kvalitete (število je manjše zaradi tega, ker so trije do 15. 8. 1985 že končali z delom). Največ izplačanih predlogov je bilo v tozdu SGV — od 123 prijavljenih kar 112 izplačanih. Po zadnjih podatkih je v Železarni Ravne prijavljenih 667 koristnih predlogov in ustanovljenih 51 krožkov kvalitete. Iz podatkov lahko ugotovimo, da je akcija PREDLAGAJ KAJ KORISTNEGA veliko bolj zaživela kot pa krožki kvalitete. Vzrok za to je verjetno nepoučenost delavcev o nalogah in namenu krožkov kvalitete, pa tudi to, da delovne skupine še vedno niso zaživele tako, kot bi morale. Helena Merkač Skrivnostnež Med nami je inženir, ki ni inženir. Med nami je inovator, ki ni inovator. Med nami je tehmolog, ki ni tehnolog. Kdo pa torej je? Nihče, ki druge uči, kaj prav je in kaj ni pa niti sam ne ve. In je in bo kaj moremo zato. Jesenska Med razsanjane hribove se vzpenja jesen. Rjavi ogoni njih se spogledujejo z osirotelimi trtami. Iz host po kostanju diši, v sodih vre mlado vino. Latnike nova koruza zlati. Na njivah sejejo žito, s širokimi zamahi pada novo seme za novo rast, za novo življenje. Deževne diagonale Dež se je razstopil v kaplje, ki so polzele so mojih dlaneh; kaplje so padale na tla, in umirale kot dan, ki je tonil v večer. Večer je prihajal na črnih krilih noči in ni pozdravil nikogar, niti mene ne, ko sem stal sam na cesti in prosil vbogajme ljubezni in svetlobe. Svetloba je plesala po mesecu, ta se je izkopal iz oblakov, oba sta bila vesela in sta se smejala zvezdam, ki so se utrinjale in muzale med oblaki. Oblaki so bili žalostni in so pričeli zopet jokati dež. Na njegovih kapljah sem zataval proti mesecu. Dan mrtvih Bele rože, tihi, zamišljeni obrazi, golo drevje, megla in dež in tako nenadoma ne veš, odkod v dušo žalost se priplazi. Črne plošče, na njih napisi se zlate, v vetru plapolajo sveče, v očeh solze se iskre kot odsev minule sreče. Zamolklo stolpna ura bije, njen glas trdo udarja na srce, noč močneje me v temo zavije, po ozki poti starka gre. Franci Andrenšek, Železarna Store {iz zbirke Bele samote) Četrt stoletja Četrt stoletja je švignilo mimo kot blisk pred nevihto. Glej, dragi, kako življenje teče hitro naprej. Po strugi, kot reka brzi; vsako leto, ki mine, si starejši tudi ti. I Ob tem jubileju ti jaz želim le vse naj, naj, in naj ostane med nama tako, kot do sedaj! Kralj gora Zastri si mi pogled na dolino, ko si razprl svoja lepa krila. Zastri si mi pogled na dolino, ko si zajadral v neba višino. Kot kralj vseh planin in gora sediš na skalnem previsu, bdiš nad življenjem kraljestva — ti kralj vseh planin in gora. Ogled muzejev Komisija za kulturo, ali bolje rečeno, njena predsednica tov. Olga Mlakar, nam je pripravila poučen izlet, skromen po dolžini vožnje, pa toliko bolj bogat iin dragocen po vsebini. 5. oktobra smo se odpeljali na ogled muzejev v Ljubljano in Goričane. Vabilu, izobešenem na oglasnih deskah delovne organizacije, se je odzvalo 46 sodelavcev. Koko na srce — kdaj ste nazadnje obiskali narodni muzej, ta kulturni spomenik Slovenije? Stavba je bila zgrajena leta 1885, otvoritev muzeja pa je bila leta 1888. Prikazan je razvoj zemeljskih plasti, rastlinstva in živalstva na Slovenskem. Posebno vabljiv je bil tisti del, kjer so bili razstavlje- WvXWXWNWSXVW'.XWV^NWWWWWXWWYWVWN In kako je leto tebe videt’, ko jadraš visoko na nebu, res lepo je tebe videt’, ko sediš ves ponosen na bregu. Greta Maček, Plamen Kropa (iz zbirke Iz Srca) ni predmeti iz Gorenjske (Žirovnice, Bohinja, Jesenic in Bleda). Za poznavalce zravil-nih rastlin je bila bogata zbirka, nabrana v okolici Žirovnice, pod Stolom, popestrena s številnimi starimi, žal že po-zablj enimi slovenskimi pregovori, enkratno