DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik11.
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek) sredo in
petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. .Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krona temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
—	Židov je v Avstriji po zadnji ljudski štetvi 1.244.899, tedaj 475 °/0 |ega prebivalstva. Na Dunaju jih je M6.926. v Lvovn 44.088, v Krakovem
156.671. v Črnovicah 21.585, v Pragi .26.614, v Gradcu 1617, v. Tropavi 051. Največ se jih peča s trgovino, lamreč 535.247. s poljedelstvom 139.801, v obitih jih je 351.112, v javni službi in svobodnih poklicih 198.442. Na avstrijskih vseučiliščih pride na 100 slušateljev 16 Židov, na tehniki celo 19. Po občevalnem jeziku se šteje k Nemcem 410.215, k Poljakom 622.235, ; Čehom 57.782, Rusinom 40.906, Ita-ljanoin 2940. Rumunom 263, Srbom 63, Madjarom 165. Slovencem 25. V resnici dìso Židi nobene imenovanih narodnosti, a med Slovani jih živi. kakor trazvidno mnogo več kot polovica.
—	Različna cena dela. Neki tmerikanski časopis prinaša naslednja tražanja o ceni dela raznih pisateljev M delavcev. Basnik angleški Tennyson ■ita imenovani list, da treba mu li èilo na prazen papir napisati nič
jirazega. nego eno pesem, in ta papir imel potem vrednost «5,<WK> <'oJarji<v je §aje 4g e n i j aTh® s: r : Mili-paar Wanderbildt napiše le nekoliko Ifsedij na papir in ta papir ima ceno ».milijonov. — To je baje kapital! Tjeriška vlada vtisne orla svojega na B^unce zlata in se reče za tem: To je d v a j s e t n i d o 1 a r". T n k a j ) a j e denarji. — Tovarnar Zaire iz blaga, vrrednosti 5 dolarjev, ■praviti izdelke cenjene in prodane 11000 dolarjev: — To se imenuje [kurjen ost in umetnost. — |frgovec more blago, vredno 5 cent. »rodati za 1 dolar. To je trgovina. Gospa, ki bi si slični klobuk mogla [tyiti za 75 cent. pa si ga kupi za p dolarjev. To je z a p r a vi j i v o s t! J&lavec kateri nosi po 10 ur na dan Hpje k stavbam. — to j(j šele za-
četek truda in spoštovanja pravega dela.
—	Kronstadt, v katerem se je te dni zopet spuntala posadka vojne mornarice, leži v Finskem zalivu na vztočni strani otoka Kotlin, 49 kilometrov zapadno od Petrograda, Mesto ima 60.000 prebivalcev. Kronstadt spada v gubernijski in adrairalitetni del. V poslednjem se nahajajo: admi-ralitetno poslopje, zgrajeno leta 1785, vojašnice, arzenali in ladjedelnice. Luke so na južni strani, srednja luka služi za oboroženje vojnih ladij. Kronstadt je obenem trgovinska luka Petrograda. Po pomorskem kanalu, zgrajenem od 1875 do 1885 zamorejo do Petrograda tudi velike ladije.
—	Napaka vredna graje. V več krajih imajo po gostilnah in zasebnih hišah navado, vredno graje. Dajejo namreč krožnike ali pladnike kar od ust gosta na tla — psu, da ga ta po svoje umiva in obliže. Tej čudni razvadi postavil se je nasproti neki češki rodoljub s tem, da je dotično posodo takoj na tla vrgel in razbil. posodo pa takoj plačal. 7 ozirom na to, da pes mar /ijfdai jsga|K' ž,c in povoha kaj taksnega, kar je človeškemu ali tudi živalskemu zdravju škodljivo, je ta napaka res vse graje vredna.
—	Zlodej v kleti. V neki vasi na moravsko - šlezijski meji zgodil se je nedavno zanimiv slučaj. V neki koči je nastal v kleti nenavaden šum in ropot, Prebivalci so bili vsi prestrašeni. da si dolgo ni upal kdo pogledati. kaj da je. Slednjič se ohrabri neki dečko, da vendar hoče pogledati tega „straha"'. Polagoma in previdno je odpiral duri v klet, ali takoj je ondi opazil neko črno reč, katere se je grozno prestrašil. Zaloputnil je vrata bežal, pa začel kričati na vso moč, da tukaj je sam zlodej v kleti. Na njegov krik zbežali so tudi drugi vaščani. Še le čez nekaj časa se je vrnil gospodar
z več možaki, previdno in počasi odpre vrata, skozi katere je skočil — sosedov črni kodrasti pes. Seveda je sedaj ves strah minul. — Opomniti je treba, da v ondotnih krajih koče ob hribih kar tiče v zemljo in da jih zimski zameti s snegom večkrat celo podsujejo. V takem času pa je prišel „zlodej"-pes na podstrešje, se udri v klet in na-prayil toliko straha.
—"Mišji dež. To čudno prikazen opazili so nedavno v algirskem mestu (v Afriki) Buži. V okolici tega mesta pahajalo se je ogromno mišij, pa tudi precej opic. Nekega dne nastala je silna nevihta, katera je vzdignila grozno množino prahu, med katerim je bilo še dosti kamenja, pa "tudi drobnih živalij, zlasti miši. Opice so se med tem skrile za močnimi vejami drevja, da jim ni nič škodovalo. Prebivalci so se nemalo čudili, ko je potem letelo z oblakov poleg raznih stvari tudi na tisoče — mišij.
—	Hrvatsko-slavonska deželna gospodarska razstva v Zagrebu bo dne 1 ; septembra svečano odprta. Ta
azstava bode prvi plod složnega$ eia vsega riàroSf in njegove nove vlade. Razstava bode verna slika narodnemu gospodarstvu na Hrvatskem ter bode trajala ves mesec šeptember. Razstavljeno bode vse, kar se tiče poljedelstva in kar je-s tem v zvezi. Tekom mesca bode pa'tudi dolga vrsta posebnih specjelnih razstav kakor: čebelarstva, perutninstva, govejv živine, konjev, prašičev, psov, poletnega sadja, jesenskega sadja, grozdja itd. Tudi ribarstvo bode bode imelo svoj pavijon. Na raz-. stavi bodo shodi gospodarskih društev, predavanja ò vseh strokah ametijstva, gospodarstva in gozdarstva, skrbi jen o bode pa tudi za razvedrilo in zabavo? Kdor vtegne, naj si ogleda razstavo.
—	Kako je baron Krieghammer ponesrečil? Budapeštanski listi prinašajo senzacjon^lno vest, da je bivši
vojni minister Krieghammer na dvornem lovu v Išlu ponesrečil. Grški prestolonaslednik princ Jurij je vstrelil, strel je pa po nesreči zadel barona Krieg-hammerja. ki je stal v bližini in sicer tako, da se je revež takoj zgrudil na tla. Princ je ves obupan skočil ranjencu na pomoč, prihitel je tudi cesar in njegov zdravnik ter ostali gospodje — toda vse prizadevanje je bilo zastonj — rana je bila smrtna. Lov je cesar takoj odpovedal — Krieghammer je pa tri dni pozneje umrl.
— Govoreče razglednice. Londonska tvrdka „Ettlinger Comp." namerava izdati razglednice iz katerih se bode govorilo. Po posebnem stroju bode pošiljatelj lahko nagovoril nekaj v odprto razglednico, nato se ta zapre in ko jo dotični sprejme ter odpre, pa sliši omenjene besede. — Če le ne bode to časnikarska raca!
Ustavljenjc krvi.
Pri naglih ranah, ko.zdravnika ni
blizo. storimo, da ustavimo krvi;tok. tako-le: Namočimo snažne pavole v čisto pa vrelo (sila g&rko) vodo. pa položimo na rano. Nasledek je občudovanja vreden. To je pa treba pri presledkih tudi ponavljati.
V zadevi novih šolskih počitnic.
Mnogo se je že pisalo v „Slov. Gosp." o novih šolskih počitnicah. O ljutomerskem okrajnem šolskem svetu sta glede vpeljave novih šolskih počitnic bila objavljena dva dopisa v št. 29 in 30. „Slov. Gosp." (št. 31) tudi ni zadovoljen s slovenskimi okrajnimi šolskimi sveti, ki so se odločili za nove šolske počitnice.
I LI SJEK.
Diogen.
J" Hrvatski spisal Avgust Šenoa. prevedel —nj—. (Dalje.)
„Da se kaj dobrega nameri!" na-Jpeji se Kata. ..Menda na sodnji dan, laj je že drugi mesec, odkar sem spo-Grega. ki mi je predbacival smrdijo zelje in krščeno vino. Bog mu Plasti ta greh! A jaz ne verujem niti temu bratu kovaču. Ta vaš veliki ceh, f dragi Miha, ni ena duša, ampak samo eno telo. Zlatarji, ključavničarji, sab-I ljarji, kovači in sedaj so se pridružili
(še puškarji. Seveda kujete osi, ali razloček je med srebrom in železom, razloček je med srebrno žlico in železno kovo. Niste edini! Vsak hoče biti I višji od drugega, vsak pametnejši od
drugega in tako se prepirate in gri-zete, da nas Bog obvari."
..Nikdar ni bilo prepira v cehu", ugovarja Miha.
„Na zunaj seveda ne. no in to samo radi sramu pred svetom. Ali tako od strani ugrizne bes vraga, kovač pa ključavničarja. Miha. le veruj mi, niti Gospočič ni nedolžen."
„Kata, ne govori mi tako o Go-spočiču", reče-Miha. „Juro je poštenjak, a hudo je to, da gredó mladi ljudje raje pod puško, kakor k mojstru. Menda se dobro spominjaš, kako je vse znorelo in drlo k vojakom, ko je od-vedel gospod ban naše čete v Belgijo. Pa prosim te, kaj zlodja naj dela hrvatski mladenič v Belgiji, tam za deveto goro. Govorimo resnico, časi so slabi. Staro se več ne spoštuje, novo-tarija kuži svet in Bog vedi, kaj še vse doživimo.
