številka 13 • leto XXXIX • cena 40Jlin Celje, 4. aprila 1985 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SElirJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Pomlad je končno prišla tudi na naša polja in njive. Pričela so se prva spomladanska opravila. Jan Januš in njegova mama iz Grušovelj pri Šempetru sta takole poprijela za delo. Ker nam je vreme letos že dovolj nagajalo, je sedaj potrebno izrabiti vsak sončni trenutek za spomladanska opravila, setev in tudi rahljanje zemlje v hmeljiščih. Foto: EDI MASNEC Priprave na setev: brez večjih težav! Iz zadrug poročajo, da je semen, gnojil In nadomestniti delov dovolj Zbrali smo že nekaj poda- tkov o pripravah na spomla- dansko setev in se spomnili, koliko ozimnih žit že klije v zemlji. Iz občin oziroma iz za- družnih organizacij poročajo, da večjih težav ni. Dovolj je ^ojil in semen, celo za krom- pir; zasejanih površin z žiti v glavnem ni bistveno manj, le tu in tam že ni dovolj sklenje- nih pogodb za tržno pridelavo (na Konjiškem) Ponuja se za- ključek, da bomo količinske učinke v poljedelstvu tudi po spomladanski setvi dosegli, da pa ostaja odprto vprašanje kakovosti in hektarskih do- nosov. V celjski občini pravijo za- družni pospeševalci, da pro- blemov ni, da imajo dovolj se- men, tudi koruze, ki jo bodo v zemljo posejali konec aprila in v začetku maja in sicer po se- tvenem načrtu na 600 hektarih za zrnje in na 300 hektarih za silažo. Pšenica je posejana od jeseni na 130 hektarih za tržno pridelavo (skupaj verjetno na več kot 300 hektarih), kar je za 20 hektarov manj kot lani, predvsem zaradi hidromeliora- cij v Zadobrovi. Tudi gnojila gredo kljub ceni dobro v pro- dago. Od zime so imeli do pred nekaj dnevi na zalogi skoraj 300 ton, dobih v januarju in februarju še 560 ton, za naprej pa imajo trdno obljubo INA- Kutina, da bodo po potrebi s tovornjaki pripeljali nove ko- hčine. Lani so v celjski občini kmetje pokupiU 2.600 ton in po zadružnih podatkih se delež mineralnih gnojil veča. Krom- pir bodo v celjski občini posa- dili na 300 hektarih, pa tudi zelenjave bo najmanj za 600 ton, največ zelja. V šmarski občini bodo pose- jali največ koruze, skupno na 3.800 hektarih. Če bo vreme naklonjeno, se bo setev začela. Za pšenico - tržna pridelava naj bi dala 480 ton - pravijo, da je dobro prezimila, nek^ težav imajo samo z rezervninii deli za mehanizacijo. Tudi v šentjurski občini bo- do posejali za 10% več koruze kot lani in sicer na 1.470 hekta- rih, od česar bo za zrnje 70 od- stotkov površin. Ozimno pše- nico so posejali na 120 hekta- rov. Priprave na setev poteka- jo brez težav, dovolj je semen in gnojil, čeprav ugotavljajo, da povpraševanje zaradi viso- ke cene po gnojilih upada. Občinski sklad za intervencije v kmetijstvu bo skušal blažiti posledice visokih obresti, koli- kor bo imel pač na razpolago denarja. Za vse potrebe ga prav gotovo ne bo dovolj in v poštev bodo prišli tržno bolj zanimivi kmetje. Na Konjiškem bodo začeli s setvijo, če bo vreme ugodno, še ta teden. Koruzo bodo v družbenem posejali na 25 hek- tarih, v zasebnem sektorju pa na 730 hektarih za zrnje in 370 hektarih za silažo. Pšenico so jeseni posejali na 306 hektarih, v lastni proizvodnji na tridese- tih, čeprav je pogodb za tržno pridelavo pšefiice sklenjenih samo za pridelek s 105 hekta- rov. Svoje posledice so namreč pustile neizpolnjene obljube o zamenjavi pšenice za koruzo od lani. Gnojila v glavnem imajo, le povpraševanje se zmanjšuje; celo na nižinskih kmetijah gnojila vse bolj »do- zir^o«. Še zanimivost: prvič so v občini Slovenske Konjice za tržno pridelavo posejali oljno repico na 15 hektarih, za kar so se dogovorih z