doživetje. Posebno bogata zbirka mineralov in kamenin je Zoisova zbirlkia mineralov. Arheološka razstava v Narodnem muzeju je po številnosti in izbranih predmetih znana po vsej Evropi. Predstavitev človeka v naših krajih seže do Okoli 10.000 let p. n. št. Mostišča rsk o kulturo s številnimi bakrenimi izdelki je počasi izpodrivala kovinska doba. Železno dobo, keltsko dobo, pa prihod Rimljanov v naše kraje predstavljajo številni najdeni izdelki s celotnega področja Slovenije. Za ljubitelje starejšega orožjia je zanimiv razvoj, ki mu sledimo od prihoda Slovanov do strelnega orožja. Ogled vseh zanimivosti iz naše razgibane preteklosti iz življenja in dela naših prednikov deluje na obiskovalca osvežujoče in pomirjevalno. Nehote pa se mi vsiljuje vprašanje, kako bodo naši vnuki ocenjevali početje naše generacije, ki vse preveč kruto in surovo posega v naravno okolje. Zapuščamo jim umirajoče gozdove, onesnažene reke in zrak, železo, beton .. . Gasilci so tekmovali Naši gasilci so ob priliki proslave 40-letndce industrijskega gasilskega društva Železarne Store tekmovali v gasilskih veščinah in zasluženo dosegli 1. mesto . Organizator tekmovanja je bil Svet za požarno varnost SOZD Slovenske Železarne, ki je odlično pripravil in izpeljal celotno tekmovanje. Poleg na- ših so se tekmovanja tudi udeležile ekipe gasilcev iz Železarne Jesenice, Plamena Krope, Železarne Store in Železarne Ravne. Članom tekmovalne ekipe še enkrat iskreno čestitamo z željo, da bi se še večkrat tako obdarjeni in nasmejani vračali domov. Iz SVD Nedaleč od Medvod v gradu Goričane smo si ogledali stalno razstavljene zbirke sta-regaga kitajskega pohištva, narodno blago iz Indonezije (s številnih neznanih otokov) ter bogato zbirko vseh mogočih predmetov iz Afrike. Prijazna kustosinja nam je razkazala in razložila posebnosti in zgodovi-no razstavljenih eksponatov. Žal nam je za podrobnejši og-leg primanjkovalo časa. Marsikdo od nas je Sklenil, da si bo to vse pozornosti vredno razstavo, še enkrat ogledal. Pred vojno je bila v gradu partijska konferenca, ki ji je prisostvoval tudi tov. Tito. Med II. svetovno vojno pa je bilo v gradu zbirališče otrok, ki jih je okupator pošiljal v koncentracijska taborišča. Presunjeni smo obstali pred fotografijo, kjer je naša sodelavka Milena spoznala sebe, nemočno dekletce, pred visokimi okovanimi vrati ... Razstava v gradu je odprta vsak dan, razen ponedeljka od 9.—12. iin od 15.—18. ure. Kulturna doživetja dneva smo zaključili z enournim disoo programom in okusno večerjo v restavraaiji Kanu ob Zbiljskem jezeru. V imenu udeležencev se tov. Mlakarjevi zahvaljujem za kvalitetno izbran program in nepozaben dan. L. S. Srečanje folklornih skupin SOZD SŽ Zadnjo soboto v septembru je OO ZSS Železarne Ravne organizirala že 8. srečanje folklornih Skupin SOZD SŽ, v program pa se je vključila še folklorna skupina KUD »Gozdar« iz Črne na Koroškem. Za kraj prireditve so organizatorji izbrali rekreativno turistični center Ivarčko jezero, ki je samemu srečanju dajalo poseben čar in z naravnimi kulisami uokvirjajo celotno programsko sliko. Verigarji so se letos predstavili s šestimi plesnimi pari, srečanja pa so se udeležili še kulturni poverjeniki in predstavniki sindikata. Udeleženci srečanja so se zbrali že na Ravnah, nato pa skupaj prispeli na mesto prireditve. Po pozdravnem govoru se je začel program. Folklorne skupine v okrilju SOZD naj bi tu pokazale, kaj in kako so delale med letom, saj tisti, ki delo teh skupin spremljajo že leta, natanko vedo, kakšen napredek je katera skupina dosegla. Folklorna skupina KUD »Prežihov Voran c« se je kot gostitelj predstavila prva in z nastopom vzbudila precej zanimanja, prav