„Resnično, slabi časi so", reče mojstrica Kata in povesi glavo.
Ko sta se mož''in žena tako raz-govarjala. približevali so se ključavni-čarjevi delavnici trije dobro ograjeni ljudje. Najmlajši med njimi, čokast in močan možic plavih las in rdečega obraza, ogrnjen v modro suknjo, odpre ponižno duri, potisne glavo notri, potem pa zleze popolnoma v prodajalno, in za njim ostala dva.
„Pohvaljen bodi Bog!" pokloni se došlec Juri Robič, puškar in član velikega ceha.
„Na veke amen", odvrne mojster Miha, „Kak dober namen vas je do-vedel pod mojo mojstrsko streho, pošteni cehovski ljudje?"
Juri se pokloni globoko in nadaljuje: „Gospod, mi vam imamo povedati par besed, če nas hočete poslušati. To je pred vsem, kar smo vašej
milosti obljubili, da vam pripeljemo poštenega mladeniča za pomagača. Sedaj smo .vam ga dovedli in poglejte ga", in pri teh besedah pokaže Jurij na visokoraslega lepega mladeniča črnih las, ki je stal zraven starega pomagača kakor sveča, potem nadaljuje, kakor da čita litanije: „Zato prosimo, da mu odkažete tako posteljo, kjer ne bo umrl ne od mraza ne od vročine in tako dolgo odejo, s katero bi mogel shajati, da se ne stegne dalje, kakor je odeja dolga in ne dolži nas, če mu pozebejo noge. Sicer pa ga hočemo čez štirnajst dni zahtevati od vaše milosti tako zdravega in krepkega, kakor smo ga privedli semkaj. Tudi prosimo vašo milost, naj nam da za naš pošten cehovski denar pint (bokal) dobrega, .starega vina."
Mojster Miha se je zravnal silno dostojanstveno, med tem ko je motrila
Na vse te razdražljive dopise je odgovoril v ,.Slov. Gosp." (št. 32) g. učitelj Kosi' dokazujoč, da so nove poletne počitnice iz vzgojno - učnega in zdravstvenega stališča mnogo boljše nego stare (jesenske).
V pomoč v gospodarstvenik razmerah pa je priporočal samo predpol-danski pouk za čas od 16. septembra do 1. novembra.
Temu odgovoru si dovoljujem nekoliko dodati v pojasnilo, oziroma dopolniti vzroke za upeljavo poletnih počitnic.
Pred vsem je treba pomisliti, da so počitnice bistven del šole. da jih torej treba uporabljati v šolsko korist; nikakor pa ne obstoje edino le v korist kmetijstva. Vsak pameten človek mora uvideti, da je pouk v največji "vročini brezuspešen. Po mojih mislih je upeljava enotnih poletnih počitnic napredek ne le v vzgojno-učnem ampak tudi v zdravstvenem oziru. Mnoge ovire, ki v najbolj vročih mesecih zadržujejo uspešno poučevanje in mučijo učitelje kakor učence, pač ovladajo pomisleke, ki so navedeni v dotičnih dopisih iz kmetijskih krogov zoper nove počitnice iz zgolj gospodarskega stališča.
To so bili razlogi, iz katerih je večina članov ljutomerskega okrajnega šolskega sveta sklenila upeljavo novih počitnic v korist šoli in otrokom in' mislim, da je imela večina prave nabore. Dolžnost okrajnih šolskih svetovalcev je. v prvi vrsti gledati na korist šole in šolskih otrok, potem še le na gospodarske razmere. Okrajnim šolskim svetom ne sme' biti šola postranska. ampak glavna reč. Otroci od 6. do 12. leta niso namenjeni za delo, ampak za šolo; 13 in 14 letni otroci pa so v poletnem tečaju itak lahko oproščeni, ako so 6 let obiskovali šolo. Da pa se v jesenskem času nekoliko odpomore kmetijskim potrebam, nasve-tujem podaljšanje poletnih olajšav do 1. novembra. Tako podaljšanje poletnih olajšav bi gotovo imelo manj nedo-statkov in pomanjkljivosti nego samo predpoldanski pouk, ki ga nasvetuje g. Kosi.
Upam. da se zato krogi ne bodo ustavljali novim počitnicam.
Ljutomer, dne 25. avg. 1906.
Jan. Ev. Robič, okr. šol. svetovalec.
Slovenskim udom štajerskih krajnih in okrajnih šolskih svetov!
Deželno žensko učiteljišče v Mariboru izroča letos prvič ljudski šoli svoj materijal. prve kandidatinje pošilja v svet. Vspričo učnega načrta tega zavoda se je bati, da ta materijal za slovenske ljudske šole nima dovolj
znanja v slovenščini, da torej za iste ni sposoben. Z verodostojnega vira imamo zagotovilo, da še celo Slovenke isto znanje v materinščini, ki so ga z doma. z ljudske šole v ta zavod seboj prinesle, tu pozabljajo, zgubijo, kakor tudi - ni milje na istem v prospeh slovenske narodnemu razvoju gojenk. Ker je pa uspeh šole predvsem odvisen od kakovosti učiteljstva, opominjamo Krajne in okrajne šolske svete na veliko nevarnost, ki preti naši ljudski šoli, če se na istej učnega jezika nevešče, narodno mlačne ali celo sovražne učiteljske moči nastavljajo. In to se bo zgodilo, če ne bedimo,, če spimo ! Zakaj če hoče kak okrajni glavar koga na gotovo šolo, kjer je kakšno nede-fini£ivno mesto prazno, s posebnim namenom spraviti, podeli se mu ista služba prezidijalno; da. še celo defini-tivno nameščanje se tako nepostavno češče pr^rreči. Glavar namreč naroči, da se dotičnemu „ljubljencu" kar v pisarni napiše dekret in s tem je nastavljen. To pa. kar okrajni šolski nadzornik rad ali nerad kot vdani sluga svojega gospoda ve. da mu je ^molčati, ker on na tak način včasih sam glavarja posnema in pa ker okr. glavar sam tudi ve, kaj mu je formelno še storiti: on bo namreč v prihodnji seji okrajnega šolskega sveta med svojimi prijavami malomarno naznanil, da. se je ta in ta kot suplentna ali pró-vizorično učiteljska moč na šoli že namestila in vsi navzoči- člani bodo molče tako imenovanje odobrili.
Tako je ljubljenec na varnem, ne da bi bila služba v smislu § 1. dež. zak. z due 17. maja 1877 št. 15 razpisana, torej ne da bi se bila konkurenca omogočila, ne da bi bil kraj. šol. svet v smislu § 5, istega zakona svoje mnenje o prošnikih izraziti mogél, ne da bi bil razun okr. glavarja in okr. šolskega nadzornika kateri član okr. šolskega sveta spričevalo, kvalifikacijo prošnika pred oči dobil, ne da bi bil v smislu § 14. cit. zak. in § 27. točka 8 dež. zak. z dne 8. februarja lfiüK^' št. 11 okr. šolski svet (to je sklepčna ta korporacija v seji; ne pa njen predsednik sam) službeno mesto nestalno namestil, oziroma ne da bi bila ista korporacija v smislu § 5 naredbe štaj. dež. šo!. sveta z dne 27. novembra 1902 št. 12.215 suplenta (suplentinjo) nastavila bila — marveč okrajni glavar kot predsednik okrajnega šolskega sveta, p o d t a k u i v š i zadevi nikakor ne obstoječe zakonske naredbe je iz svoje moči imenoval svojega kandidata in stvar, je bila go-' tova! Zato morajo Slovenski člani krajnih in okrajnih šolskih svetov kontrolirati vsa imenovanja deflnitivnili in provizoričnih učiteljev ter se odločno postavljati po robu proti vsej samovoljnosti in absolutnosti okrajnih gla-
varjev. katerim je osebna naklonjenost ali nenaklonjenost do nekaterih prosilcev — ali pa nemčurenje v šoli bolj na srcu nego pa pravi in edini namen šole — služiti napredku in prosveti prebivalstva!
V to svrho pa naj:
1.	vsak krajni šolski svet sporoči svojemu okrajnemu šolskemu svetu sklep, da zahteva razpis vsakega izpraznjenega učiteljskega mesta na šolah svojega področja, torej da se brez razpisa» izvzemši substitucije, nič ne sme namestiti;
2.	vsak okrajni šolski svet sklene:
a)	vsako izpraznjeno učiteljsko mesto v okraju se mora razpisati.
b)	nameščanje definitivnih služb vršiti se ima le v sejah okr. šolskega sveta,
c)	nobeno prezidijalno imenovanje se kot nezakonito ne odobri več naknadno, ker je v zakonu skrbljeno. da se razun mesečnih rednih sej okr. šolskih svetov v nujnih slučajih tudi izvanredne seje lahko skličejo. torej vsako imenovanje v seji zvrši.
3.	kjer so pa slovenski člani v okr. šol. svetu v manjšini in se pred-stoječe ne sklene, zahtevati morajo ti vpogled v oprembe vsake prošnje, to pa predvsem, če se ima imenovanje samo naknadno odobriti, ter morajo dvigniti svoj veto, če se hoče ali je hotelo na slovensko šolo iz slovenskega jezika neaprobirano moč imenovati.
Če bi se pa kje na tak veto ne oziralo, ali bi se taki ali sploh kateri storjeni sklepi od strani predsednikov okr. šol. svetov ali nadzornikov prezirali, ne nasvetujemo slovenskim članom pasivne rezistence, obstrukcije v sejah ali celo -eksoduse, ker s tem se slovenski šoli le škoduje, marveč kličemo: na daU s takim gradivom, v časopisje ž njim in skrbelo se bo, da se na primernem mestu primerno po-ropoče ter tako prepreči, da bob v nebo ne zraste, in doseže, kar nam po zakonu gre.
, Narodnost in rodoljubje sta nam ta poziv narekovala. Slovenci' v šblsfeih zastopih. vi storite pa svojo dolžnost!
Svetovno-politični pregled.
Ruski dogodki.