oljarji iz Slo- venske Bistrice. MITJA UMNIK Štafeta mladosti na Celjskem Kot že vsa leta doslej bo tudi letos zvezna štafeta mladosti obiskala vse občine v naši državi. Tudi v Slo- veniji jo bodo mladinci ponesli po vseh triinšestdesetih občinah, saj so na posvetu vodstev občinskih konferenc ZSMS zavrnili predlog, da bi štafeta izmenoma potovala le po polovici občin. Mladinci so sprejeli takšen sklep predvsem zaradi tega, ker letos praznujemo štiridesetletnico osvoboditve in tudi prve štafete, ki so jo kragujevški mladinci pone- sli Maršalu Titu. Sklep predsedstva občinske konference mladih iz Celja, ki so se letos želeli odpovedati sprejemu štafete v občini - zato, da bi prihodnje leto ostala v občini dlje časa - so tako zavrnili. Štafeta mladosti bo potovala po vseh slovenskih občinah in tudi po celjski. Pot zvezne štafete mladosti bo torej v letošnjem jubilejnem letu ostala takšna kot je bila do.slej. čeprav je predlog mla- dincev, ki se zavzemajo za drugo različico, verjetno vse- binsko bogatejši. Z daljšim postankom štafete se namreč v kraju lahko njen pomen bolj poudari in približa lju- dem. S hitrimi in površnimi prehodi pa štafeta mladosti vse bolj postaja le formalni izraz mladosti, vse bolj izgublja svojo vrednost in pomen bratstva in enotnosti vseh naših narodov in narodnosti. Na celjskem območju bodo zvezno štafeto mladosti prvi sprejeli mladinci mozirske in velenjske občine. Dan kasneje, 20. aprila, bo štafeta potovala po konjiški, šent- jurski, laški, celjski in žalski občini, šmarski mladinci pa jo bodo sprejeli 22. aprila. ^^^^^^ P,PLER Stekline se še zlepa ne bomo rešili Največ je je v občinah Mozirje, Žalec in Velenje. Stran 10. Naravna zdravilišča - prodor na tuje 80 odstotno zasedena ležišča v slovenskih zdraviliščih. Stran 9. ¥se je odvisno od dobrili gospodarjev Ivan Žogan iz Šentvida o današnjem življenju na kmetih. Stran 12. Zdrava mladina - največje bogastvo Ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja »v letu 1985, svetovnem letu mladine, bo ves svet po- žel najboljšo letino mladih v zgodovini. Današnja mladi- na je najbolj zdrava starost- na skupina, pa tudi izobraže- na je bolje, kot kdajkoli prej.'^ (dr. H.Mahler, gene- ralni direktor Svetovne zdra vs i ven c urganiza cije). Koliko sanj in hrepenenj o lepši, bolj zdravi bodočnosti, a tudi želja za mir in humane odnose je v mladih. Prvi so bili na okopih, ko je bilo treba braniti domovi- no, žrtvovali so življenja, da bi dokazali kaj zmorejo. Tudi danes je v njih volja in pri- pravljenost, da se borijo; ne samo zase, tudi za druge, za lačne, bolne in zatirane. Zna- li bi se boriti tudi za zdravje, za zdravje vseh in vsakogar, za telesno, duševno in druž- beno blagostanje, razvitih in nerazvitih, revnih in bogatih. Mladi ne poznajo meja, ne moti jih barva kože. Priprav- jeni so na žrtve, na nov dru- gačen način. Drugačni so, kot smo bih mi, pa nič manj občutljivi za krivice, pa naj bodo te velike ali majhne. Družbeni razvoj jih je vrgel v veletok družbe- nih sprememb, zato so vča- sih negotovi in nemirni. Vendar se v tem nemiru skri- vajo iskanja novih vrednot in odnosov. Nimajo izkušenj, imajo pa ogromno znanja, ki lahko gradi, lahko pa tudi ruši! Pri- sluhnim o jim, vprašaj m o jih; dajmo jim enakopravnejše mesto v družbi, da bodo GRADILI drugačen svet, svet brez nasilja, zlorabe člo- veka in narave; si prizadevali za zdravo življenje in prija- teljske odnose ter se borili za NOVO KVALITETO ŽIV- LJENJA IN ODNOSOV. ANTONIJA MARINČEK mu JEBHA: MlABI HA LmmmUAH Kriza prostovoljnega dela? če sklepamo po številnih lokalnih delovnih akcijah v občinah celjskega območja, bi lahko