JUTRA
Maribor, torek 1. julija 1930
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Telefon
Poštnina plačana v gotovini
Marmontu.
Cena 1 Din
2haja razun nedel
Račun pri poStn«m č«k. rav. v Ljubljani št. 11.409 ^•'i» maiačno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doitavljen na dom pa 12 Din
Uredn.2440 Uprava 2455 Oglt»e »pr«j«mt tudi oglatnl oddalsk .Jutra-v Ljubljani, Preiarnova ulica it, 4
Naše zadružništvo v Julijski krajini in fašisti
Goriška Zadružna zveza je bila do !. 1928 najmočnejši slovenski gospodarski Činitelj na Goriškem. Imela je 235 članic-zadrug z okrog 50.000 člani, po ogromni večini kmetskega stanu. L. 1927 je imela Zveza 97 milijonov lir prometa, kar je za tamošnje siromašne kraje vsekakor mnogo. Zveza je bila pod vzornim strokovnim vodstvom. To pa ni dišalo fašističnim oblastim, v oči so jih bodli lepi uspehi slovenskega zadružništva, in 1. 1928 ste obe Zadružni zvezi, tržaška in soriška, z enostavnim policijskim dekretom bili prisiljeni, da prevzameta italijanske uprave. Narod je izgubil svojo gospodarsko neodvisnost. Goriški prefekt Casini je z dekretom od 19. jan. 1928 imenoval goriški Zvezi komisarja, češ da Je uradna komisija pri reviziji Zveze ugotovila, da radi nezadostnih sredstev ne niore samostojno naprej poslovati in ne Anicam nuditi jamstva za razvoj in napredek, kar bi lahko imelo težke posledice, ker je z »včlanjenimi zadrugami zvezan velik del gospodarskega življenja Province«.
Naravno je bila ta utemeljitev samo Pretveza, da so fašisti dobili v svoje roke to cvetočo gospodarsko institucijo. Kako s ojo vodili gg. komisarji, najprej dr. Likurg Petrela iz Parme in pozneje bivši tajnik fašistične federacije v Gorici Cec-Cese, se je pokazalo letos ob binkoštnih Praznikih, 'ko je imela Zveza — ki se danes oficijelno imenuje »Federazione delle kooperative e Cassa Centrale delle Cas-
Rurali« _ svoj drugi občni zbor izza 'tobe, kar so sj fašisti uzurpirali nad njo oblast. Pokazalo se je, da je zavod, ki je
* svojimi zadrugami bil poprej temelj narodne odpornosti in gospodarskega napredka, pod fašistično upravo prišel na r°b Propada.
Od 235 neodanjih članic je pisostvovalo na občnem zboru po delegatih komaj 14 £adrug, kar je konstatiralo tudi fašistično ~?sopisje. Naravno je, da so sklepi take fkupŠČine neveljavni. Komisar Caccese ,e Pel slavospeve sebi. Koliko so ti slavospevi vredni, naj pokažejo sledeča dejstva: Stara slovenska uprava je izročila Komisarju krog pol milijona gotovine.
a komisarja sta nele to gotovino za-P «yila, ampak povzročila tudi še mnogo m uonov lir izgube in dolgov. Dočim je ?.flS’T-nska “Prava po prevratu na-
•	? deZel° razorano in razdejano, zadruge rez njig jn vodij vejik dei denarja izven meja nove Italije, in je torej mo-
ala začeti popolnoma znova graditi, je vendar gospodarila tako dobro, da je v Par letih pokrila vse izgube v iznosu krog dveh milijnoov lir. Izdajala je strokovni mesečnik »Gospodarski list«, Iz-(Vršila veliko propagando za sajenje breskev, ki donašajo letno stotine tisočev lir dobička tamošnjim kmetovalcem, uvedla •e dobro voden blagovni oddelek, ustanovila nad 40 mlekarn, nakupila 'velike Komplekse zemlje in jih razdelila med •olone itd. Ta realna dejstva jasno govo-
Nove represalije Angležev
v Indiji
VČERAJ JE BIL ARETIRAN PREDSEDNIK VSEINDSKEGA KONGRESA, KONGRES SAM PA PROGLAŠEN ZA NEZAKONITO ORGANIZACIJO.
ALAHABAD, 1. julija. Ker so pričeli indski nacijonalisti vnovič s podvojeno propagando med vojaštvom in policijo, je včeraj policija nenadoma obkolila poslopje, kjer je glavni stan vseindskega nacijonalnega kongresa ter je aretirala predsednika kon gresa in voditelje gibanja za državljansko neposlušnost, Motilarja Nehrua in tajnika kongresa dr. Mahmuda. Policija je nato prostore vseindskega kongresa zapečatila in prepovedala nadaljno delovanje kongresa, ki je pr o
glašen obenem za nezakonito organizacijo.
Vest o aretaciji predsednika vseind skega nacijonalnega kongresa je napravila po vsej Indiji naravnost porazen vtis. Borza v Bombayu je v znak protesta in žalovanja zaprla svoje lokale za tri dni, vsi Hindi so zaprli svoje trgovine. Ker se je bati, da izbruhnejo zopet težki nemiri, so koncentrirale oblasti na vseh nevarnih krajih mesta močne policijske in vojaške oddelke.
Pripraue za kronanje rumun-skega kralje
BUKAREŠT, 1. julija. Odbor za priprave kronanja kralja Karla je že pričel svoje delo. Kralj je sicer ponovno izrazil svojo željo, da naj bi se vršilo kronanje v skromnem okviru, toda želja vsega naroda je, da se izvrši s čim večjimi svečanostmi. Kronanje bo meseca oktobra v Albi Juliji in se ga bo udeležilo več evropskih državnih poglavarjev.
Zadnje francoske čete zapustile Porenje
MAINZ, 1. julija. Včeraj dopoldne je bila na tukajšnjem gradu sneta zadnja francoska trobojnica, nakar so čete takoj odkorakale na kolodvor. General Guillaumat, vrhovni poveljnik francoskih čet v Porenju je zapustil Mainz popoldne. Predsednik mednarodne komisije v Porenju je povodom odhoda francoskih čet izjavil, da pomeni 30. junij 1930 pričetek perljode končne sprave med narodi.
fingleška spodnja zbornica proti predoru Rokauskega preliua
LONDON, 1. julija. Anglija je končno odklonila načrt gradnje predora pod Ro-kavskim prelivom med Anglijo in Francijo. Na podlagi interpelacije nekega poslanca se je vršila včeraj v spodnji zbornici obširna razprava o tem problemu, tekom katere so nasprotniki tega načrta naglašali, da bi predor v primeri z velikimi stroSki nikakor ne prinašal enakovrednih koristi in bil z gospodarskega in političnega stališča brezpomemben. Me-
rodajni za odklonitev pa so bili vsekakor argumenti vojaških krogov, ki so poudarjali, da bi postal predor v primeru vojne za Anglijo lahko zelo usoden. Pri glasovanju, ki se je nato vršilo, je bil predlog za gradnjo predora pod Rokav-skim prelivom odklonjen s 179 proti 172 glasovom.
Dr. Beneš o habsburškem uprašanju
PRAGA, 1. julija. Zunanji minister dr. Beneš izjavlja v »Venkovu«, da ne veruje v restavracijo Habsburžanov, ker bi se vsak tak poizkus zelo naglo izjalovil. Mala antanta nikakor ni iz-premenila svoje trdne volje, da vse take poizkuse energično prepreči. Sicer pa bi restavracija Habsburžanov naletela na najodločnejšl odpor tudi pri drugih državah in to ne morda samo radi tega, ker obstojajo v tem vprašanju mednarodne obveznosti med Madžarsko in velevlastmi, temveč tudi med velesilami in Malo antanto, kar se le prečesto prezre. Predvsem je treba poudariti pravno stran tega vprašanja, kajti Mala antanta nikakor ne more privoliti v razveljavljenje teh dogovorov.