Rusko.
Ministrski predsednik Stolypin je carju dokazoval nepotrebnost iu neuspešnost vojaške diktature, priporočal mu je pa naj takoj izvede neke liberalne reforme.
Temeljem posebnega carskega ukaza se podaljšajo naredbe za javno varnost in za ojačenje izredne obrambe še za eno leto.
V podporo prebivalstva v vseh okrajih prizadetih po slabi letini je
finančni minister pooblaščen potrositi 50 milijonov rubljev. katere pokrijejo s 4% rento.
Nova stranka.
Osnovala se je na Ruskem nova narodna stranka, katera zavzema po svojem programu sredino med centrom in desnico ter priznava zakonodajno pravico narodnega zastopstva (dume). Narodna stranka ne priznava narodne enakopravnosti ter zahteva, naj se Židom prikrajša politične pravice, da naj se Žide oprosti od vojaščine, naj se jim pa zato loži poseben davek.
—	Zedinjenje Bosne in Hercegovine s Hrvatsko. Zagrebški mestni zbor je soglasno sprejel predlog, na se cesarju, ko pride k vojaškim vajam v Trebinje, izreče želja hrvatskega naroda, da združi Bosno. Hercegovino in Dalmacijo s Hrvatsko in Slavonijo v eno edino kraljevino. To prošnjo naj izreče vladarju župan trebinjski pri pozdravu; vsi drugi mestni zastopi po Dalmaciji, Hrvatskem in Slavoniji naj pa store enak sklep ter naj ga brzojavno sporoče vladarju, ko stopi Trebinji na hercegovska tla.
—	Avstrijska vlada kar goi same čiste in nesebične ljubezni Dalmacijo! Še nedavno je baron C mecki hotel pridobiti to deželo in nf prebivalce za Avstrijo s pomočjo po-j licije in državnega pravdnika; vlada sej je pa premislila in poskuša z najslaj-j šimi obljubami. Milijone obeča za ceste, železnice in luke — osnovali so komisije veščakov in pismoukov, kateri ] naj preosnujejo . vse v deželi od glave do pete — šolstvo, kmetovalstvo. trgovina in obrt. Vse to pa šele danes, ko so na Dunaju spoznali nevarnost, da zgube Dalmacijo in z njo zvezo z j morjem, zvezo z Balkanom, ki je edini^ odjemalec naših industrijalnih izdelko Dalmacija je definitivno že od 1814 pod Avstrijo in ves ta čas avstrijske vlade storile za to de mnogo več — kakor, da so pobrale davke fn vojake - ~ vse drugo so . pre-J puščale božji milosti. Sedaj stoletih so na Dunaju našli naenkrat, svoje srce in v njem to gorečo ljn-j bežen za Dalmacijo. Sedaj je pa mor že prekasno.
—	Razkol v centrali socijalni demokracije ž Češki organizirani črev-ljarji in kamnarji so odpadli od ce traine zveze in zdi se. da bodo tem dvem strokam organizovanega češke delavstva sledile še druge. Sedaj, je volilna reforma gotova, se ka nezadovoljnost češke socijalne demo kracije s centralnim vodstvom na Dn naju. katero dolži. da se je proti če: „avtonomiji" že večkrat pregreši Narodno vprašanje torej tudi v jalno demokratični stranki še ni rešeno i
gospodinja Kata od strani z radovednim očesom mladeniča, kì so ga cehovski člani po običaju in po cehovskih pravilih dovedli za pomagača. Miha odgovori vrlo svečano:
„Pošteni cehovski ljndje. tukaj ste mi dovedli za mojo potrebo po običaju tega mladeniča kot pomagača mojstru, da mu naložim dela skozi štirnajšt dni ; vprašam vas torej, iz katerega kraja in mesta je, ima-li rokodelski list od katerega slavnega ceha in ima-li katerega mojstra iz zagrebškega slavnega ceha za poroka?"
Puškar se pokloni globoko in odgovori: „Naj izve vaša milost, da se piše ta pošteni mladenič Josip Jura-tovič in da je rodom iz Sombora v našej hrvatskej kraljevini, a rokodelski list. katerega smo na svoje lastne oči videli, in ga je prebral naš mojster-dekan od prve do zadnje črke. nosi pravilni pečat slavnega ceha kralje-
vega trga Križevci. za varuha in poroka pa mu je kovač, cehovski mojster Juri Smetiška."
„A vi. Josip Juratovič". vpraša Svečano ključavničar mladeniča, „hočete se ponašati primerno in dostojno?"
Visokorastel mladenič se pokloni po vojaško ter reče z zvonkim in jasnim glasom :
„Vaša milost, hočem, če je božja volja."
„Pa delajte torej pod to mojo moj-stersko streho štirnajšt dni. Slava tudi Bogu!. A vi. pošteni in dobri cehovski ljudje, ki ste mi dovedli po našem cehovskem običaju tega poštenega mladeniča v pomoč, sprejmite mojo zahvalo in bokal dobre starine. Ker pa je vreme slabo in pot dolga, bodi vam cehovski trošek za bokal kot nagrada. Pojdite z menoj v mojo sobico. Josip Juratovič, tudi vi lahko pridete. No poprej se priporočite tukaj, gospodinji za sobo
in posteljo, kjer boste prebivali 14 dni in dalje, ako je božja volja."
Mojster odide s cehovskimi odposlanci skozi vratca, skozi katera je prišla prej Kata; a Josip pobaše svoj velik povezek in reče gospodinji Kati: „Priporočam se vašej milosti, kjer je delo. tarn je jelo, naj se mi denar odšteva, kakor moje delo v vaši hiši uspeva in da imam kam položiti svojo glavo. Bog in mati božja sta mi priča, da ne bo od moje strani nobenega prestopka ne v hiši ne izven hiše. ne v mislih ne v dejanju, da bom pokoren in ubogljiv, kakor je primerno krščanskemu mladeniču!"
Po teh besedah poljubi Josip moj-sterici Kati desno roko. a ona, vidno ginjena po tem laskavem poklonu, odvrne blagohotno: „Josip, pomagaj vam Bog v tej hiši. Ako bo dobro delo, bo tudi dobro jelo. Ne bojte se, ker je ta hiša dobra in stara. Sedaj pa pojdite
v imenu božjem, da vam pokažem va sobico!"
V čisti, pobeljeni sobi gospodarja Magica uvrstila se je polagoma bovška družba za mizo. Sicer tukaj bilo ne bogatstva ne bleska, a v sobi je kraljevala najlepša snaga, je bilo pospravljeno in udobno, ka da razprostira v njej nevidni duh svoja krila. Ob stenah so stale dolge le škrinje. ki so nadomestovale tudi on V ospredju je viselo mojstersko čevalo gospodarja Magiča. na slika arhangelja Mihaela, njegove patrona, a na levi slika sv. Toma Škofa, mučenika in zaščitnika velik zagrebškega ceha. Sredi sobe je široka miza. pokrita s snežno belin prtom, na njem pa široki kosite okrožniKi. srebrna svetilka in ogron vrč iz kositra, slikovito okrašen s 1 čavničarskimi znaki.
(Palje prihodnjič.)
—	jSrbske finance. Sklepni ra-državnega proračuna za 1. 1905 njejo državne linance Srbije na-o: V proračunu za 1905 je bilo Idjenih rednih dohodkov 88.046.000 "v. od te svote je prišlo v državne *' ice 87.676.427 dinarjev. Od
stroškov, postavljenih v pro-v znesku 87,632.278 dinarjev je potrošeno 86,717.222 dinarjev, da preostaja 959.205 dinarjev.
—	Jugoslovanski časnikarski gres v Sofiji se je vršil niinole
i. V Belgradu so se mudili iz naših jev odišli časnikarji in književniki n in pol. Dva koncerta „Mladosti"' bila dobro obiskana. Bili so navzoči ' pri slavlju 6 pešpolka kraljeviča sandra, Dijaški kongres je bil /kan od jugoslovanskih dijakov, mnnov ni bilo. Snuje se ..balkanska "ederacija", združenje vseh bal-ih narodov, ki imajo iste gospo-e težnje. Slovenci in Hrvati ne lujejo. ker je to zadeva Bolgarov Srbov iz kraljevin. - Osnovala se Zveza jugoslovanskih književnikov publicistov.
—	Kolonij alni škandal na Nemem je čedalje večji. Dognano je, da
vlada plačala samo paroplovni tvrdki Wörmann v šestih mesecih 3 Bilijone mark odškodnine za zgubljen čas. Parniki so namreč stali mesece n mesece na bregu in čakali, kedaj odo izkrcani. Ker pa v Swakopmundu olonijalna vlada še ni napravila po-ebnega mola in nima za vkrcavanje krcavauje potrebnih strojev, zgubljajo miki po nepotrebnem svoj čas — mška vlada pa plačuje za to milijone, milijonov je plačala samo Wör-nn, drugim je plačala še več — in uredba luke bi bila stala za večne čase 15 do 20 milijonov. Jfetra Podbielskega žena je solast-"ca tvrdke Tippelskirch. katera je i zaslužila težke milijone z doba-jem uniform in raznega blaga za Ioni je! Blago je bilo drago in za nič, i pač ni nobeno čudo — isti človek, sklepal pogodbo s firmo, bi bil 1 tudi sam pregledovati in kontroli vsa dobavanja in vrhu tega je bil r to podrejen mal uradnik. Pa ne ■o to. isti Podbielski je že prej, kot eralni poštni ravnatelj dal monopol dodavanje biciklov za poštne usluž-ce neki draždanski tvrdki ter se ' oziral ne na proteste ne na ugovore ti tej njegovi naredbi. Tovarnar je °eben prijatelj Podbielskega.
Dopisi.
Iz Vojnika. Narodna ljudska slanost, ki jo je priredila naša čitalnica preteklo nedeljo, je uspela v popolno zadovoljstvo. Iz malenkostnih početkov je izraslo zdravo, delavno društvo, v čegar okrilju se zbira naša mladina pod vodstvom našega nad vse delavnega prvoboritelja g. nadučitfelja Škofleka. Ne maramo peti slavospevov nikomur — a to lahko mirno in s ponosom rečemo, da smo storili precejšen korak naprej v našem narodnem življenju!