rekli, da mladinsko prostovoljno delo sploh ni v krizi. Težav z udeležbo nima- jo nikjer, vendar pa prihajajo na akcije vedno isti ljudje, ponavadi so to bivši briga- dirji. Takšnih akcij so še po- sebej veseli v manjših krajih, saj prispevajo k razvoju kra- ja, mladi pa so še vedno naj- cenejša delovna sila. Njih sa- mih očitno to sploh ne moti, saj delu ponavadi sledi za- bava. Ob tem je zanimivo, da se občinske organizacije Zveze mladine vsako leto ubadajo s problemi, kako zapolniti bri- gade, ki naj bi odšle na repu- bliške in zvezne akcije. Ra- zlogov je verjetno več, od te- ga, da je lažje oditi na akcijo za dan ali dva kot pa za ves mesec, da je čas lokalnih ak- cij bolj ugoden, saj so veči- noma v pomladanskih mese- cih, da se z njimi izboljšajo pogoji v okolju, v katerem mladi živijo, pa do tega, da so pogoji za delo in življenje na večjih akcijah večkrat ze- lo neurejeni. Se vedno so te- žave, ko naj bi delo v brigadi priznali kot počitniško prak- so, v teh časih pa si večina raje prisluži kakšen dinar, kot pa da bi »izgubljali čas« na delovnih akcijah. Vse to so razlogi, da so se ponekod odločili, da bodo organizirali le še akcije v občini. Vprašanje pa je, če je to rešitev. Če so republiške in zvezne akcije potrebne in smiselne, bo treba najprej spremeniti njihovo organizi- ranost, poiskati drugačne, manj formalne oblike dela, Sc(j so sedanje očitno prežive- le. Prav lokalne akcije kaže- jo, da je interes med mladimi še vedno dovolj veUk in da bi bilo škoda, če ga ne bi znali pravilno usmeriti. TATJANA CVIRN 2. STRAN ~ NOVI TEDNIK 4. APRIL 1985] Premalo zadetkov GovoriU tudi liomunisti občine Šmarle Minili so časi, ko se lahko zadovoljno potolčemo po prsih potem, ko ugotovimo, da se je na letni seji občin- ske organizacije zveze ko- munistov oglasilo veliko razpravljalcev. Če to še ve- dno velja za razpravo v občinskih skupščinskih zborih in za seje zborov sa- moupravnih interesnih skupnosti (kjer so delegati še vedno skoraj praviloma molčeči), pa je takšna ocena za razpravo komunistov ne- zadostna. Ni namreč po- membno samo razpravljati ampak zlasti, kako razprav- ljati. Na šmarski konferenci občinske organizacije ZKS smo dobili izčrpno informa- cijo o težavah Kmetijskega kombinata Šmarje, ki že vr- sto let posluje z izgubo. Sez- nanili smo se s problematiko nadaljnjega razvoja in zapo- slovanja v Kozjem. V šolstvu se, med drugim, ubadajo z vprašanjem, kako kupiti računalnike, da bi lahko sle- dili »razvitejšim«. Do potan- kosti smo lahko izvedeli, ka- kšne težave bodo nastopile s 1. majem oziroma s samo- upravnim sporazumom o uresničevanju socialnovar- stvenih pravic, kot jih vidijo v vzgojnoizobraževalni orga- nizaciji v Rogaški Slatini. V krajevni skupnosti Pristava pa se ogrevajo za skupne izlete krajanov po Jugoslavi- ji in za poživitev kulturnega utripa v kraju. So pa bile tu- di izjeme. Delegat Korsa Ro- gaška Slatina je, na pimer, povedal, kako se da s pomo- čjo komunistov v tovarni ra- zrešiti najbolj pereče proble- me, delegat Ikoma pa je go- voril, kako bi se komunisti v težavnih kadrovskih in sa- moupravnih razmerah ne smeli obnašati. Letna seja občinske orga- nizacije ZK ni mesto za jadi- kovanje, za opisovanje sta- nja, ki nikomur in ničemer ne služi. Štiri dragocene ure bi lahko izkoristili za razmiš- ljanja, kako iz problemov. Komunist mora imeti dober posluh za realno presojo raz- mer, občutek za dejanske probleme, ki ogrožajo socia- listični samoupravni razvoj, za vprašanja družbenoeko- nomskega položaja delavca in občana. Naravnost odli- čne iztočnice za razpravo so imeli delegati v gradivu za konferenco, ki ga je uvodo- ma prebral