Otuoriteu zračne proge Praga Zagreb — Sušak
ZAGREB, 1. julija. Povodom današnje otvoritve zračne potniške proge Praga -Zagreb - Sušak dospejo semkaj zastopniki češkoslovaške družbe za zračni promet, ki bodo svečano sprejeti. Ob 3.30 prileti prvo redno potniško letalo Iz Prage v Zagreb in bo kmalu nato nadaljevalo polet na letališče pri Sušaku.
re v prilog poslovanja stare slovenske u-prave.
In kako gospodarijo komisarji? Dočim je stara uprava na račun honorarja za člane uprave jemala letno skupno 2100 lir, dobiva komisar mesečno 3000 lir. Na račun Zveze si je nabavil avtomobil. Režijski stroški Zveze so tekom enega leta pod komisarjem narasli za 160.000 lir napram stroškom v letih stare uprave. Prvi komisar Petrella je dvignil pri Zvezi plačo za 15 mesecev, dočim je bil v resnici pri Zvezi samo 4 mesece. Komisarja sta ukinila »Gospodarski list« in blagovni oddelek. Pri tej priliki je komisar dal blago n akredit nekemu fašističnemu podjetju, ki je propadlo, in je Zveza ogromno izgubila. Tekom dveh let
fašistične uprave so vloge pri Zvezi padle za krog 2 milijona lir. Komisar je bil brez sredstev in je najel posojilo v iznosu 5 milijonov lir- S tem posojilom je tako sijajno gospodaril, da pred mesecem dni Zveza ni mogla izplačati vlog. Nedavno je morala Zveza zopet najeti
350.000	lir hipotečnega posojila na svojo palačo v Gorici.
Tako se dela pod fašistično upravo dolg za dolgom, nastaja izguba za izgubo. Kdo jih bo nadoknadil? To je žalostna usoda nekoč mogočne slovenske gospodarske organizacije na Goriškem, in nič mnogo bolje se ne godi zvezi za Tržaško. Klasičen dokaz,,/kako fašizem upropašča vse, kar mu Dride pod roke v naši Julij-1 skl krajini.
Težka železniška nesreča pri Leningradu
MOSKVA, 1. julija. Radi napačno
postavljene kretnice je včeraj osebni Vlak, ki je prihajal iz Irkutska, tik pred Leningradom skočil s tira. Lokomotiva in trije vozovi so se popolnoma razbili, 25 potnikov je bilo ubitih, 28 pa težko ranjenih.
Dremavica u Prag!
PRAGA, 1. julija. Tu so se zadnje dni pojavili 4 primeri obolelosti za dremavico. Zdravniki skušajo zdraviti nevarno bolezen z nekim novim sredstvom, ki ga pridelavajo Iz neke afriške rastline.
5iina uročfna w Londonu
LONDON, 1. julija. Včeraj je zajela mesto in okolico nenavadna vročina. Po mestu se je omehčal asfalt in je bil promet močno oviran. Radi vročine so uradi zaprti. V bolnicah je vse polno ljudi, ki jih je zadela solnčarica.
Ztnska — ravnatelj 'milanska Scale
MILAN, 1. julija. Vodstvo Scale, naj večje opere na svetu, je bilo poverjeno tajnici pokojnega ravnatelja, Aniti Colombo.
Plaz zasul ulak
LONDON, 1. julija. »Exchange Te-legraph« poroča iz Toki ja, da je v bližini Yamaguhikena velik plaz zasul potniški vlak in pokopal pod seboj vse potnike. Nad 800 železniških delavcev je odhitelo takoj na pomoč. Reševalna dela so bila zelo težavna. Pogrešajo skupno 50 oseb, ki so se najbrže zadušile.
Novost! na našem živilskem trgu.
Laškim marelicam, katerih prihod smo pred kratkim naznanili, so sledile prve domače marelice po 2 komada za 1 Din ali kg po Din 16.—. Prve pohorske maline se prodajajo po Din 5.—< do 8.— liter, prvi bob po Din 2.50 liter. a domača prva čebula je spodrinila dosedaj vladajočo laško. Domača zelena paprika se dobi na trgu po Din 1.—. Zelo pohvalno je treba omeniti. da so postavili na trg kar 3 vrste novih miz.
Ni dneva brez tatvin.
Lesnemu trgovcu Francu Vogrin c u v Stritarjevi ulici je bilo prejšnjo noč iz skladišča ukradenih več desk, Vinarski in sadjarski šoli pa isto noč s posestva ob Vrbanovi ulici nad 100 salatnih glav.
Po strelovodu Je plezal.
Na ovadbo službujočega zdravniita v bolnici je bil včeraj dopoldne aretiran 211etnl Stefan Marič, pristojen v srez Novo Gradiško, sicer žagar v Ljubljani, ki je bil malo poprej izpuščen iz bolnice, pa je kmalu nato plezal po strelovodni žici bolnice v prvo nad stropje zavoda, kjer so spolno bolne ženske. Na policije je izjavil, da so ga ženske razjezile, ker so nanj iz oken pljuvale.
n
Ako želiš Imeti lepe knjige, pristopi k. Vodnikovi druibl* I
Razstave mariborskih osnovnih Sol
Mariborski in dnevni drobiš
DVODNEVNA REVIJA ŠOLSKIH USPEHOV. — ZANIMANJE STARŠEV IN PRIJATELJEV MLADINE. — ZLATA SREDNJA POT »NOVE ŠOLE«. -POSEBNOSTI UČITELJEV. — POSEBNOSTI ZAVODOV. — POMOŽNA ŠOLA. - INTELIGENČNE PREIZKUŠNJE. - DUŠEVNI PROFILI. . LEPI USPEHI.
Vidov dan— zaključne šolske slavnosti — počitnice! Toda k to s ni bilo tako! Še dva dni je žrtvovalo mariborsko osnovnošolsko učiteljstvo, da je v razstavah pokazalo sadove svojega celoletnega vzgojnega in učnega prizadevanja. Roditelji in drugi prijatelji mladine so v polni meri vpoštevali idealne namene učiteljstva in razstavni prostori so bili od jutra do večera obilno obiskani. Posetni-ki so se izredno zanimali za posamezne stvari, občudovali krasne izdelke, nekateri so pa že iskali tudi informacij radi delovnega načina, zveze z ostalimi predmeti itd.
Znano je, da tudi naše šolstvo preživlja neko prehodno dobo, ki zahteva v šoli zopet duha starih pedagogov-klasikov: »V šolo mnogo solnca, radosti, veselja! V aktivnosti in v ustvarjanju se naj razvijajo vse otrokove sile k čim večji samostojnosti!« S to vsestransko delavnostjo (pisanje, risanje, gnetenje, izrezova-’ nje, lepljenje, vezanje, žaganje...) se seveda ne zanemarja pridobivanje kulturnih dobrin. Nasprotno! Baš z zbujanjem o-trokove aktivnosti in iniciativnosti, z nego ročnega dela, s skupinskim delom itd. je celotno šolsko delo bolj praktično u-smerjeno, to pa le v toliko na škodo »zna nja«, v kolikor je to bilo vedno le balast za otrokovo duševnost in njegov razvoj.
V povojnih šolsko-reformatorskih sme reh je bil Maribor že dolga leta žarišče Vsega proučevanja, kar se je že ponovno 1 povdarjalo. Zato je tudi jasno, da si učiteljstvo polagoma osvaja nove ideje —v ‘kolikor, pač odgovarjajo slovenskim razmeram in potrebam. Radi pestrost! in številnosti novih pedagoških stremljenj je pač zlata srednja pot najbolj sigurna in to so pokazale tudi letošnje šolske razstave!