Prostorni vrt slovenske posojilnice kakor nalašč vstvarjen za naše pri-iitve. Ne bomo posebej omenjali petja in tamburanja, ne dovršenega igranja. Prezreti pa ne moremo slavnostnega govora g. dr. A. Gosaka, odv. kandidata iz Celja, ki je v jedrnatih, poljudnih besedah začrtal vse one točke našega življenja, na katerih temelji naš narodni obstoj in napredek tu v Vojniku.
V znamenje napredka smo slavili naš narodni praznik, v zavesti, da poštenemu delu mora slediti uspeh, v nadi, da postanemo kedaj na rodni zemlji
lastni gospodarji, da zaplapola nad slovenskim Vojnikom slovenska zastava!
Krško, 28. avg. 1906. Narodna slavnost v Krškem-Leskovcu se je iz-izvršila s popolnim uspehom v moralnem. kakor v materijalnem oziru. Dopoldne je zborovalo v Krškem okrog 30 slovenskih dijakov, ki so si zasnovali dve organizaciji za ljudsko pro-sveto. Shod je pozdravil tudi naš vrli župan g. dr. Romih. Resnoba in stvarnost debate je napravil vtis. da smo imeli v svoji sredi navdušene mladeniče z zdravimi ideali, a po mišljenju že cele može. Ob 11. uri se je vršil pripravljalni shod Sokola v Krškem. Shod je otvoril g. Mihajlo Rostohar. očrtal v kratkih besedah pomen zborovanja in predlagal predsednikom g. dr. Romiha, ki je na to burno pozdravljen. prevzel vodstvo zborovanja. K besedi se prvi oglasi g. Rostohar. ki je v daljšem govoru razložil sokolsko idejo. G. Kunej, član „Brežiškega Sokola" je nato v jedrnatih besedah očrtal pomen telovadbe za napredek naroda, kažoč na grški in češki narod. Po končani debati se je sestavil pripravljalni odbor. 'Ta dan je pridobilo Sokolstvo med kmetskim ljudstvom svojega pravega zaveznika. Zasluga gre „Brežiškemu sokolu"', ki je. korakajoč skozi vasi, navdušil naše ljudstvo za sokolsko idejo. Na Bregah so mu postavili kmetski fantje lep slavolok z napisom: „Sokolom — Slovenci!"' Pred slavolokom je v imenu zbranega ljudstva pozdravil Sokole kmet A. Barbič, kateremu je odgovoril v krasnih, navdušenih besedah starosta g. dr. Strašek. Vtis njegovih besed je ostal globoko v srcu preprostih seljakov. ki sedaj vedno govore le o Sokolih in vprašujejo, ali pridejo še kedaj. — Pol ure potem se je prvič oglasil sokolski rog v Le-skovcu. kjer sta bila postavljena dva slavoloka, in sicer eden Sokolom, drugi pa došlim gostom. Le-te so pozdravili v imenu Leskovčanov gosp. nadučitelj Rupnik. v imenu tam. požarne brambe g. Butkovič in v imenu slavnostnega odbora g. Rostohar. — Ob pol 5. uri se je pričela javna telovadba. Divno je bilo gledati, kako je nad tisoč bro-1 ječa množica navdušeno ploskala telovadcem, ki so izvajali težke vaje z vso točnostjo. Takoj po telovadbi se je razvilo živahno življenje na veseličnem prostoru, zlasti pred ličnimi paviljoni, kjer so naše vrle narodne dame pokazale svojo spretnost in požrtvovalnost za narodno stvar. Godba in ubrano krasno petje je povzdigovalo občo za-dovoljnost in veselje. —■ Čisti dobiček 380 K sta dobila Krški Sokol in Ijud. knjižnica v Leskovcu. — Za vzorni red pri vsej, prireditvi sta skrbeli požarna bramba iz Leskovca in Rajhenburga. katerima se za to iskreno zahvaljujemo; krške — ni bilo! Najsrčnejša hvala tudi vsem drugim, ki so pripomogli h krasnem vspehu. zlasti našim narodnim damam in „Brežiškemu Sokolu"'. Ne bo dolgo in tudi v Krškem bo „Sokol"' ponosno in zmagoslavno dvignil svoja krila v ponos in prospeh milemu slovenskemu narodu.
Iz Ptuja. Dr. pl. Plachki. namestnik d r a. Š u s t e r š i c a, zastopnika „Ljudske posojilnice v Ljubljani". Ljudska posojilnica je kupila posestva propalega Jurja Regerschega v Gaberniku tudi v Ptujskem okraju. Čudili smo se svoje dni, kako more slovenski zavod dati posojilo takemu človeku, kateri pri nobenem nemškem zavodu ni mogel več dobiti zahtevanega posojila, posebno, ker je vsak človek pri nas vedel, da mora priti do gospodarskega poloma pri Regorschegu! Vsegamogočni dr. Šusteršič je izposloval za J. Regor-šega posojila na posestva pri Ljudski posojilnici. Več sto tisoč kron je bilo
tega posojila! Regorscheg posojila ni vtaknil v posestva, ampak tra je moral naložiti, ker sedaj živi. na Dunaju in se trdi, da je tam imetnik velike tvrdke, koja ima denar. Ljudska posrjilnica je letos po din. Šusteršiču tožila nekega kmeta. Dr. Šusteršič ni prišel sam v Ptuj k razpravi, ampak je poslal Orni-govega prijatelja in enega izmed stebrov stranke „Štajerca", namreč dra. pl. Plachki-ja! Dr. Šusteršič vé. kje ima prijatelja, koga zastopa, koga sme namestnikom izbrati! Dr. Plachki je pravdo zgubil, kakor se zatrjuje. To ni baš sijajen efekt! Slovenski odvetniki v Ptuju, kojim g. Šusteršič ni zaupal, pa se naj tolažijo, da njih je vse prezrl. So pač premalo „slovenskoljud-ski", saj ne toliko, kakor dr. pl. Plachki!
(Prist. ur.) Od druge strani smo dobili o isti stvari sledeče poročilo: Posestnik Lorenc Angel v Bolečkivasi imel je pravdo radi vozne ceste preko travnika najprej z uslužbencem Liudske Posojilnice v Ljubljani, koje načelnik in pravni zastopnik je dr. Ivan Šusteršič. Uslužbenca je zastopal dr. Avg. Plachki; Lorenc Angel pa sprva ni imel nobenega zastopnika' zaupajoč se sodišču. Moral bi bil namreč ljublj. Ljud. Posojilnico tožiti. To je pozneje tudi storil, ko je zastopstvo slovenskemu odvetniku izročil in ko je dr. Plachkemu stroske prve tožbe plačal. Ko je bila tožba proti Ljudski Posojilnici. torej pravi osebi vložena, je Ljudska posojilnica poverila zastopstvo dr. Avg. pl. Plachkemu. čeravno sta v Ptuju še dva druga slovenska odvetnika, ki bi jo lahko zastopala. Lorenc Angel je množino prič v svoj prilog navedel; njegova nasprotnica- — Ljudska Posojilnica pa je vkljub dr. Avg. pl. Plachki-ju sijajno propadla. Dr. Plachki je dobil dvojne stroške. Dr. Šusteršič, ki na katoliških shodih kot jupiter tonans zagovarja slovensko narodnost, v praksi popolnoma narobe postopa.
Iz Sofije. Kongres jugoslovanskih književnikov in č a s-karjev. Slovence so zastopali na tem kongresu župan g. Hribar, ki je bil voljen tudi za jednega častnih predsednikov; gg. Pustoslemšek in A. Trstenjak. Kongres je bil v krasni dvorani „Slavjanske besede". Profesor Bobčev otvoril je kongres v imenu društva bolgarskih publicistov. V svojem govoru omenja one velike može, ki so v prošlih časih pripravljali pot zbližanja jugoslovanskih narodov. Ta ideja živi že dolgo v naših narodih, a spočetka so jo gojili le najbistrejši talenti, najboljši in največji sinovi naših bratskih narodov. — Ti naši voditelji so misli zanesli v široke vrste naroda in tako je bilo mogoče, da smo se danes prvikrat zbrali v takem številu, da se spoznamo in zbližamo. Nič se ne doseza samo z željo, ampak z delom in bojem. Naša naloga je. da se spoznamo in sredstvo k temu nam bodi naša organizacija. Kakor vnanje imamo tudi notranje neprijatelje — in glavni naš sovražnik je medsebojno nezaupanje, katero moramo iztrebiti. Noben narod naj se ne postavlja nad druzega. ampak složno hodimo proti skupnemu cilju. S to željo odpira kongres! — Nato je govoril minister prosvete dr. Šišmanov. Govornik pravi, da ne govori kot minister. ampak kot literat, Spominja se. kako je pred desetimi leti bil nekega večera v klubu hrvatskih književnikov in umetnikov v Zagrebu in kako je tu nekdo napil jugoslovanski vzajemnosti. On sam je ta čas imel to le za prazno domišljijo — in glej, danes je ta fantazija uresničena.
Danes sta dva jugoslovanska kongresa in odprta bode tudi razstava jugoslovanskih umetnikov — in to baš
pri nas na Bolgarskem! Naša energija. globoka vera v svojo moč je razbila naglo ta nepotrebni in škodljivi pesimizem. Danes vidite, da se Bolgari ne b a v i j o samo s politiko. ampak s splošno kulturo. Mi smo še za vami. a nadejamo se, da' vas dohitimo. Rame ob ramenu z v-a m i b o -demo delali, za splošni napredek. Narod, kateri nima svojih idealov in zaupanja v svojo moč, postane plen drugih. Vsi moramo delati za kulturno zedinenje brez razlik e na naše politične cilje. V tem delu bodimo odkritosrčni proti sebi t n med sabo.