tako pa tudi z nošami, ki jih je težko še kje videti. Druga je nastopila naša skupina, ki je prikazala splet prekmurskih plesov in tudi prekmurske noše. Precej pozornosti je vzbudila tudi skupina Društva upokojencev Javornik — Koroška Bela, ki je bila tudi najštevilnejša. V izredno lepih gorenjskih nošah so predstavili gorenjske plese, navdušili pa so tudi zaradi izredne živosti iin tempa nastopa, kar je bilo glede na ne več rosna leta nastopajočih, res vredno ogleda. Tudi nastop folklorne Skupine KUD »Bratstvo«, ki deluje v okviru Železarne Ravne, je bil zanimiv. Prikazali so venček bosanskih plesov, tudi njihove noše so bile zelo lepe. Nastopile so še skupine KUD »Gozdar« iz črne na Koroškem, KUD »Jaka Rabič« iz Dovjega in Skupina iz Kompol, ki deluje v okviru Železarne Store. Težko se je odločiti, katera skupina je bila najboljša, saj so vse pokazale velik obseg osnovne tehnike plesov in različnih plesnih vložkov, ki so program popestrili tudi za laike. Po srčnosti izvedenega nastopa pa je vsekakor izstopala skupina Društva upokojencev Javornik —■ Koroška Bela. Prireditev sama je vsekakor uspela, družabno srečanje po programu pa je prekinil zgodnji mrak. Drugo leto je organizator srečanjia folklornih skupin »Veriga« in splačalo se bo pogledati, kaj bodo folkloristi novega znali. M. F. Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: Sidrne verige: Manko Rogač, Branko Zupan, Roman Knavs, Stane Marenk, Igor Kralj Orodj arina : Matjaž Klemenc, Vinko Poklukar, Ivan Rozman, Janez Kralj, Franci Mužan, Mira Patljak, Allen Koblar, Mir-zeta Kapidžič Vzdrževanje: Simon Florjančič, Boštjan Toman Verigama: Matjaž Vidic, Janez Prek, Joža Pungaršek, Dragan Andric, Dejan Tasič, Nura Rosič TIO: Anton Iskra, Aleš Ježek, Irena Frlic, Sabina Strnad, Anton Ambrožič, Božo Jazbec, Tomaž Dolar Kovačnica : Jernej Sori Tehnični sektor: Marjanca Golmajer Splošni sektor: Simona Kristan Prenehali z delom: Komercialni sektor: Olga Hodnik Splošni sektor: Kata Kopeaki Kovačnica : Jožica Hočevar Vzdrževanje: Sašo Osenčič Viijakama : Nada Salberger Sidrne verige: Boštjan Turk Rodili so se: Trajkov Ružiči iz Vijakarne hči Eva Zupan Zdravku iz Vzdrževanja sin Andraž Kadrovska služba ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem kolektivu Orodjarne, v katerem je bil zaposlen najin sin Ivan Janežič, za spremstvo na njegovi zadnji poti in za prekrasen venec, iz katerega je vel pozdrav iz kraja, ki ga je naš Ivan tako prisrčno ljubil. Hvala tovarišu, ki se je s tako lepimi in plemenitimi besedami ob odprtem grobu poslovil od najinega sina in nama olajšal bolečino izgube. Hvala tudi za poklonjeni denar. Naš sin je bil ponosen »Verigar« in štel si je v čast, da je član tega kolektiva. Vesel je bil vsakega uspeha podjetja in njegova želja je bila ostati v tej delovni organizaciji do upokojitve. Kruta in nepredvidljiva usoda pa je hotela drugače. Ni se ozirala, da je zadnja tri leta svojega življenja z vsem srcem občudoval Bled in okolico, da je božal gladino blejskega jezera ne sluteč, da mu bo to jezero pretrgalo nit življenja in naju pahnilo v neizmerno žalost za sinom edincem. Dragi tovariši, dragi prijatelji, hvala vam za vse, hvala vam za tovariško razumevanje. Veliko nam je pripovedoval o vas vseh, vsakega posebej je hotel imeti za prijatelja, kar mu je tudi uspelo. To resnično dokazuje ogromno spremstvo na njegovi zadnji poti. Kot Ivanova starša vas prosiva, da ga ohranite v lepem in prijaznem spominu, saj nam bi bilo to v veliko tolažbo. S hvaležnostjo izrekava vsem skupaj in vsakemu posebej zahvalo za vse, kar ste storili za našega Ivana. Nesrečna starša Darinka in Ivan Janežič, Grosuplje ZAHVALE Ob izgubi