Zanimivo je dejstvo, da so letošnje raz 'sjave zavzele sistematično razvrstitev ;materijah (pri risanju: od pike do kroga j.in elipse, pri gnetenju: od krogle do j kompliciranih oblik itd.), čeprav še niso [razen na pomožni šoli — sprejeli razvrstitev po delovnih ali življenskih enotah.
| Razstave pa kažejo dokajšen preokret v jsmer konstruktivne aktivnosti: iz vseh 'predmetov diha pravo, pristno življenje,
! praktičnost in čut za dobro in lepo.
y.
. Prav lepo je na razstavah prišla do izkaza učiteljeva individualnost, ki jo mo-; derna pedagogika visoko ceni, saj je kVproja — idealno'Vzeto — izživljanje ^vzgojiteljeve osebnosti. V razstavah smo ( jasno videli tu vpliv ekonomičnega uči-btetfa, ki vrednoti vse ali vsaj pretežno le •iz vidika koristnosti, tam vpliv estetike uč tefffce, ki ji je doživljanje čistoč in lepote smoter vsega šolskega dela. Socialni tip ■upitelja polaga veliko važnost na sku-^PJnsko delo, politični na državoznanske l^rednote celotnega pouka, teoretični pa if zadovoljuje predvsem z izobrazbo .umskih zmožnosti. Kritičen opazovalec 'doživlja prijetno presenečenje ko vidi, da je poudarek »enotnosti« in sistematike odpadel in da je učiteljstvo odklonilo tudi prošlulo razporeditev po predmetih, ki Mj napravi na povprečnega opazovalca lp preračunani efekt. Namen razstav pa je, da nudijo pregled celotnega šolskega dela po razredih.
da si bežno ogledamo posamezne zavode! I. deška osnovna šola (Razlago-Lvavui.) je razstavila sijajne risbe, vse ■£. i-, plovne knjige, glinaste izdelke itd. Posebno pozornost so vzbujali izdel-razreda, ki je tudi eden izmed onih razredov, ki so letos preizkušali novo j metodo v Čitanj uin pisanju. Začeli so z Melikimi tiskanicami in šele pozneje s pihanjem. Pisave so individualne, pravo [zrcalo otroške duše brez pretvarjanja. jiTudi risbe in izdelki tega razreda kaže-jio,,da šola goji strnjenost v pouku. i:0;_ dekliška osnovna Šola (Slomškov trg) goji poleg lepih dekliških ročnih del predaji1?1 i1zrezovanje, ki se stopnjuje po razredih do izredne popolnosti y minucijoz-
nem izrezovanju silhuet. Zanimivo je slikanje na stenske krožnike v narodni ornamentiki, ki je tudi v risbah dobro zastopana.
II. deška osnovna šola (Razlagova ul.) preseneča s svojimi originalnimi pripomočki, ki so si jih dečki sami napravili: decim. tehtnica, škripčevje, ponazorila za higijeno (krvni obtok, kosti, srce, uho itd.) Izredno imponirajo tudi risbe, posebno zanimiv je pa 1. razred kot »reformni razred« z dobrimi uspehi tudi že v — spisju! Pisave so samonikle in prav lične.
II. dekliška osnovna šola (Magdalen-ska) je razstavila prav lepe risbe z narodnimi motivi, slikane vaze in izredno mnogo dekl. ročnih del praktične vred' nosti: perilo, blazine, zastorje in druge uporabljive predmete, kar je z ozirom na proletarsko deco tega okraja posebne hvale vredno!
III. deška osnovna šola (Ruška c.) je pokazala,.da v veliki meri-vpošteva delavski milje predmestja. Ves pouk se na slanja na delavske potrebe, kar jasno kažejo raznovrstnosti v delu: gnetenje, pletenje košaric, vezanje knjig, tehnična dela (eroplani) in umetniška dela z žagi co (Laubsage), ki bi jim prisodil izvor na tehniških šolah (postelje, izrezljani stolčki in mizice). Tudi risbe so pokazale, da je ves pouk zgrajen na praktični podlagi.
IV. dekliška šola (Cankarjeva) polaga največjo važnost na dekl. ročna dela, ki so povsem praktične vrednosti in to od 1. do 5. razreda: perilo, blazine, obleki ce, stenske preproge itd. — Vse izredno okusno izdelano. Risbe so pokazale gojitev ornamentike v zvezi z ročnimi deli, žal pa pismenih izdelkov ni bilo v raz stavi.
Dekl. šftla v Studencih je bila edina o-koliška šola, ki je priredila razstavo. Tudi tu smo videli, da učiteljice v polni meri upoštevajo delavske potrebe in nji hovo praktično usmerjenost. Ročna dela (perilo, zavese, blazine) so izredno ugajala, prav tako risbe in delovne knjige, ki kažejo strnjenost pouka v vseh razredih. Razdelitev celotne snovi v življenske skupine znači velik napredek napram napisavanju snovi izoliranih predmetov.
Pomožni šoli je pa ob svoji prvi reviji šolskega udejstvovanja bila posvečena posebna paznja. Svoboden in individualen pouk slabonadarjene dece je bil do sedaj širši javnosti neznan. Da se hoče tudi slabonadarjencem omogočiti razvoj posedujočih sil in zmožnosti, je razstava izdelkov lepo pokazala. V 3 delovnih enotah razvrščene stvari (»Kaj smo delali v jeseni« (pozimi, spomladi) nudijo jasen pregled celotnega dela, zveze posameznih predmetov in lep razvoj tvor nih sil nekdanjih proslulih »slabičev«.
Inteligenčne preizkušnje po raznih metodah (Sante de Santis, Binet-Simon in Rossolimo-Bartsch) so poglavje, ki zasluži posebne obdelave. Duševni profili, ki jih sestavljajo z najrazličnejšimi poizkusi strokovnjaki, so lahko podlaga za do-očitev bodočega poklica.
Vsekakor bo potrebno, da se stvar še nadalje popularizira. Morda bo to prvo preiskavanje temelj vsemu nadalnjemu delu, za bodočo posvetovalnico za poklice ki bodo pri nas zelo potrebni. Obenem pa bo širša javnost spoznala važnost te izredne šolske ustanove, ki ima namen pomagati trpečemu in bednemu otroku!
Razstave ob letošnjem Vidovem kažejo, da se učiteljstvo stalno izpopolnjuje. Jspehi so res taki, da mariborskemu učiteljstvu lahko v polni meri čestitamo ter po uspešnem in trudapoinem delu želimo* vesele počitnice I
Povratek mariborskega sokolskega vlaka.
Posebni vlak mariborske sokolske župe se je vrnil danes dopoldne ob pol 12. v Maribor.
Sprememba posesti.