Prvi dan se je razpravljalo o organizacijskem statutu zveze jugoslovanskih književnikov in publicistov.
Drugega dne je bila na dnevnem redu razprava: „O vzajemnosti dramske tvorbe jugoslovanskih pisateljev"; predaval je Hrvat Fr. Hrč>č. Predavatelj kritikuje jugoslovanska trledališča in njih vodstva, katera se brigajo za tuje literature in za tuje proizvode bolj nego za domače. Toda tudi v tem pogledu naj kongres krene na novo pot. Hrčič predlaga, naj se sklene, da naj se kulturno edinstvo Jugoslovanov po-kažo na ta praktičen način, da se pripravi vsaj glavno gledališče vsak e ga jngoslo vanskega naroda (lo tega, da vprizori vsako leto vsaj po eno igro od ostalih treh jugoslovanskih plemen. Toliko vsaj za začetek. naš cilj pa je. da naj se vsaka igra. ki je bila z uspehom igrana na domačem odru, prevzame tudi v ostalih jugoslovanskih gledališčih. To so pač umestni predlogi in je že skrajni čas, da se začnejo tudi dejanski izvrževati.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Sedansko slavnost slave naši „deutsch - völkische" 1. septembra v „Hotel Stadt Wien" v Celju. Ne tajimo, da imajo Nemci razloga dovolj proslavljati ta dan. S to bitko je bilo takorekoč zapečateno državno jedinstvo nemškega naroda, s tem dnem se začenja moč in slava nemškega naroda v moderni dobi — toda kaj imajo z vsem tem opraviti naši nemčurčki ? Sedaj, ko je delo končano so junaki — junaški čvekajo in še bolj junaški pijo — in da jim bolj tekne in da se bolj brez skrbi smejo tudi opiti, imenujejo vse to „Sedan feier".
—	Razmere poštnih praktikantov v področju graškega ravnateljstva so silno slabe. Dočim si po starem po dveletni praksi postal asistent v 11. či-novnem razredu, čakati moraš dan danes na to „mastno" službo 3 do 4 leta in tudi dlje. Praktikant ima prav tako težko, naporno in odgovorno službo, kakor vsak drug poštni uradnik. Ne dela se razlike med praktikantom ali kontrolorjem — vsakemu se od-kaže svoje mesto in pripeti se, da slabo plačan in včasih tudi lačen praktikant sedi v kasi ter je tako izpostavljen dvojni nevarnosti — da se všteje in mora škodo vračati z vdol-ženim denarjem. — ali da se spozabi ter segne v kaso — in plača to s svojim življenjem, ali vsaj z uničeno eksistenco. Na to naši ravnatelji ne mislijo, na to ne misli ne minister ne njegovi svetniki — oni so vsi dobro plačani in siti, — zato se ne morejo prečudiri, če se je kje kak praktikant. ki že leta in leta služi za 66 K — na mesec — spozabil in segnil v poverjeno mu kaso! Ne čudite se, da «e to včasih dogodi — čudite se rajše.
da se to dogodi tako redkokrat! Da pa to zaprècite, uredite avancement ter zagotovite vsakemu praktikantu, da pride po dveh letih v 11. plačilni razred. Nadalje pa uredite službo tako, da ne bodo praktikantje kasirji. Na taka mesta postavlja vsaka banka, vsak še tako majhen denarni zavod dobro plačane ljudi — le poštne mogotce vodijo v tem pogledu — druga, kakor oni pravijo — višja načela. — Da bi tej mizeriji napravili konec, združili so se praktikanti graškega ravnateljstva ter hočejo z združenimi močmi in s pomočjo poslancev, delati za zboljšanje svojega položaja. Dobro bi bilo, da se jim pridružijo praktikantje vseh drugih poštnih direkcij po vsej državi.
—	Ponesrečila je v solnograškili gorah minoli petek gospa M. Pospišil, uradniška soproga z Dunaja, hči vojaškega zdravnika v pok. dr. Vučiniča v Celju.
—	Duliovske spremembe. Na
novo so imenovani kaplani: gg. dr. phil. et theol. Fran Lukman v Slov. Bistrico, Leopold Kolenc v Podsredo, Blaž Dvofak v Visoko Muto. Zopet nastavljen je g. dr. Maks Vrabec v Vidmu; prestavljeni so gg. dr. Ivan Jančič iz Kozjega v Žalec. Alfons Požar iz Slov. Bistrice v Vojnik, Ivan Hribar iz Vojnika v Rečico, Maks Ašič iz Vidma v Ponkvo, Fran Lov-renko iz Št. Marjete pri Ptuju v Že-tale, Alojzij Gričnik iz Žetal v Creš-njevec, Ivan Lah iz Visoke Mute v Kozje.
—	Goljuf. Po slovenskih mestih in po deželi hodi neki človek, ki pr^vi, da je potnik „Industrije stakla" v Zagrebu in ponuja strankam na obroke svete podobe z godbenim avtomatom. Kjer se mu kupčija posreči, zahteva agencijske odstotke, nekateri mu pa plačajo tudi prvi rok v poljubni vsoti in potem zastonj čakajo na naročene podobe. Navedenec je obrit, star 38 do 40 let, govori nemški in hrvatski in je že na ta način pogoljufal več strank.
—	Premog se zopet podraži.
Trboveljska premogokopska družba naznanja, da se podraži premog vsled povišanja delavskih plač in vsled zvišanja lesnih cen.
—	Ponarejeni bankovci po 20 K. Te dni so dobili v neki trgovini v Celju bankovec od 20 K, katerega so še le prekasno zapazili — kot falsi-fikat, čeprav je prav slabo ponarejen. Te slabo ponarejene bankovce se lahko po tem spozna, da imajo temnejše ozadje nego pravi bankovci, ženski glavi ste na obeh straneh prav slabo izvedeni in pretemno šrafirani, tako da svitli deli obraza ne pridejo do veljave, barva ponarejenih bankovcev je ope-kasto rdeča (ziegelrot). Angelji so na obeh straneh zelo grobo izdelani, ozna-čenje serije se je posebno na madžarski strani popolnoma ponesrečilo.
—	Zborovanje. V soboto (praznik) dne 8. septembra t. 1. popoldne ob 3. uri se vrši politično zborovanje pri Sv. Frančišku okraj Gornjigrad. — V nedeljo, dne 9. septembra t. 1. popoldne ob 4. uri pa bode politično zborovanje v Kapli pri Vranskem. — Na obeh shodih bode govoril državni poslanec g. dr. Voušek in sicer o političnem položaju, oziroma o volilni reformi. Volilci pridite mnogoštevilno.
—	Prostovoljna požarna bramba v Mozirju priredi ob priliki blagoslov-ljenja društvene zastave na dan 7. in 8. septembra t. 1. slavnost v večjem slogu in sicer: Dne 7. septembra t. 1. zvečer bakljada, podoknica kumici, potem kohcert v hotelu „pri pošti". — Dne 8. septembra 1. zjutraj budnica, 2. ob 1. uri popoldne sprejem društev iz Gornje savinjske doline pri gostilni
Puncer, ob pol 2. uri popoldne sprejem društev iz Spodnje savinjske doline pri gostilni Hocke v Ljubiji; pozdrav skupnih društev in potem obhod po trgu.
3.	Ob pol 3. uri slovesno blagoslov-ljenje zastave, nagovor in deklamucije.
4,	Odhod na slavnostni prostor. — Na slavnostnem prostoru: 1. Koncert šoštanjske narodne godbe in raznih pevskih društev. 2. Srečolov. 3. Prosta zabava in ples. — Vstopnina na slavnostni prostor za neude. 50 vin.; dru-štveniki so vstopnine prosti. — Vsa društva, kakor tudi prijatelji brambov-stva se k tej izvanredni slavnosti najvljudneje vabijo. — Posebna vabila, razven lepakov, se ne bodo razpošiljala.
Odbor.
—	„Bralno društvo v Novi cerkvi pri Vojniku" priredi v nedeljo, dne 2. septembra 1906 na vrtu gostilne „Krivec" veselico s prav zanimivim sporedom. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
—	Katoliško politično društvo za gornjegrajski okraj ima javno zborovanje pri Sv. Frančišku, v gostilni g. Casal, dne 8. septembra po večernicah. Predstavil se bode drž. posanec g. dr. F. Vovšek.
—	Podšentjur pi i Zagorju. (Sej-marjem na znanje). Tukajšnji sejem v ponedeljek po angelski nedelji se vrši na novem sejmišču tako-le: Kramarji imajo svoje sejmenske "kolibe na gornjem delu. živina pa stoji na spodnjem za cesto, ki vodi iz toplic v Podšentjur. K obini udeležbi vabi
gospodarski odsek.
—	Politični shod v Šmartnem pri Slovenjemgradcu bo dne 9. septembra po večernicah v Kacovi gostilni. Obljubil je priti g. državni poslanec Robič. Prijazno so vabljeni vsi domačini, bližnji in daljni sosedje.
—	Rajhenburg. Josip Germovšek, posestnik v Križah okraj Kozje je bil poklican v Celje k orožnim vajam. Dne 24. avgusta je pobegnil domov toda orožnik Koje iz Rajhenburga ga je prijel in oddal vojaški oblasti.
—	Otvoritev savskega mostu v Brežicah se je vršila dne 26. t. m. Prišel je k slavnosti po mnogem mo-legovanju tudi cesarski namestnik grof Clary, a brežiški izzivači so dobili ukaz, se čisto mirno vesti, nič izzivati, nič hajlati. To je bilo nekaj grozno mučnega za naše nemškutarje, ker so morali z nagobčniki hoditi okoli. Zato pa cela slavnost ni imela običajnega kričavo - nemškega, ampak samo ofici-jelni značaj. Slovenci se seveda slavnosti niso udeležili. Zelo neljubo je bilo Nemcem tudi, da je neka oblast zahteyala cerkveno blagoslovljenje mostu, ki ga je izvršil vč. gosp. kanonik Majcen iz Maribora.