drage mame Marije Triplat se najlepše zahvaljujem delavcem Verigarne za denarno pomoč, mojim ožjim sodelavcem pa za podarjeno cvetje. Obenem se zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Sin Pavel Triplat z družino Ob smrti moje mame se najlepše zahvaljujem sodelavcem Vijakarne za denarno pomoč namesto venca in izrečena sožalja. Prav tako se zahvaljujem sodelavcem skladišča orodja za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Jusuf Burič z družino Ob smrti moje mame Marije Špindler se vsem sodelavcem iz Sidrnih verig iskreno zahvaljujem za denarno pomoč. sin Fanc z družino Ob smrti našega očeta se vsem sodelavcem iz OOZS DSSS naj-iskreneje zahvaljujemo za izrečeno sožalje, cvetje, denar in spremstvo na njegovi zadnji poti. Družina Toni, Višnar Upokojitve v Vijakarni Terezija Legat Danica Sotlar V zadnjem času so zaradi invalidske ali starostne upokojitve prenehali z delom naši sodelavci : Danica Sotlar, prebiiralka — invalidska upokojitev Alojz Vidic, delovodja — starostna upokojitev Pepca Kuščar, čistilka — starostna upokojitev Milan Gregorčič, skupinovodja žebljame •—• starostna upokojitev Rezka Legat, delavka na obrezilnih strojih — starostna upokojitev DANICA SOTLAR se je zaposlila v našem podjetju 12.12.1974 kot delavka na avtomatih. Vseskozi je bila bolj rahlega zdravja v nogah, zato jo je invalidska komisija premestila na dela prebiralke, kjer je dočakala tudi invalidsko upokojitev. V pokoju ji želimo predvsem zdravja in zadovoljstva v krogu svoje družine. ALOJZ VIDIC je opravil prvo dnino v našem podjetju 1. 9. 1954 kot urejevalec valjčnih strojev. Zaradi svoje vestnosti pri delu je že v letu 1959 napredoval v delovodjo. To delo je opravljal vse do starostne upokojitve aprila. Vseskozi je bil družbenopolitično aktiven, saj je opravljal razne funkcije v samoupravnih organih, sindikatu in ZK. Med drugim je bil predsednik delavskega sveta, sindikata in sekretar osnovne organizacije. Njegova aktivnost pa je prišla do veljave v KS, kjer še vedno aktivno dela predvsem na področju požarne varnosti. Za svoje delo je prejel v delovni organizaciji: več priznanj. Želimo mu trdnega zdravja in mnogo delovnih uspehov v KS in gasilski organizaciji. PEPCA KUŠČAR je sklenila delovno razmerje 9. 7. 1964. Viso delovno dobo je opravila samo v popoldanski izmeni kot snažilka, sprva zaradi varstva otrok, pozneje pa nikoli ni izrazila želje za zamenjavo dela. Poznali smo jo kot vestno delavko, saj je več kot 20 let skrbela za čistočo naših prostorov. Vedno je bila dobre volje in razpoložena, kar ji želimo tudi v zasluženem pokoju med svojimi najbližjimi. MILAN GREGORČIČ je prišel med Verigarje 12. 11. ’51 v žebljarmo. Vso delovno dobo je opravil na teh delih. S svojo zavzetostjo in strokovnostjo pa je napredoval od žeb-ljarja do skupinovodje žebljarne, V svoji skupini je znal vedno vzdrževati tovariške odnose. Pri delu je s svojimi racvonalizacijiskimi predlogi veliko pripomogel k izboljšanju kvalitete izdelkov, posebno velik je bil njegov prispevek pri uvajanju novih izdelkov na žebljarskih strojih, ki z žičnilki nimajo nič skupnega. V kolektivu je bil zaradi svoje vedrosti izredno priljubljen. Kot udeleženec NOV je deloval v borčevski organizaciji. V pokoju mu želimo še mnogo zdravih let in polnega razumevanja v krogu družine in veliko delovnih uspehov pri njegovem »konjičku«. TEREZIJA LEGAT je prišla v Verigo 19. 11. 