Ana Marin je svojo hišo v Vojašniški ul 5 prodala posestniku in mesarju iz Cir-kovec Maksu Koržetu za 170.000 Din. Mariborski učiteljski maturanti iz 1. 1880., 1881. in 1882 se snidemo letos k tovariškem kramljanju v Rogaški Slatini dne 5. in 6. julija po običajnem vsporedu, tako da bomo brez izgovorov, v soboto popoldan vsi tam, ker proslavimo obenem 501etnico tovarišev-jubilantov letnika 1880. Iz Gro-belnega v Rogaško-Slatino imamo 5 vlakov tje in nazaj na razpolago. V soboto večerni sestanek v hotelu »Solnce«. Primerna prenočišča poskrbljena. V nedeljo zjutraj se vdeležimo korporativno službe božje. Slučajni izleti, skupen obed ob 13. uri, potem razid. Vsak udeleženec naj na znani svoj prihod tovarišu-jubilantu Ivanu Kitu v Rogaško Slatino do 3. julija, da se vse pravočasno naroči. Tovariši (šice) dobrodošli. Na zdravo in veselo snidenje! V imenu sklicateljev: Tone Po-rekar. —
Na študijsko potovanje v Inozemstvo
je odšlo danes zjutraj 12 maturantov in 4 maturantinje mariborske trgovske akademije, katerim sta se pridružila še 2 privatna udeleženca. Ekskurzijo vodi pro fesor trgovske akademije v Ljubljani, g. Pregelj, nadzorstvo pa je prevzela iz posebne požrtvovalnosti gospa Zora Ravnik, soproga mariborskega odvetnika g. dr. Rudolfa Ravnika. Ekskurzisti so se zjutraj ustavili v Gradcu, nato pa odpo tovali v Monakovo, kjer ostanejo nekaj dni, da si ogledajo vse znamenitosti me sta. Iz Monakova odpotitfejo v Hamburg, to važno svetovno pomorsko pristanišče, potem pa v Amsterdam na Nizozemsko in v Pariz, odkoder se potem preko Ita lije vrnejo v domovino. Študijsko potova nje bo trajalo mesec dni. Želimo, da bi si prvi maturanti naše trgovske akademije na potovanju čim bolj izpopolnili svoje znanje in se vrnili vsi zdravi domov. —
Na počitniški koloniji pri Sv. Martinu na Pohorju je bilo v preteklem mesecu oskrbovanih 48 otrok in sicer 38 iz Maribora in 10 iz Celja. Od teh je bilo sprejetih 10 na lastne stroške, ostali na banovinske, večji del iz banovinskih dečjih zavodov. Danes zjutraj sta odšla na kolonijo dve skupini in sicer ena z vlakom črez Slovensko Bistrico, druga z mestnimi avtobusi črez Polskavo, skupno 110 otrok, od teh 50 s podporo mestne občine mariborske, 20 s podporo banske uprave, ostali na lastne stroške. Jutri pride še 40 otrok iz Varaždina in Krapine, katerim je društvo za zdavstveno zaščito otrok in mladine pri pravilo spalnice in oskrbo v šoli v Šmart nem. Skupno bo v juliju v tej koloniji nad 150 otrok. Kolonijo bo vodil upravitelj g. Dimnik, zdravstveno nadzorstvo bo imel g. dr. Vrtovec, za ostalo nadzorstvo sta dve zaščitni sestri ter 8 nadzirate ljev oz. nadzirateljic. Kuhinjo in notranjo oskrbo so prevzele č. šolske sestre iz Slovenske Bistrice. —
Krožek upokojenih učiteljev (Ic) v Mariboru
priredi v četrtek dne 3. julija izlet v Limbuš — gostilna Robič blizu šole Večina se posluži vlaka, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 13.18 pridne. Povra-
Slabo stanje ceste Slovenska Bistrica Sv. Martin na Pohorju.
Tako iz krogov turistov, kakor tudi domačinov smo naprošeni za objavo sledečih vrst: Iz Slovenske Bistrice vodi do Smartna na Pohorju 9 km dolga cesta, ki je skraja še dokaj vozna, a se pozneje spreminja v pravcati »križev pot«, kar čutijo ne-le avtomobilisti, ampak tudi pešci. Za oskrbovanje te ceste sta odrejena dva cestarja, podrejena cestnemu odboru. V interesu povzdige tujskega prometa, bi bilo, če bi se kompetentni krogi pobrigali vsaj za to, da se popravijo najbolj razdrapana mesta predmetne ceste, kajti sicer bo tako vsaka avtotu-ra, kakor hoja peš-turistov vedno — »pretresljiva«. — Tudi spravljanje blaga m materijala do Šmartnega je silno zamudno in mučno za ljudi in živali. — Pozor!
Vsi, ki so se prijavlii za delo v Franciji, naj se zglasijo zanesljivo v sredo 2. julija ob 8.30 dop. pri Borzi dela v Mariboru.
Afero železničarjev
iz delavnice drž. železnice v Maribora, ki so bili dne 13. marca aretirani radi suma komunizma, je odstopilo državno sodišče v Beogradu mariborskemu o-krožnemu kot sodečemu sodišču in se bo vršila že v bližnjih dneh glavna razprava. Kakor znano, je bilo 13. marca aretiranih skupno 6 železničarjev iz delav* nice, a so bili med tem 3 že izpuščeni iz preiskovalnega zapora.
Dekliška kolonija Pomladka Rdečega križa v Mariboru odide v sredo, dne 2. julija v BakaraC, Deklice naj se zbero tega dne ob 15.30 (3.30 popoldne) na dekliški meščanski šoli II. v Cankarjevi ulici, odkoder Je potem skupen odhod na kolodvor. — Herma Bračič, voditeljica kolonije.
Kolonija pod mostom
se je 29. junija pomnožila za novo družino 9 članov. Priselil se je Jakob S k e t. ki je bil deložiran iz hiše Ob bregu 16, z 8. družinskimi člani. Se* daj je tam 7 deložiranih družin in mestna uprava bo vsekakor morala nekaj ukreniti, da se temu napravi ko* nec.
Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu
se prične 3. julija za vse upravičene vojne invalide dravske banovine. Obseg* radioemanacijske kopelji, po potrebi tudi mehanoretapijo, za ves čas zdravljenja popolno brezplačno oskrbo, hrano in sta* novanje v Invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo sicer vsi invalidi, ki so po mnenja uradnega zdravnika takega zdravljenja potrebni, toda vojni invalidi, VII., Vltt in IX. skupine le tedaj, če je bolezen, za kate^) se žele v Toplicah zdraviti, v vzročni zvezi s priznano invalidsko hibo. Prošnje je naslavljati na kr. bansko a* pravo dravske banovine v Ljubljani. Pr°* šnji je treba priložiti: 1. Dokaz o invalid nosti: uradno poverjen .prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine po sta* rem ali po novem zakonu, ali prepis U* verenja, da je upravičen prejemati invalidnino tudi po novem invalidskem zak0‘ nu; 2. zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, da je tako zdravljenje potreb* no. Vojni invalidi VII., VIII. in IX. skupi* ne morajo razen tega priložiti prepis ifl* validskega uverenja o zadnjem komisijskem pregledu. Dobo idravljenja določi v vsakem posameznem primeru kopališki zdravnik povodom prve zdravniške preiskave. Nastanitev vseh invalidov brez izjeme je skupna v poslopju Invalidskega doma. —
Torek — Sreda
kabaretni veier
VeCfka kavarna ■Palals de dan** Nov spored!
Svinjski sejem v Mariboru.
Na svinjski seiem dne 27. junija je bilo pripeljanih 170, prodanih pa je bilo 1^ svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 200—225 Din, 7—9 tednov 270—300, 3—4 mesece 350—400, 5—^ mesecev 480—560, 8—10 mesecev 650-850, 1 leto 1.100—1.200, 1 kg žive tež« 11—13 Din, 1 kg mrtve teže 16—18.5° Din.
Izgubljena zlata zapestnica.
V nedeljo je bila na Mariborskem oW' ku od vhoda do kabin izgubljena zla*® zapestnica. Najditelj naj jo izroči Prot nagradi v upravi »Večernika«, Aleksa*1' drova 13.
Dan slovenske knjige v Št. lila.