—	Žiče. Veselica, ki smo jo v zadnji številki „Domovine" napovedali, da bode 2. septembra se ne bode vršila.
—	Umrla je v Gradcu po operaciji soproga veleposestnika Franca Podgoršeka. Marija Podgoršek iz Ponikve ob južni železnici, kjer so jo danes položili k večnemu počitku. Bila je rojena Zdolšekova („Šuc") iz Okroga pri Ponikvi. Eden sin gospodari doma, drugi je „Cestni Jožek" pri Št. Jurju ob. južni žel., tretji je bil policijski svetnik v Ljubljani, hči pa je omožena na Mastnakovem („Zajčevem") v Lo-karjih pri Št. Jurju.
—	Za ponemčevalnico na Pra-gerskem — zopet beračijo. Zadnja „vahtarica" piše, da so nalovili srečno toliko slovenskih otrok za to ponem-čevalnico, da morejo otvoriti drugi razred, in za. ustanovitev tega so začeli zopet beračiti. Kdaj pridemo končno do tega, da začnemo s praktično realno slovensko politiko na vseh koncih in krajih naše Štajerske! Kdaj uvidimo, da je smešno in kratkovidno, z za-
smehom prezirati vse te „nemške otroke", ki rastejo kot gobe iz naše zemlje?!
—	Gospodu Kaiscrju v Ptuju
naznanjamo, da absolutno ne utegnemo, prevajati njegovih nemških nam do-poslanih popravkov na slovenski jezik, in če hoče kaj popraviti, naj nam to javi slovenski.
—	Mesto Ptuj ima po lastni izpovedi Nemcev v zloglasni „Marbur-gerci" nad 1,300.000 K dolga, katerega je večinoma "napravil sedanji župan Ornig. Pa Ptujčani so svojemu skrbnemu očetu hvaležni za ta dolg, in če se kje upa kdo na to opozarjati in ugovarjati proti pomnožitvi zadol-ženja, pa si Ornig. kar hitro dà po „svojih ljudeh" izreči zaupnico v mestnem svetu. Potem pa lahko — Drava spet mirno naprej teče, saj proti paši se ne sme nihče ganiti! ubogi ptujski Nemci !
—	Požari. Na Kogu pri Ormožu je pogorela viničarija ljutomerskega trgovca Sršena. Dva viničarja sta se opekla tako hudo. da so ju morali prepeljati v bolnišnico. — Na Ptujski gori pa so zgorela poslopja trem posestnikom. Zgorelo je tudi nekaj živipe. Zažgali so otroci.
—	V Sv. Rupertu v Slov. gor. bodo igrali dne 8. septembra t. 1. popoldne ob 4. uri v „stari šoli" veliko ljudsko igro v 5 dejanjih „Cvrček" v prid dijaške kuhinje v Mariboru. Igra učiteljstvo in dijaštvo. Ker je igra že sama na sebi zanimiva in je določen čisti dobiček v tako idealni namen, se nadjajo uprizoritelji mnogoštevilne udeležbe od blizu in daleč.
—	Strela je zažgala hleve in škedenjski hram kmetu Elzniku pri Sv. Križu nad Mariborom. Škode je 6000 K, zavarovalnine pol manj.
Kranjsko.
—	Graščino Zagorica pri Mokronogu je kupil ljubljanski mesar in posestnik g. Ivan Črne od g. Matije Hočevarja za 75.000 K.
—	Na smrt obsodili so porotniki slepca Jerneja Perkota, ki je bil umoril otroka svojega gospodarja. Perko je bil že od mladih nog pri Čimožerju kot rejenec in je bil ves čas priden in dober delavec. Pred osmimi leti je pa po nesreči oslepel — in od te dobe mu je tudi duh nekako otemnel, kajti v vsakem človeku je slutil le prega-njevàlca in zasramovalca. Čimožarja je že dlje časa sovražil — odkar mu je pa ta očital, da mu klobase krade, ni svojega sovraštva mogel več brzdati mogel, in konečno se je maščeval nad njim tako, da je nekega dne, ko je bil šam doma in mu je gospodinja, odha-jaje naročila, naj punčiko včasih po-ziba, če bo jokala, svoje maščevanje na grozen način izvršil. Zaklal je otroka ter pobegnil. Knialo so ga vjeli in zaprli — in sedaj so ga porotniki obsodili na smrt.
—	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse one svoje podružnice, ki letos še niso naznanile svojih odborov in funkcijonarjev, naj to store vsaj do 5. septembra t. 1. Rabijo naj zato vlani doposlane tiska-nice. Te podatke rabi družbino vodstvo za koledar 1907. leta. Ko bi prezrla kaka podružnica ta opomin, zvrača naj potem krivdo sama nase. Vodstvo družbe sv. Cirila in
Metoda. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1906.
—	Obrtno nadzorništvo za Kranjsko je izdalo poročilo o svojem delovanju v letu 1905. Izvršenih je bilo 731 nadzorstev pri 664 obrtnih obratih. V teh je delalo 13.285 delavcev in 5010 delavk. Stavke so bile 4 in je nadzorništvo vsled prošnje delavstva dvakrat posredovalo. Podjetniki
so se obrnili na nadzorništvo 78kl delavci pa 88krat. Nadzorništvo I izdalo 71 pozivov na delodajalce I odpravo nerednosti. Za delavstvo si zavzelo s tem, da so se njihova p| nočišča zboljšala, da so dobivali zdnl pitno vodo itd. Nesreč se je pri olfl nijah zgodilo 1235, od katerih jihfl bilo 18 smrtnih. Kar se tiče delavni časa, j« omeniti, da je bil skoraj^f kot prejšnje leto. Gospodarski pol delavstva ni bil bogve kako ago^H vsled vedno rastoče draginje n.]H pri jestvinah. Delavska stanovanjaB v nekaterih krajih slaba in še ne fl govarjajo zdravstvenim zahtevam, dl se meri na to, da bi se čimprej zbol šala. To poročilo je samo nemiill Upamo, da smemo zahtevati, da I dobimo vsaj prihodnje leto slovenski In to zahtevamo!
—	Blejski grad z jezerom . I vsemi posestvi vred je na prodfl Povod temu so razmere g. Felikfl Muhra. Po naši sodbi bi morala gledfl dežela na to, da kupi vsaj gradil
—	Slana je pobrala na Ijubj^^ skem barju vso ajdo.
Primorsko^
—	Veliko narodno slavlje^f Tolminu. Dne 8. septempra bodel Tolminu redka slavnost. katero nafl pravijo v tem prijaznem trgu skupni tri tamošnja društva: Narodna citali niča bo slavila svojo 45letnico; Rokol delsko bralno društvo razvije svojol zastavo in proslavi svojo 25letnicol Prostovoljno gasilno društvo pa otvori svoj gasilni dom. Slavnost se bo« vršila ob 'vsakem vremenu. ker4| preskrbljeno tudi za primerne pokril prostore. Nadjati se je obilne udeležbe® ne le z Goriškega ampak tudi z (io. 1 renjskega, katero nam je sedaj po J novi železnici tako blizo. Preskrbljeno ■ je tudi za' prenočišča in postrežho,| kakršno si le more kdo želeti. Pridite I torej rojaki ter slavite z nami ta na-1 rodni praznik.
—	Mater umoril in sebe koncil Upokojeni orožnik Franc B a her I Bovcu je bil velik pijanec, vsled česa® ga je mati večkrat zmerjala. Da na-1 redi konec temu življenju, je v soboti umoril mater, nato pa še sebi prerezal vrat. Našli so ga mrtvega.
—	Morilka lastnega otroka. Kal kor smo poročali svoječasno. našle si žanjice na neki njivi v Vrtojbi v pše-1 niči zakopano truplo novorojenca. ll dni so orožniki na Grahovem prijeli 1 Terezijo Šorli, ki je na sumu, da je 1 mati onega zakopanega otroka, kete-1 rega je sama zadavila. Prepeljali si jo v goriške zapore.
Ricmanje. Odbor političnega ; društva „Edinost" v Trstu je skleni, j da vzame v roke r i c m a n j s ko zadevo v končno rešitev. Radovedni smo. kaj bo in kako se stvar j reši. Ob sebi se razume, da želimo najboljšega uspeha, ki po naši sodbi itak ; ne more izostati. ker je jasno že zdaj, da pomeni riemanjska zadeva za trža-j škega škofa Nagla vsak dan večjo bJ*| mažo.
—	Šulferajnska šola v Skednju -pri Trstu. Na tej šoli se v drugi polovici septembra prične šolski pouk in nemški bratci že vabijo starše, naj ; vpišejo svoje otroke vanjo. Značilno -je, da se v vabilu poudaria narodnostna stran šole. Opozarjamo slovenske starše v Škednju in okolici, da se ne dajo preslepiti sladkim besedam nabiralcev otrok za to šolo, v kateri se vsakemu Nenemcu vcepi sovraštvo in gnus do njegovega materinega jezika in do njegove narodnosti-
Gospodarstvo.
injska kmetijska šola na Grmu.
Deželni odbor kranjski razpisuje ar v kranjskih časnikih 5 de-štipendij za učence deželne Ijske šole na Grmu. Pri tej pri-fsi ne moremo kaj, da bi tega na-zavoda našim kmetovalcem toplejše ne priporočali. V to svrho [občujemo glavna določila jz štatuta programa kranjske kmetijske šole [Grmu pri Novem mestu.
1. Uredba zavoda. I Kmetijska šola na Grmu pri Novem pvtu je kranjski deželni zavod; pouk dve leti.
Pouk se začenja vsako leto 3. no-ibra in se konča z zadnjim okto-i prihodnjega leta. O božiču imajo is šest dni, o veliki noči dvanajst ^ in o poletnem času en mesec do-od 1. do 31. avgusta. Pouk je djen v vsakem letu na dva tečaja, nski in poletni tečaj. Zimski tečaj i od 3. novembra do konca aprila. |ni od 1. maja do 31. oktobra.