Jože Božiček, predsednik občinske konfe- rence ZKS Šmarje pri Jel- šah. Žal jih izkoristili niso. MARJELA AGREŽ Za reorganizacijo uprave Osnutek odloka o reor- ganizaciji Upravnih orga- nov skupščine občine Mozirje so na skupno seji zborov sprejeli tudi dele- gati skupščine Mozirje. Sklenili so, da bo javna razprava o predlaganih spremembah zaključena do konca aprila. Poseb- nih pripomb na osnutek ni bilo, pričakujejo pa, da bo do sprejemanja pred- loga odloka potrebno opredeliti še vrsto tehni- čnih podrobnosti. Na zadnji skupščini so delegati sprejeli tudi spremembe in dopolnitve prostorskega dela občin- skega družbenega plana ter ga tako uskladili z re- publiškim družbenim planom in zakonom o varstvu kmetijskih zem- ljišč pred spreminjanjem namembnosti. RP Ne gasilci, temveč graditelji! Komuniste lioniiške občine preveva realni optimizem Prizadevanja za boljše go- spodarjenje, produktivno zaposlovanje, boljše kadro- vanje, oživitev množične in- ventivne dejavnosti, večja skrb za razvoj malega go- spodarstva, odgovornosti z imenom in priimkom, večja aktivnost članov zveze ko- munistov ... Tako se glasi le nekaj sklepov, ki so jih pri delu v dveh komisijah obravnavali minuli četrtek komunisti konjiške občine. Janez Zahrastnik, član predsedstva CK ZKS, ki je sicer dobro ocenil sprejete sklepe in programsko kon- ferenco, pa se je v svojem povzetku vprašal, ali bo tej konferenci sledila ustrezna akcija v osnovnih organiza- cijah in trdo delo vsega članstva. Če bo temu tako, bodo hi- treje premagane prenekatere težave, o katerih so v komisi- ji za družbeno-ekonomske odnose tarnali ali pa jih ošvr- knili predvsem gospodar- stveniki. Razprava, ki se žal ni razvila v polemiko, ampak je ostala na ravni poročanja iz posameznih delovnih oko- lij, je opozorila predvsem na dvoje: da so kazalci gospo- darjenja v letošnjih prvih dveh mesecih v primerjavi z istim lanskim obdobjem zdr- knili nekoliko navzdol, in da med delovnimi ljudmi pre- vladuje realni optimizem. Obrtniki ugotavljajo neko- liko boljši položaj, čeprav jih še vedno tarejo visoke obrestne mere, nov zakon o davkih občanov, počasni mlini v federaciji... Na vse to je opozoril direktor novo ustanovljene obrtne zadruge Margos, Franc Regoišek. O nagrajevanju po delu je raz- pravljala Marjana'Košak iz Konusa, ki je ugotavljala, da je potrebno pri nagrajevanju ustvarjalnega dela še več^na- rediti. Direktor Cometa, Šte- fan Nemeš je izpostavil po- membnost skoka v dežele tretjega sveta in transmisijo domačega znanja. Problem zaposlovanja mladih, zlasti ženske populacije, postaja v konjiški občini vse bolj za- skrbljujoč in zahteva akcijo komunistov, je opozorila Vilma Cegnar. Stabilizacij- ski ukrepi v zdravstvu so udarili uporabnike in se kot bumerang vračajo pa zdrav- stvene delavce. Čemu se odreči in na čigav račun, je zdaj vprašanje, ki ga je zasta- vila Marija Poličar. Maks Brečko iz Uniorja pa je opo- zoril na težak položaj kolek- tiva v vlogi izvoznika in predvsem na kadrovsko pro- blematiko. Na sklepnem plenarnem zasedanju so bili komunisti enotni, da se mora Zveza ko- munistov trdneje postaviti v vlogo graditelja in ne gasilca. Zato pa bo potrebna mobili- zacija vseh komunistov in vseh delovnih ljudi. MATEJA PODJED Komunisti morajo biti na čelu Laško: boli aktivni v ilelovnib sreilinah Vloga komunistov se za- dnje čase v občini Laško veča, komunisti pridobiva- jo ponovno na ugledu, kar je verjetno posledica po- spešenih aktivnosti občin- ske organizacije zveze ko- munistov po 13. seji CK ZKJ in ki se odraža tudi v večjem številu kandidatov za članstvo v zvezi komuni- stov. To je splošna ocena delo- vanja in vloge