Dne 6. julija se bo praznoval v št dan slovenske knjige, ki se mora raz*1' riti po vsej naši severni meji. NastoI> »Jadran«! —
Borza dela v Mariboru išče rfujno 40 tesarjev za inozemstvo. Društvo Jugoslovanskih akadeffli^oV' v Mariboru.	,
V soboto 5. t. m. priredi društvo svoi običajni vsakoletni društveni izlet n® Pohorje (Fala - Klopni vrh - Pe®e!c ' Ribniška jezera - Ribnica). Zbirališče soboto ob 13. uri na glavnem kolodvor • odhod s koroškim vlakom ob 13.1;1 J ’ Ijani gostje po društvenih članih i ". za članstvo obvezno. Abiturijenti aoor -došli,	1816
▼ Mariboru, dne 1. VII. 1930.
»m g*
Vrtno poljedelstvo
SISTEM VRTNEGA POLJEDELJST VA. - KALKULACIJA PRI KMEČKEM GOSPODARSTVU. - ZA POS KUSNA VRTNA POLJEDELJSTVA.
Zelo priporočljivo bi bilo vsekakor J da bi se tudi za poljedeljski jn sploh kmečki naraščaj uvedla vajeniška doba z izpiti itd. Da bi se s tem neprimerno dvignilo naše poljedeljstvo, da bi postala produkcija večja in da bi naša zemlja lahko preživljala več ljudi, kakor jih sedaj, je menda jasno in o tem ni treba debatirati. Zdi pa se 'nam, da bi bilo za nas Slovence z našo majhno zemljo in malimi kmečkimi gospodarstvi priporočljivo tudi to, da bi se pričeli zanimati za takozvano vrtno poljedeljstvo, kakor je udomačeno v nekaterih delih Kitajske in Japonske, v treh krajih Zedinjenih držav Severne Amerike, v bližini Milana v Italiji ter po nekod na Danskem.
Kakor že iz navedenega vidimo, je ta način obdelovanja zemlje udomačen doslej povsod tam, kjer je gostota prebivalstva velika in kjer je zemlje premalo, najbolj pa v jugozapadni Kitajski, kjer omogoča eksistenco ogromnim milijonom ljudi. O njegovih podrobnostih na tem mestu seveda ne moremo razpravljati, njegove glavne značilnosti so pa te: da se zemlja obdeluje tudi na polju tako kakor na vrtovih, da se sejejo in sade le one vrste, ki najbolj hitro in največ rode, kji so v prehrani prebivalstva izdatne in da se skratka iz zemlje dobi čim več. Kajti, znano je, da daje že navaden dobro obdelovan zelenjadni vrt sorazmerno neprimerno več kakor mno go večja, po našem poljedeljskem načinu obdelovana njiva. V okolici naših mest in po mestih preživljajo n. pr. mali vrtni kompleksi cele družine raz meroma dobro, med tem ko bi kmet v vasi s takim koščkom zemlje, ko bi bil vezan le nanj, moral poginiti. Razumljivo pa je, da je za tako obdelovanje tal treba več strokovnega znanja, več požrtvovalnosti, neumorne Pridnosti in da je treba zemlji, od ka-e se več zahteva, tudi več dati.
Ali eno je, pri takem obdelovanju zemlje ne gre nič v zgubo, dočim je n* Pr. sedanje naše poljedeljstvo naravnost potratno, kar se tiče izrabe tal, gojenja vrst itd. Kdor se samo, tudi le slučajno ozre na naše njive, vidi takoj, koliko tal je izgubljenih in
brez haska. Pri tem je pa treba tudi pomisliti, da se pri nas često sejejo in sade vrste, ki se absolutno ne izplačajo, ker bi se že gotovi produkti drugje dali mnogo cenejše kupiti. To bi bilo treba tedaj temeljito vzeti v poštev pri preureditvi in izboljšanju našega poljedelstva, posebno pa še pri uvajanju vrtnega poljedelstva. Sejati in saditi bi se morale tedaj le one vrste, ki so za naša tla posebno prikladne, ki pri nas dobro uspevajo in ki se dajo čim najbolje spraviti na trg in prodati. One vrste živil, ki so drugod cenejše in ki se morejo kupiti za nižjo ceno kakor so naši pridelovalni stroški, naj bi se rajši kupovale za denar, ki bi se dobil iz ugodnejših in dobič-kanosnejših vrst.
Pred vsem pa bi bilo našega poljedelca in sploh kmeta treba naučiti kalkulacije, ki je v vsakem gospodarstvu neobhodno potrebna. Brez nje trgovec, obrtnik, podjetnik, industrijalec itd. sploh ne bi mogel eksistirati. Le kmetu se zdi, da mu ni potrebna in živi še vedno, kakor njegovi predniki pred davnimi stoletji, od slučajnosti tal, vremena itd., tedaj docela na slepo. Zato bi moralo biti navajanje h kalkulaciji eno glavnih opravil naših nižjih kmetijskih in poljedelskih šol in strokovnih predavanj. Seveda pa bi spreminjanje načina poljedelstva, posebno pa uvajanja vrtnega poljedelstva, ne kazalo propagirati brez pred hodnih temeljitih praktičnih študij.. V ta namen pa bi se morala najprej osnovati poizkusna gospodarstva z vrtnim načinom obdelovanja poljedelske zemlje. Osnovati bi jih morala seveda bodisi država ali pa banovina. Vodstvo bi moralo biti poverjeno strokovnjakom, eventuelno specijalistom, ki naj bi se v ta namen na javne stroške poslali za gotovo dobo v države, kjer je ta način že vdomačen, n. pr. v Italijo. ki je nam najbližja. Pred vsem pa bi bilo treba, da bi od samih razprav in teorij prišli že enkrat tudi do konkretnega dela. Merodajni faktorji naj tedaj o tem razmišljajo in naj čimprej storijo svojo dolžnost, kajti od tega odvisi vsa naša bodočnost!
O kraljestuu lemenu
Arabija ima devet suverenih držav. Med njimi je Jemen, suverena, absolutna kraljevina (imam = kralj, imamat = 'kraljevina). Meri 195.000 kvadr. kilometrov in ima 1 milijon prebivalcev islamske in šiitske veroizpovedi. Glavno mesto Sanaa ima 25.000, luka Holeida pa
40.000	prebivalcev. Znameniti potnik in raziskovalec Josip Kessel, ki po Afriki in Aziji proučuje vprašanje trgovine s sužnji, opisuje svoja opazovanja v seriji člankov v pariškem »Le Matin«. V Je-tneaiu ni naletel na sužnje, pač pa v zavezniški državi Hedžas. O Jemenu pa Pripoveduje nekaj zanimivih stvari: vladar je strah in trepet svoje zaprte državice. Nikdar ni hotel pripustiti kakšnega Inozemskega diplomatskega ali konzularnega zastopstva. Tam ni kontrole, ni infiltracije iz Evrope. Evropo zastopa ko maj tucat intelektualcev. Vse izhaja iz kraljevske oblasti, vse sloni na njenem dovoljenju: da se izkrcaš v luki, da smeš tam stanovati, da smeš odpotovati. Kar turskev.m imperiju tekom stoletij ni u-tT’ namreč ukročenje divjih plemen, uspelo temu arabskemu vladarju s ^njegovega sina, Ahmeta Šif-el ekI *a nazivajo »meč islama«, nrinriiafi ”1 biI navzoč, ko so nekoč hin Di,no talcev teh divjih ple-
S ;S,f0K,xkovani v težke °k°ve 5n
S nanS r fX so se- krvaveč, pomikali naprej. Istočasno je prijahal četnik,
ki je nosil par vreč odsekanih človeških
n	Pritrdili	na mest-
nih hišah. Drugi kraljev sin ni krvoločen bojevnik, ampak evropski naobražen človek. Minister zunanjih zadev je bivši turški diplomat Raghib, človek velike naobrazbe. Vrši obenem funkcijo vzgojitelja kraljevih otrok, ki žive v najstrožji
vojaški disciplini. Raghib govori izvrstno francoski. Jemenci so v ostalem prekrasno semitsko pleme. Svojega vladarja______________
pravi Kessel — obožujejo, in ko gredo v boj, glasno pojo pesmi v njegovo slavo. Vedno na vidiku ognja in meča je jemenski narod zelo pokoren in poslušen. Na svoj način uživa sadove mlade politične svobode.