Eik je teoretičen in praktičen. Te-ticnemu pouku je namen, popolnje-i in razširjevati pouk ljudske šole izobraziti učence v vsih tistih po-fenih in strokovnih vednostih, ki- so pdanes neobhodno potrebne za vspešno letovanje. Praktični pouk se vrši na fekem gospodarstvu pod navodom uči-nev in preddelavcev. I Vsa uredba zavoda, skupno stanuje, skupna hrana, vsa razdelitev lin časa, učni. hišni in poslovni ■vse navaja učence na to, da se K vcepi ljubezen do kmetijstva in |izgoje za praktično kmetijsko in za zistematično delo. se navajajo učenci tudi na m in priprosto življenje, na šted-zmernost, delavnost in sploh fcve kmetskega stanu.
2. U č e n c i. pčenci so ali notranji, ki sta-I V šoli, ali vnanji. ki stanujejo fei. Notranji učenci .so deželni siti in plačujoči učenci, ik notranji plačujoči učenec hrano po 80 h na dan in po Šolnine na leto ter stanuje brez-iv zavodu. Hrano je plačevati J v mesečnih obrokih po 24 K, pa v polldtnih predplačanih po 20 K. Plačujoči učenci, kateri naj izvrše »posebnim dovoljenjem deželnega nt v enem letu, plačajo šolnine
Bpjipji učenci (eksternisti) sta-P<i |naj zavoda in plačujejo po fi'M«|e na leto.
3. Ustanove. Za šolo je ustanovljenih deset leih ustanov po 240 K na leto, |ere oddaja deželni odbor. Pravico do teh ustanov imajo si-i kranjskih kmetovalcev
(vinogradnikov, ki so vsaj it stari, čvrstega zdravja in so z im vspehom dovršili ljudsko šolo. Lost gre tistim mladeničem, ki Ijo, dovršivši šolo na Grmu, goli svojem domu in se bodo pe-Rmetijstvom, vinarstvom in sadra/.
Učenci z ustanovami imajo hrano, ovanje in pouk v šolskem zavodu plačno, za obleko, životno perilo, falò in za šolske potrebščine pa orajo sami skrbeti. 14. Sprejem učencev. Kdor želi vstopiti v šolo, mora iazati:
1. da je dovršil 16. leto; če je telesno posebno krepak, sprejme po dovršenem 15. letu. Mlaki so dovršili 24. leto, sprej-e le izjemoma v zavod;
2.	da je prosilec z dobrim vspehom dovršil ljudsko šolo ali obiskoval kako meščansko ali srednjo šolo, kar mora dokazati s spričevalom zadnjega tečaja
3.	da je telesno sposoben za kmetijska dela, kar mora dokazati s zdravniškim spričevalom;
4.	da je lepega vedenja, kar mora izpričati s župnijskim in županskim potrdilom;
5.	da so stariši ozir. varuh pri pravljeni trpeti stroške za šolanje.
Prošnji za sprejem v šolo je priložiti tedaj : 1. rojstni list, 2. izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli; 3. zdrav niško potrdilo o trdnem zdravju; 4. izpričevalo županstva in ž u p n e g a urada o lepem vedenju prosilca in 5. obvezno pismo (reverz) starišev, oziroma varuha zarad vzdrževanja učenca.
Prošnje svojeročno pisane in ko-lekovane s kolekom za 1 K je poslati vodstvu, ki jih predloži deželnemu odboru.
Vsak prosilec mora delati tudi sprejemni izpit iz slovenskega jezika in iz priprostega računstva. Od vspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kdaj je delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Vsak v šolo sprejeti notranji uče--nec mora seboj prinesti sledeče stvari:
1. 6 srajc; 2. 6 spodnjih hlač; 3. 6 parov nogovic ali vnuč; 4. 6 žepnih robcev; 5. 6 obrisač; 6. 2 para čevljev za delavnike; 7. dva glavnika, krtačico za zobe, krtače za obleko in obutev.
Vsak notranji učenec omisliti si mora po vstopu v šolo jedilno orodje in en kozarec, kar preskrbuje vodstvo
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Napravo uniforme, ki stane 60 K in ki se lahko plačuje v obrokih, preskrbuje vodstvo.
Za snaženje životnega perila, za popravo obleke, za učne pripomočke (knjige, papir itd.) mora vsak učenec sam skrbeti. Stroški za to s prištetim denarjem, katerega dobijo učenci ob nedeljah in praznikih za proste izhode, znašajo od 8 do 10 K na mesec.
5. Končno določilo.
Učenci, ki dovrše šolo z dobrim vspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih starišev domu, smejo glasom odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1895 št. 4643, prositi proti koncu druzega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.	_
Svetovne vesti,
—	Gozd je pogorel med Pulo in Fazano v Istri. Gorelo je tri kilometre nr daleč ter popolnomo uničilo nasade. Prihiteli so gasilci iz Pule in od vseh strani gasit, pa tudi vojaštvo je pomagalo.
—	Sv. Marka zvonik v Benetkah.
Ker so pri zidanju rabili opeko, v kateri so različne žveplene sestavine, bodo morali vse, kar so do sedaj sezidali, zopet podreti, kajti upotrebljena opeka ni uporabna za tako delo.
—	Štrajk policistov v Rimu. Na naredbo ministrskega predsednika so v noči od 28. na 29. t. m. pozaprli velik del štrajkujočih policistov ter zažugali ostalim, da bodo postopali proti njim kakor proti dezerterjera, če ne pridejo takoj zopet v službo.
—	Štrajk na Španskem. Položaj v Santanderju je vedno resnejši. Delo je ustavljeno v vseh rudokopih. V mestu Camargo so štrajkujoči vlomili v shrambo za dinamit ter vso zalogo odnesli. Vlada je poslala oddelek ko-
' njice. Štrajkujoči in policija so se večkrat spoprijeli. V Santanderju je bilo tudi že nekaj mrtvih na obeh straneh.
—	V Bosni so našli deželni geologi v raznih'krajih mnogo vredne rude, katere imajo v sebi mnogo aluminija. Nadejati se je, da bode pridobivanje aluminija donašalo deželi veliko koristi. Mi se le bojiibo da bodo tujci vtaknili dobiček v svoj žep — za nas bo le trudapolno in nevarno delo v rovih in plavžih.
—	Bliskom! vlak med Budimpešto In Požunom. Zadnji čas so ponovno poskušali v novi delavnici ogrskih železnic zgrajeni brzovozni stroj. Zgrajen je v obliki torpeda, ima moči za 1400 konjskih sil in teče na 24 kolesih., S strojem nameravajo uvesti hitreje vozeči brzovlak, ki bi pri teži 400 ton prevozil 135 km na uro. Tako bi prevozil iz Budimpešte v Požun (213 km) v 1 uri 35 minut; za. enako pot rabi sedanji orientalski brzovlak 3 ure in 2 minuti.
—	Ne igrajte se z orožjem! Sedemletni Luka Mijaček v Zgališču pri Zagrebu sé je igral s samokresom, ki se je sprožil in je krogla švignila igralcu v glavo. Zdravniki nimajo dosti upanja, da bi otroka rešili.
—	Denar je ponarejala kmetica Marta Karič v Janjačku na Hrvatskem. Razpečavala ga je že dalje časa, Te dni so ji prišli na sled in našli pri hišni preiskavi 65 ponarejenih komadov po 5 K, 4 po 2 K in nekaj kron in desetič. Denar je dobro ponarejen in je iz kositra.
—	Ločitev cerkve od države na Francoskem. Če papež ne dovoli, da bi katoličani na Francoskem osnovali bogoslužna društva, kakoršna zahteva nova postava in če vsled tega ne bode 11. septembra teh ali podobnih organizacij, kakoršne nova postava zahteva, francoska viada né bode imela komu predati cerkve ter bode vsled tega primorana cerkve zapreti — cerkveno imovino pa izročiti odborom za pre-skrbljevanje siromakov in dobrodelnim zavodom. Da bi bilo laže mogoče razširiti od Rima neodvisno narodno cerkev, namerava staviti radikalni poslanec Gyesse predlog, naj se novi postavi doda naredba, da se cerkveno imetje sme izročati tudi občinam „prostih katoličanov'1. Po novi postavi se ima izročiti cerkveno premoženje samo takim bogoslužnim društvom, katera nadaljujejo dogme in božjo službo stare občine. Kakor vse kaže, bode na Francoskem še hud boj med duhovščino in
vlado, predno bo to vprašanje ločeno. Klerikalci so pripravljeni na skrajni odpor.
—	Velik požar je vničil v Lyonu na Francoskem skladišča in poslopja neke družbe za preseljevanje. Škode je bilo za 2,200.000 frankov.
—	Nesreča na železnici. Blizu Lvova je trčil osebni vlak v rezervni stroj. Dva voza sta se popolnoma razbila. 12 do 15 oseb je hudo, nad 40 oseb pa lahko ranjenih.
—	Nevarnega anarhista so prijeli v Marsilji v osebi italijanskega čevljarja Civilla. Našli so pri njem raznih razstreljiv, s katerimi je skoraj gotovo hotel umoriti predsednika Fal-lieresa, ki pride kmalu v Marsiljo.
—	Denarna centrala „Zadružne Zveze" v Celju izkazuje z 31. avgustom 1.1. naslednji denarni promet in bilanco: Vplačani deleži ... K 109.930,—
Izplačani „ ... _210"—
Stanje-deležev ... K 109.720'— Prejete vloge v tekočem
računu .... K	2,424.829 61 Vzdignjene vloge v tekočem računu . . „	1,035.347 65 Stanje vlog v tekočem
računu.....K	1,389.48196
Izplačana posojila v tekočem računu . . K	1,880.057'— Vrnjena posojila v tekočem računu . .	410.64431 Stanje posojil v tekočem
računu.....K	1,469.412'69
Gotovina, poštna hranilnica in naložbe . . K	177.668'23 Denarni promet je iznašal :
prejemki . . K	5,079.784'53
. „	5,075.13547
izdatki
Skupni denarni promet toraj......K 10,154.92000
Vsem onim, ki jim teži njih duše tako „velikodušna" skrb za mene, naznanjam, da ne odhajam iz Celja in da se ne umaknem s pozorišča.