1959 kot delavka na polavtomatih. Vedno je bila tiha in skromna, najbolj pa je bila zadovoljna, če sta njena stroja imela vedno dovolj dela, da ni bila potrebna prerazporeditev. Skoraj vsa delovna leta je bila na obrezovanju vijakov. Stroj je znala negovati. Njena želja pred upokojitvijo, da se jo fotografira pri stroju, je bila izpolnjena. Za ves njen delovni prispevek in pripadnost kolektivu ji je bilo podeljeno priznanje ob dnevu žena. Želimo ji še naprej trdnega zdravja. Vsem skupaj za njihov prispevek pri rasti in razvoju Vijakarne in Verige še enkrat iskrena hvala ,s željo, da nas večkrat obiščejo, če ne drugače pa ob dnevu Verige. Srečno. Ciril Ažman ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Joža Kenda se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz Orodjarne za denarno pomoč, za izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Janez Kenda Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem in vodstvu konstrukcijske delavnice za slovo in darilo. Kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Janez Mlakar QyaóGLaanje »Ali spiš?« je vprašal Klemen. Sedel je na tleh, s hrbtom naslonjen na termoakumulacijsko peč, na kolenih pa je imel cel šop NN romanov. Nisem mu odgovoril. »Ej ti, ali spiš«, je ponovil glasneje. Oči so mi kar same od sebe lezle skupaj, a spati nisem mogel, ker sem moral ves čas poslušati vsebino kriminalke, ki mi jo je Klemen sproti razlagal. Poleg vsega je jedel zraven jabolka in jih tako nemarno prežvekoval, da so mi trepetali vsi živci po telesu. »Spim!« sem rekel. »Nikar! Poslušaj in premisli: veš, zakaj je komisar Maigret takoj sumil žensko s svetlimi lasmi? Le pomisli, čisto preprosto je!« »Koliko je ura?« sem rekel in preložil glavo na drugi laket. Bilo mi je žal, že desetič v tem dnevu, da nisem doma, v svoji postelji. »Pol devetih. No, kaj praviš? Menda ne boš s svojo zaspanostjo vsega pokvaril !« Klemen je vstal in me začel stresati kot jablano. »Še pol ure! Potem greva.« »Zaspan sem in hudo utrujen!« sem se izmikal. Zunaj je kar škripalo od mraza in nič preveč me ni mikalo, da bi se sprehajal okoli. Poleg tega je bilo res, da sem bil neznansko utrujen. Ze sama hoja po tem snegu me je izčrpala, kaj šele smučanje, pri katerem sem tako pretiraval, da so mi mišice kar odstopale. »Čez eno uro boš govoril drugače!« je rekel Klemen. »Do konca življenja mi boš hvaležen. Še veš ne, kaj te čaka!« Tudi to je bilo res. Kaj je iztuhtal na smučišču in kam me bo to potegnilo, se mi ni niti sanjalo. Že od jeseni dalje mi je Klemen obljubljal, da bova šla med zimskimi počitnicami v očetov vikend na deželi. Vse moje pomisleke je znal zavrniti. Dokazoval mi je, kako hudo sem potreben počitka in sprostitve. Zima na deželi pa je tako lepa, kakršne v mestu nikdar ne vidiš. Tu so na primer nedotaknjena polja, ledene sveče na strehah, zaledeneli potoki, zasneženi smrekovi gozdovi itd. Tu ni dobenih juhic v študentski menzi, ampak sveže mleko in žganci z ocvirki, nobenega postopanja po blatnih ulicah, mrzlih kinodvoranah in zakajenih disko klubih, pač pa ves ljubi božji dan sam šport in smučanje, kar ti okrepi telo in duha in te prekali kot železo. Navsezadnje se mi je že začelo dozdevati, da nikakor ne bom mogel prebiti brez teh z;mskih počitnic. Vikend je stal med vasjo in smučarsko vlečnico in o kakšnem posebnem miru tu ni bilo govora. Po cesti so ves dan od ranega jutra vozili avtomobili in se ustavljali na parkirnem prostoru ob žičnici. Kljub smrekovemu gozdičku, ki se je razprostiral v ozkem vmesnem pasu, je bilo ves dan slišati vr- (Nadaljevanje na 6. strani) P.Z. NEKOMU vdan 2HUPL3IV TU Dt HOMERJEVO DELO HCt-f) /vrt} D oienjuu pisec RßlfffiJE linu ifAJ/IT/) M£S70 S/ JORDRNIJI RILSKA ena BClausKO LiTOVllil N060MTNI KLOR v GBČm MffDZRßSKO MOlttO IME. II PEVKE) PRODNIK umetna PESEM ALI skladba OELftTI /N Ì3URI7I * iE OCUGO EGON KR ŠE oriental- UTE 1 NOV fi VRSTA -ODSTAVEK OSVEŽIL N' RO&ČKi Ni^iFn v' GRŠKI Ml70i0