Štiri glaune zračne poti ptic-seliuk
Znanstveni način danskega profesorja Mortensena, da se posameznim pticam-selivkam pritrdi na noge mal znak s številko in imenom postaje, je doslej ugotovil tekom 30 let sledeče rezultate: so štiri glavne smeri, po katerih lete ptice selivke in sicer: zapadna obalna pot preko Francije, Španske in Gibraltara, dalje ja-dransko-tuniška pot preko Sicilije, tretja je italijansko-španska pot preko Korzike, Sardinije, Bolearov in Španske in četrta je bosporsko-sueška pot. Večina ptic ne leti preko Alp, le one, ki stanujejo tik pod severnimi odcepi Alp, lete preko njih. Ptice se na letu drže vedno iste poti in se nikdar ne razgubijo. Zakaj se ptice sele? Svoj čas so biologi predpostavljali, da je vzrok selitvi pomanjkanje hrane. Vendar pa po novejših raziskovanjih to ne more biti edini razlog, ker v času, ko ptice selivke odlete na jug, je v vseh kra jih Še dovolj hrane. Tudi temperatura, zračni tlak in zračni toki ne morejo biti — kakor so to pokazali razni eksperimenti — pravi razlog za selitev. Zato so znanstveniki danes mnenja, da je pravi razlog naravni nagon — instinkt. Tisoč in tisočletja že beže ptice pred zimo, to se jim je vcepilo tako v organizem, da je postalo — nepremagljiv na-
gon. Jeseni postanejo lastovke nervozne, se zbirajo, ptice v kletkah toliko da ne zdivjajo, ko njihove svobodne tovarišice odhajajo na dolgo pot. Najmlajši zarod ptic selivk odhaja prvikrat na jug, ne da bi imel le malo pojma, kam leti. In vendar dospejo vse v kraje, kjer je pred njimi prezimilo že na tisoče generacij. Zanimiva je teorija Middenforfo-va iz 1. 1855, ki pticam selivkam pripisuje, da imajo magnetsko lastnost, ki jih privlači na jug in zopet nazaj na sever.
Češkoslovaški Rdeči križ
je imel na Vidov dan v Pragi svojo redno letno skupščino pod vodstvom predsednika dr. Aliče Masarykove, ki je poročala zlasti o mednarodni konferenci Rdečega Križa meseca oktobra v Bruslju. Tam ima delegacija češkoslovaškega Rdečega Križa nalogo, da poroča o svoji akciji za »božji mir«, ki je v vsem inozemstvu zbudila mnogo pozornosti. Verjetno je, da se bo Rdeči Križ tudi v drugih državah odločil za enako velikonočno akcijo. Tudi je poročala, da sta se končno sporazumela mednarodni komite Rdečega Križa v Ženevi in mednarodna liga RK v Parizu o obojestranskih kompetencah. Češkoslovaški Rdeči Križ ima danes pod svojim vodstvom nad 600 raznih šocijalnih in zdravstve nih institucij in nad 900.000 članov (440.000 odraslih, 460.000 mladine) Priredil je nad 300 samaritskih tečajev, ustanovil 223 rešilnih postaj, od teh 78 z avti. Ima 314 počitniških ko' lonij za krog 17.000 otrok. V zadnjem poslovnem letu je priredil 15.000 predavanj iz narodne higijene in zdravstvenega skrbstva za,nad tri milijone poslušalcev, ter 1600* tečajev o prvi pomoči, vsak tečaj po 30 predavanj Letni promet češkoslovaškega RK je znašal lani krog 300 milijonov Kč. Vsekakor ogromno delo!
Tašča, ki xapelje in odpelje hčerkinega moža
Pred civilnim sodiščem v Čikagu se je odigral nedavno zanimiv proces za ločitev zakona. Mati, odnosno tašča je igrala v procesu značilno ulogo. Miss Ana John, ki se je poročila že s 17. letom, je dartes v 37. letu. pa je še vedno lepa in poželjenja vredna. Njena 191etna hčerka se je pred kratkim poročila z odvetnikom Mackensom. Sedaj pa je tožila ta hčerka na ločitev zakona, češ, da je njena mati s silo odpeljala svojega zeta, njenega moža. Miss Ana John je s svoje strani trdila, da jo je zet nagovoril, da je z njim zbežala. Ko je hčerka to slišala je irrt* pulzivno zabrusila materi v obraz, da bi si bila lahko beg prihranila, ker ji je itak hotela Williama prostovoljno podariti. Ko je mister William Mak-kens pričel pred sodniki zagotavljati, da svojo ženo vroče ljubi, mu je ta pripeljala krepko zaušnico, in ko jo je sodnik radi tega posvaril, je vzrojila: »Kako naj spoštujem človeka, ki se brez odpora da odpeljati od svoje tašče! Ta človek brez energije niti na mojo zaušnico ni reagiral!« Sodišče je zakon ločilo, ne da bi se spuščalo v vprašanje, ali je zet odprlial ta*čo ali tašča zeta.
Boj ploski nooi
Češkoslovaški listi javljajo, da se bo letošnji kongres češkoslovaškega ortopedskega društva bavil v prvi vrsti s problemom borbe proti ploskim nogam (Plattfuss). Ugotovljeno je, da je med prebivalstvom Prage 94% ploskonožcev. Kongres se bo bavil s konstrukcijo obutve, ki bi bila v higi-jenskem pogledu neoporečna. Tudi Bat’ja je obljubil praktično sodelovanje, kar je vsekakor važno, ker Bat’-Jeve tvornlce izdelajo dnevno 105.000 paro-- obutve.
Palačo solnca
so zgradili v Slucku, bivšem Pavlovsku, blizu Lenjingrada. Palača solnca je akti-nometrični zavod in bo dobival moč soln čnih žarkov, ki padajo na zemljo. Svečana otvoritvev palače se bo vršila v rrtfcotnosti inozemskih znanstvenikov,
Šport
mednarodne rokoborbe u Unionu
Deseti večer mednarodnih rokoborbnih tekem je privabil rekordno število gledalcev; navzočih je bilo približno 1000 oseb.
Presenečenje večera je bila zmaga bolgarskega prvaka Beliča, ki je po 27. minutah premagal madžarskega šampiona Weisza. Borba je bila zelo ogorčena, vendar je bil Belič spretnejši in je končno tudi odnesel zmago.
Nato je sledila odločilna borba med Jugoslovanom Janešem in Avstrijcem Ka-wanom. Ta boj je končal po 35. min. z zmago Kawana, ki je bil tudi očividno boljši. V ostalem je bila borba jako fair in je nudila lepe slike.
Kot tretji par sta nastopila Madžar Weisz in Italijan Marko de Petri. Borba je bila dovolj ogorčena in je v drugem polčasu potekla v delni premoči telesno močnejšega Weisza, ki je tudi nasprotnika v 12. minuti položil na deske.
Po X. rundi je stanje naslednje: Belič (Bolgarija) 5 zmag, 3 neodl., Bognar (Madžarska) 4 (3); Kawan (Austrija) 3 (3); Jandera (Češkoslovaška) 1 (1) 3; Janeš (Jugoslavija) 1 (l) 2; Weisz (Madžarska) 1 (3) 2; Marko de Petri (Italija) 1 (0) 5.
Današnje borbe.
I. Kawan (Avstrija) : Bognar ^Madžarska) odločilna borba. II. Janeš (Jugoslavija) : Jandera (Češkoslovaška) odločilna borba.