Vekoslav Spindler.
SLOVO!
Ker mi ni bilo mogoče se pri svojem odhodu iz Letuša pri vseh dragih mi prijateljev in znancev osebno posloviti, kličem tem potom vsem krepki ,NA ZDAR" in „Z BOGOM" udani
TflVfth Qom 'novec pri Sv. Frančišku ugiwu OClll, Ksaveriju, v sav. dolini.

OtVoriteV trgovine. J
Usoj am si slavnemu občinstvu v Radomirju in okolici vljudno naznaniti, da otvorim
trgovino z mešanim blagom
Filačevi hiši.
Prizadeval si bodem vedno s svežim blagom po nizkih cenah cenjenim odjemalcem postreči in zagotavljam vsakega, kdor bode enkrat pri meni kupil, da mi ostane zvest odjemalec.
Na konkurenčno reklamo iz Ljubnega odgovarjam toliko, da bodem jaz po moči po ravno takih cenah prodajal.
Prosim drage svoje rojake, da me mnogobrojno obiskujejo in se priporočam z odličnim spoštovanjem
Jakob Sem
bivši poslovodja podružnice Norb. Zanier & sin v Letušu. Sv. Frančišek-Radomirje, dne 29. avgusta 1906.	(465) 2—i
Prostovoljna
f #	Naprodaj je
ßf003]3. Hi
na Jesenicah. Hiša stoji zraven novega kolodvora. Pri hiši je hlev, vodnjak in dva vrta za zelenjavo in tudi vse občinske pravice. V hiši se izvršujete zdaj dve obrti in sicer izvrstno uspevajoča moderno opravljena pekarna in prodaja delikates. Natančne pogoje pove dr. J. VILFAN, odvetnik v Radovljici.	V1
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi (270) proti požaru in za življenje najdejo 12-7
posredovalci
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopiiiki in stalni potovalcipa dobro stalno službo. Ponudbe pod „15305 Gradec" poste restante.
v
Čudo sveta!
50 komadov za samo gld. 2*50.
i eleg. večkratno pat. remontoir-žepna ura s pismeno garancijo tovarne za točnost, i lina zlato-double verižica, 2 prstana iz amerik. zlata-double s ponar. bril j an t i (za gospoda ali damo), 2 zlato-double manšetna gumba (ostaneta vedno nova), 3 krasni naprsni gumbi (Chemisetts, 3 pat. gumbi za ovratnike, i eleg. žepni nožiČ, i eleg. svilena ovratnica, svetla ali temna, i lepa igla za ovratnico s Simili-briljantom (doublirana), lepa danska broša (zadnja novost), i krasno žepno toaletno zrcalce, l lepa denarnica, i par boutonov z amerik. brillanti, l fino pisalno orodje iz niklja i pat. vremenski barometer, i garnitura 20 komadov različnih pravih inozemskih znamk, i eleg. odrezalec za smodke (nikelj), i pat. držaj za ovratnico, i album najlepših slik sveta, Vse skupaj z elegantno uro, ki je sama 2krat toliko vredna, samo gld. 2*50. Proti predplačilu ali povzetju se d«bi pri osrednjem depotu za pat. ure in dragotlne.
S. URBACH, Krakov štev. 74.
N. H. Fri nakupu 2 paketov se pridene l prima angleška britev brezplačno. Ne ugaiajuče se zamenja ali vrne (406)	se denar. Riziko izključen.	1—1
5 paroV creVljeV
#	in sicer: 1 par
Z A im Krün? ™ei»kk. i
fmWW 9 WmW WWW deških. 1 par *	dekliških. 1
par otroških modnih črevljev fino pospoliranih. po najnovejšem kroju in na lahko izdelanih, prodajamo, ker opustimo vse filijalke. po tej res nizki ceni. — Dovolj je. ako naznanite pri naročilu dolgost ali štev. Pošiljamo po poštnem povzetju ali proti kasi.
Kesslerjev eksport črevljev, Krakov 72.
Kar ne^ugaja, zamenjamo ali povrnemo denar|— liziko je torej izključen. (407) 1
z 12 strankami z bruto-dohodki letnih 1062 K. 3 minute od ene najvažnejših postaj na južni železnici, je radi smrti ceno naprodaj. V kraju samem (457) je tovarna. Pojasnila daje 3-2 „UPRAVNIŠTVO T) OMOVINE".
S5fH5H5H5E5SB5HSa5H5g5H5gSH5ä
Dobro vpeljana
trgoma
z mešanim blagom z vso potrebno
opravo se pod l*«1#f|S flflffs
ugodnimi pogoji ifltyv] UllU( •
(4«6) Vpraša se pri lastniku ,-i-i
F. Dolinar, Vrtne ulice 16.
priredi
Josip Sevčnikar na Lati pri Celju
v svojih gostilniških prostorih
v nedeljo, dne 2. sept. 1.1. ob 3. uri popoldne.
K mnogobrojni udeležbi vabi najvl judneje
J. SEVČNIKAR, gostilničar.
Canard One.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
W Vsakih 14 dni vozijo H Trst - New - York
paniiki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni, 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku:
ANDREJ Ol) LA SEK, Ljubljana
Slomšekove ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: SAVONIA, ponedeljek 17. septembra 1906. PANNONIA ponedeljek, I. oktobra 1906. CHARPATIA, ponedeljek, (1)	15. oktobra 1906.	48
ANTON KOLENC, Celje
Nar. dom in v lastni hiši Graška cesta 22.
Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120)	na debelo in drobno.	4H-30
Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s Špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljipčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koraninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnlno: piščance, race, gosi, kapune, purane itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine.
» o! "S ™ 8
s as
-BO,
posestnik vinogradov in veletržec z vinom
priporoča svojo bogato vinsko zalogo, prav tako vse vrste štajerskih vin in še posebno Cviček (Schiller). Priporoča tudi svoja žganja: tropinoveč, brinjevec, slivovko, katera vse sam žge, najfinejše likerje, rozolje itd.
Uzorci in ceniki so na zahtevanje gratis in franko na razpolaganje.
5H5B5gsa5HE55H5H5a5rasa5B5lŠ£
(394) 10-7
Naprodaj je ni
na Teharjih — (SI štev. 16.) poleg sejmi! obsegajoča 5 sob, kuh shrambo in dve kleti zelo primerna za niško obrt. Vzrok starost lastnice. Več UPRAV. „DOMOVI
(444) 3—2
izurjena v galanterijski strok-in okreten ter bister .'. učenec, se sprej-F. KOSTIČU v Celju.	152-38
Kupujte narodni kolek!
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
JingcrjeVi siValni stroji
Man beachte die Fabrikmarke.
giäjpasclpei)
za domačo
porabo in obrtne sVrhe VsaHe Vrste.
X
Velika IS] trpežnost in
Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. vzorna
konstrukcija usposobljajo
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja =
Singenjevi šivalni stroji so na največjih Ifl svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. vi
Singer Co. delnica družba SiValnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52 34 fj^j
pitnie priporoča Zvezna tiskarna.
JI
Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(39) 52—36
Zvezna tiskarna
se priporoča častiti duhovščini. slavnemu učiteljstvu. pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več ^barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošuriee, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice.spovedne listke, molitvenike. mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.: sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. - Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim __	I	C 0	0
ü Zvezna knjigoveznica.
priporoča

JOS. LAMPRET, šoštanj .
priporoča svojo veliko zalogo /\TT|7fJ v velikosti do 1-50, 1-60, 1-70, 1'80, '1/"C> 7t m It istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2*20, 2-30 2-40 m. I popolnoma izgotovljenih .-..•.	1 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah. *	HT" ▼ zalogi je zgotovljeno pohištvo.
Zagotavlja solidno in točno postrežbo. Načrte za okna in vpata pošilja na ogled.
Zoper ogenj in Vlom Varne blagajne in šivalne stroje ljupite pri tneni najceneje.
2H v^m lEZE^Si WEM WZZM	fl^LiZU IC^tZSB	IEZi^SI IE
Zanesljivo najboljše poljedelske stroje
kakor mlatilnice na roko in gepelj. čistilnice (pajkle), slamoreznice,
mline za sadje in grozdje, vinske in sadne stiskalnice priporoča v bogatej izberi
99-
,66
ter pošilja na željo cenike zastonj.
h
Blažile grablje
najvspešnejše poljedelsko orodje, s katerimi ena oseba lahko toliko naredi, kakor z navadnimi 6 ljudi. ..........
a>
(D
Posebno opozarjamo na omare za led, stroje za izdelovanje sladoleda in surovega masla, ter razno kuhinjsko opravo.
izbera kuhinjske posode iz čistega nikla
(253) 18
d TraVerze, cement, železo za Vezi, ceVi iz tentennine, stresna lepenHa, sesalKe in VodoVodne napraVe
mostiče, železne cvetljiönjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle,
Iwan Rebek
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.
Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostile ali sploh vsake vrste tehtnic.
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor
tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za
ista prevzamem tudi nabavo pečnic, kakor
<,vs,-i„ 4.	.... .	tudi zi<iarska dela z jamstvom dobrega
izrsila. - Stedilna ogn,,««a imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko
kuhinje, pralnice. dvorišča. hleve ali vrtove.	' Pol.iabn<> napelje bodisi v
najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča.
bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor
VSAKOVRSTNE ZELEZNE OGRAJE äS^'Ä-^^ää.:
skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna
; .	-	suic. giuuuve. vriove
zasebne hiše itd. — Železna vrata za prodajalne
okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, sk.adiš^^^
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela p . .	v P® tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	,ln\ -, 0.
(19) -n'J—.io
Posojilnica
Celju
uraduje
vsak
dan
v
9
dop
od
do
12
izvzemš praznike
ure
nedelje
in
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Jttžttoftajcrsfr hranilnica V Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na =
(43) 50—33
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
in pol odstotk
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.