Nogometno državno prvenstvo.
Jug. nogometni savez je izdelal nove propozicije tekmovanja za državno prvenstvo, ki se bodo vršile v naslednjem vrstnem redu.	$
7. septembra: zmagovalec 'Jugoslavija* Bačka proti BSK; zmagovalec Con-cordija-Ilirija proti zmagovalcu Hašk-SIavija (Osijek); Hajduk proti Slavij! (Sarajevo).
14. septembra: zmagovalec Concordia« Ilirija proti zmagovalcu Jugoslavija« Bačka; BSK proti Slaviji (Sarajevo); . Hajduk proti zmagovalcu Hašk-SIavija (Osijek).
21. septembra: zmagovalec 'Jugoslavija-Bačka proti Slaviji (Sarajevo); zmagovalec Hašk-Slavlja (Osijek) proti BSK; Hajduk proti zmagovalcu Con-cordija-Ilirija.
28. septembra: zmagovalec Hašk-SIavija (Osijek) proti zmagovalcu Jugoslavija-Bačka; BSK proti Hajduku; Slavija (Sarajevo) proti zmagovalcu Concor-dija-Ilirija.
5. oktobra: Slavija (Sarajevo) proti zmagovalcu Hašk-SIavija (Osijek); BSK proti zmagovalcu Concordija-Ilirija; Hajduk proti zmagovalcu Jugoslavija -Bačka.
Revanžne tekme bodo 12., 19. in 26. oktobra ter 2. in 9. novembra.
V prvem kolu bodo tekme v mesta prvoimenovanega, v drugem pa v mestu drugoimenovanega kluba.
Tonr de France.
Največja cestna kolesarska dirka na svetu je Tour de France, ki se vrši vsako leto v Franciji. Dirka se vrši m etapah’ po 200—300 km in vodi tekmovalce širom Francije. Letos se bo vršil Tour de France od 2. do 27. julija. Tekmovanja se prvič udeleže tudi nemški dirkači. Ze danes smatrajo Belgijce, ki so v zadnjih letih zmagali skoro na vseh večjih cestnih dirkah, za favorite tekmovanja. Schaffer teniški prvak Jugoslavije. Včeraj je bil v Zagrebu končan VII. nacijonalni tenis turnir za prvenstvo 'Jugoslavije. Končni rezultati prvenstva Jugoslavije so: Gospodje posamezni: Schaffer Franjo (Hašk) - Kukuljevič Franjo (ZKD) 6:4, 7:5, 6:4.
Dame posamezne: Gostiša V. (ZKD) r Uzelac G. (Novi Sad) 1:5, 10:8.
Plavalne tekme na Sušaku.
V nedeljo so bile na Sušaku plavalne tekme, ki so končale s sledečimi rezultati: 1. Arčavin 1.34; 100 m prosti stil: 1. Banjkovič 1.12; 1CJ m hrbtno; 1. Mileta 1.24; štafeta .3x100: Trgovska akademija 4 min. 19 sek. štafeta 4*50; 1. trgovski akad., p. m .................... -	>—
3ffw» X
"	VVVVVVJV	7,.Tt*
te
VMarfSor One T. VH, 1930.
Mlchel Zčvaco
£ukcedfa Sbocgia
Sft*4«vtnaki rtMM	130
Tisti, ki je prihajal, tisti, ki ga je Lukrecija zagledala, je bila senca, ki so jo obmorske skale varovale pred veliko lučjo požara. Stopala je proti morju... Ko pa se je ta postava pokazala v polni luči, jo je Lukrecija spoznala.
»Moja mati!« je zajecljala. »Moja mati!...«
Rosa Vanozzo, je šla mimo, ne da bi jo zapazila.
»Moja mati!« je ponovila Lukrecija s krčevitim trepetanjem ustnic ...
Rosa Vanozzo je šla vse naprej, vse naprej ... Dospela je na pesek ob bregu in nadaljevala po njem svojo pot proti morju, iztegaje roke v temo...
Takrat, ko je Rosa Vanozzo stopila iz kabineta, kamor se je bila umaknila, v papeževo sobo, in je abat Angelo zbežal, brezumen od vesele novice, da ni zastrupljen... je stari Borgia zarjul od obupa. Ker pa še ni čutil nikakih znakov bližnje smrti, je vendarle stopil k Magi, ter jo prijel za roko...
»Ti lažeš, kajneda?« je zastokal, pijan od groze. »Reci mi, da lažeš! Reci, da čaši nista bili zastrupljeni.«
»Končano je, Rodrigo... Tvoj smrtni boj se prične vsak trenutek...,« je dejala Maga, in njen glas je bil tem strašnejši, čim je bil miren, mračen in počasen.
»Nesrečnica!... Brezumnica!... Ali... saj si pila tudi ti iz srebrne kupe... Vidiš, da lažeš!...«
»Motiš se, Rodrigo... to pomeni samo, da umrem tudi jaz... Ali ti nisem dejala, da sta usodi naju dveh nerazdružljivi? ...«
»Lažeš! Lažeš!« je povzel papež z vročično trdovratnostjo. »Če bi bil zastrupljen, bi moral čutiti že bolečine ... Močan sem — ah, prokleta čarovnica. drago boš plačala svojo mrtvaško laž!...«
Stari Borgia, ki je bil pravkar dvignil pesti proti Magi, se je mahoma zrušil v naslonjač... Obraz se mu je pokril z rdečimi lisami... Ustnice so mu zasinele... oči so stopile iz jam ...
»Oh,« je zajecljal, »ni se lagalal Noge me ne drže več... mrtvaški mraz mi jemlje moči... oh ... ta ledeni mraz ... ki prihaja vedno više ... Milost! Pusti me še živeti... Usmiljenje!... Reši me!... Lukrecija!... Cezar!... Na pomoč!...«
»Brezumnež!« je viknlla Maga. »Ti kličeš Cezarja in Lukrecijo... Ali veš, kdo je poslal duhovnika, ki te je imel nalogo zastrupiti ?... Bil je Ce-
zar! ... Ali veš, kdo je otroval tvojo čašo?... Lukrecija! ...«
»Moja otroka!« je zamrmral papež z mračno potrtostjo.
»Tvoj sin! Tvoja hči!«
»Umorjen od svojih lastnih otrok!... Oh! To je kruto!... Groza smrti je majhna spričo groze hudodelstva... Toda, kdo si ti, sokrivka zločina?. .. Kaj sem ti storil, nesrečna čarovnica?... Že vem!... Ti si mati nekoga izmed njih, ki sem jih umoril!...«
»Ne. Rodrigo... Ne išči med žrtvami, ki si jih zastrupil ali dal zabosti... Išči dalje v svojem spominu, dalje nazaj!...«
»Še dalje... Oh! Ti si žena ali sestra enega izmed tistih, ki sem jih ubil takrat, ko še nisem bil svečenik... ko sem se še boril na vojski! Ti peklenska egiptovska hči!...«
»Dalje, Rodrigo... Dalje ... Idi nazaj do svoje mladosti! Do Španjolske ... Do Jative...«
Papež se je zagledal v Mago z očmi, polnimi groze... Zakričal je, da je šlo skozi mozeg in kosti.
»Oh.« je viknil s svojim strtim glasom, »Špan-jolska! Jativa! Zdaj vem, kdo si... zdaj te spoznam! ... Ti si Rosa.«
Sklenil je roke, zdrknil iz naslanjača, padel z obrazom na tla in kruto udaril s čelom po kame-niti plošči.
»Ti si Rosa!« je nadaljeval z bridkim ječanjem. »Ti si tista, ki sem jo zapustil! Ti si mati mojih otrok! Oh... zdaj razumem!... Zdaj razumem! ...«
»Mati Lukrecije in Cezarja!« je povzela Rosa. »Žena Rodriga Borgia!... To pot si govoril resnico ...«
»Usmiljenje, Rosa!... Toliko si me ljubila... ti me ljubiš še zdaj!...«
»Usmiljenja me prosiš!... Brezumnež!... Ali veš, koliko sem pretrpela zaradi tebe?... Ali veš, da me je dala moja hči Lukrecija vreči iz svoje palače kakor beračico?... Ali veš, da mi je ukazal moj sin Cezar pretiti s palico?... Da, ljubila sem te! Oboževala sem te!...«
»V imenu te ljubezni — milost! Usmiljenje imej!...«
»Kdo govori o usmiljenju!« je kriknila Rosa. »Kdo pa je imel usmiljenje z menoj?... Kdo je prišel otirat solze, ki so me skelele v očeh dolgih trideset let? ... Rodrigo, poslušaj!...«
»Milost! Usmiljenje!« je ponovil Rodrigo, udarjaje s čelom po tleh, da mu je curljala kri po obrazu.
Olas mu je prihajal šibkejši. Mrtvaški mraz se je bil polastil rok do rame. To je bil zdaj le še život brez udov, ki ie trepetal v p-rnzotah smrti in v deliriju strašne slike svoje preteklosti, ki je vsta-
jala pred njim ob zadnji uri.
»Milost! Usmiljenje!« je rohnela Rosa Vanozzo. »On si upa izgovarjati te besede! Zaradi njega sta mi umrla oče in mati od sramote!... Zaradi njega je kapljo za kapljo izkrvavelo moje ljubeče srce!... Zaradi njega sem izpraznila najhujše trpljenje, ki ga more okusiti duša ženske, ki je rodila otroka!... Kot dekle sem jokala zaradi njega!... Kot ženska sem zaradi njega umirala za živih dni!... Kot mati sem bila križana zaradi njega!... Zato umri, Rodrigo moj!... Umri, prokle-ti!... Umri s to strašno mislijo, da sta te umorila tvoja lastna otroka!«
Borgia je s poslednjim naporom svojih moči privzdignil glavo. Njegove ustnice so se zganile.
»Prokleta!... Prokleta... bodi!«
»Umri proklet!...,« je turobno ponovila Rosa Vanozzo.
Stari Borgia se je iztegnil v smrtnem krču. Nato so se mu ustnice pokrile s penami. Hripavo in strašno je zakričal; po tem kriku so mu ostala usta odprta, črte obraza izkrivljene, oči zavite... Aleksander Borgia je bil izdihnil!...
Nekaj trenutkov je Rosa Vanozzo srepo gledala nanj. Mrmrala je zmedene besede. Njen pogled je postajal steklen, v možganih je slišala nekaj kakor zamolklo pokanje... čuden in globok preobrat se je godil v njeni duši. Z brezumnim pogledom se je ozrla naokrog... Naenkrat pa se je vzravnala.
»Kdo je dejal, da je Rodrigo mrtev?« je zamrmrala gluho. »Rodrigo, moj ljubljeni... ti živiš! ... Ti me ljubiš!... Ti me pričakuješ!... Rodrigo! ... Kmalu se združiva na veke!... Pričakuj me!... Glej, že odhajam za teboj!...«
Prekoračila je_ sosednjo sobo, prehodila hodnik, napolnjen z dimom, ter se napotila po napol žarečih stopnicah navzdol, dočim je kroginkrog nje šumel in bobnel požar. Prehodila je dvorišče, dospela na skale, spustila se na breg. Ali je zapa* zila, da stopa v vodo?...
Rosa Vanozzo je šla naravnost, venomer dalje. Morje ji je kmalu segalo do ramen... šla jo naprej... samo glava ji je bila še nad vodo... V daljavi.^na morju, ki so ga žarko razsvetljeval! odsevi požara, so se ji oči s poslednjim pogledom oprijele barke, ki jo je veter gnal lahkotno in hitro proti Italiji... Na krmilu ladje je stalo dvoje tesno objetih ^ postav ... Ragastens in Primavera, pijana radosti in liubezni!... To je bilo zadnje, kar je videla Rosa Vanozzo.
Zgrabil jo je morski val, podrl in jo potegni) s seboi... Zaklicala je:
»Čakaj me... Rodrigo!... Ljubljeni moj... Tukaj sem ... Ah, kako te ljubim!...«
Val jo je zagrnil.
Izginila je za vedno ...
Halo!
Pohitimo, dne 6. julija na gozdno veselico, ki se vrši z raznimi zabavami pri kopališču na Bistrici. Kabine samo 3 Din. Postrežba dobra. Za obilen obisk se priporoča Antonija Gaube. 1888
Lepo opremljeno sobo,
nasproti parka s posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v upravi lista. 1898
Sprejmem tako]
solidno, mirno moško osebo na hrano In vso oskrbo. Prednost ima želez, tvorniškl delavec ali upokojenec. Naslov v upravi »Večemika«. 1894
Izgubilo se ie
v petek 27. popoldne med Trubarjevo ln Vinarsko ulico na potu proti Kamnici, z otroškega vozička, malo vezeno pregrinjaloe iz batlsta. Pošteni najditelj naj odda isto proti primerni nagradi lastnik« v Trubarjevi ulici štev. 5, I. nadstr. Ornik.	1895
Oddam prav čedno sobo
v Maistrovi ulici. Naslov v upravi li-
sta.
1901
Dobro verzlrana
pomočnica damskih plaščev se takoj sprejme. Istotam se sprejme praktrkan-tinja in učenka. Naslov v upravi lista.
1893
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ullcn št. 8. Po stenske ln stoječe ure se pride na dom.	XVII
Sobo ln črkosllkanje,
barvanje fasad izvršuje poceni, hitro ln okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	IX
Gramofone
popravlja najbolje In najceneje mehi« nična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	603
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko In sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. '	529
Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Zahvala
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob prerani smrti našega nad vse ljubljenega sina
Alberta
ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu »Jadran« za v srce segajoče žalostinke, g. Košanu za ginljiv poslovilni govor ter vsem darovalcem prekrasnih šopkov. — Vsem še enkrat iskrena hvala.
1899	Žalujoča	rodbina	Saksida.
Spominjali!! seti!
ADVOKATA
Dr. KARL KODERMAN IN Dr. KARL SLOKAR
V MARIBORU
naznanjata, da sta se kot družabnika sporazumno razšla
Dr. Kodarman uraduje v dosedanjih prostorih v hiši Alek-sandrova cesta 12 v pritličju
Dr« Slokar ima odslej svoje prostore v isti hiši v I. nadstropju (v prejšnjih pisarniških prostorih pok. dr. Juritscha)
i»°o
TrajnLkodri
se res držali, samo ako so bili od tvrdke WALY
Sivi lasje
dobivajo naravno barvo In mladostno svežost brez barvanja. 2e 20 let izkušeno. Natančnejša pojasnila brezplačno. — A. ZORKO — MARIBOR. Poštni predal 80.	1352
„Edelweifi“ 1900 v Mariboru
V nedeljo, dne 6. julija 1930
velika liudska veselica
povodom 30letnice obstoja, pod košatimi lipami ni vrtu g. Anderle v Radvanju.
Dv« godbi!	Začetek ob 16 uri Plesišče na prostem*
Vstopnina Din 5~ (otioct v spiemstvu stsršev imnjo prosil vstop' Avtobusna zveza do zaključka veselice V slučaju slabega vremena se bo vrSila veselica v verand1 In dvorani pivovarne Union.	1
isdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik lzdalatella ln urednik: FRAN BRO ZOV1C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna 4 d, predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.