komunistov v občini Laško, ki jo je v uvodnem govoru na sobotni programski konferenci iz- postavil njen sekretar, An- drej Mavri. Kljub temu je bila v uvo- dnih besedah kot tudi v na- daljni razpravi, v kateri je so- delovalo okoli 20 delegatov, večkrat izpostavljena pre- ma^ihna aktivnost komuni- stov v samoupravnih in družbenopolitičnih organih tako v kraju kot v delovnih organizacijah. Zlasti po- grešajo večjo angažiranost članov v uličnih in vaških odborih socialistične zveze, v delavskih svetih, sindikatu in še zlasti v mladinski orga- nizaciji. V času priprav na volitve in v vseh nadaljnjih volilnih aktivnostih pa bodo skušali v občini čim bolje vključiti komuniste. Roman M&tek, predsed- nik občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje je poudaril, da imajo v občini sicer boljše gospodarske rezultate, ven- dar ti ne morejo odtehtati prepočasnega razvoja v pre- teklosti in prevelikih obre- menitev danes, ki so posledi- ca zadolženosti in zato pre- velikih obresti na posojila. , Laški komunisti so kriti- čno spregovorili tudi o pod- ročjih, ki so strateškega po- mena za nadaljnji ravoj, zla- sti gospodarstva, pa se ta vse prepočasi uresničujejo. Gre za področje razvojno-raz- iskovalne dejavnosti, ka- drovske politike, uresniče- vanja razvojnih načrtov v smeri prestrukturiranja go- spodarstva, racionalnejše in učinkovitejše organizirano- sti na področju samouprav- nih interesnih dejavnosti in delovnih skupnosti skupnih služb in tako naprej. Vse to ostajajo naloge v katere se morajo aktivneje vključiti komunisti in nase prevzeti obveznost in odgovornost za njihovo uresničitev. Kljub naštetim slabostim. v delovanju komunistov in težavam, ki jih imajo v obči- ni, pa je razprava vendarle potrdila eno izmed uvodnih tez, ki pravi, da zveza komu- nistov vse bolj prodira v vse pore dela in življenja v obči- ni, in se zato krepi upanje, da se bo le ta utrdila kot vodilna sila delavskega razreda. VIOLETA V. EINSPIELER Dražji Novi tednilc Ni simpatično, žal pa je res. Za današnjo številko Novega tednika morate odšteti že kar 40 dinarjev. Po- dražili smo se tako kot vsi ostali časopisi, saj nam res že ni kazak) drugega. Zlasti papir, katerega cena je v zadnjem času porastla tako, daje proizvodni strošek za eno številko Novega tednika že preko 68 dinarjev, nas je v takšen ukrep prisilila. Upamo in želimo, da kljub tej niti ne tako majhni podražitvi ostanemo še vedno skupaj in da vam bomo lahko vsak četrtek na straneh vašega časopisa pove- dali kaj je novega na celjskem območju. . Brezbrižnost ali...? Sodeč po vprašanjih, ki so jih mladi postavljali na po- svetu, ki so ga imeli v zvezi s štipendiranjem v Laškem, mlade zanima predvsem, ali bodo dobili zaposlitev. Posveta se je udeležilo okoli sto štipendistov, ki so se na posvetu seznanili z ob- stoječo politiko štipendira- nja in s predvidenimi spre- membami ter o gibanju za- poslenosti v občini. Pričako- vati je bilo, da bodo postav- ljali vprašanja naprimer o tem, zakaj delovne organiza- cije niso izpolnile planov za- poslovanja, zakaj ne zapos- ijujejo pripravnikov, zakaj ne izvajajo pripravniških programov, kako je mogoče, da obstaja toliko nepodelje- nih štipendij, zakaj še vedno pretežno razpisujejo štipen- dije za nižje stopnje izobra- ževanja, če pa po drugi strani ugotavljajo, da je kadrovska struktura v občini na nizki ravni in tako naprej. Če že niso postavljali teh vprašanj, ki bi jih morala za- nimati, smo pričakovali vsaj to, da bodo povedali kakšno besedo o tem, kolikšne šti- pendije imajo, kako z njimi živijo, kakšen je pravzaprav standard učencev in kakšno je danes njihovo življenje. Tako je dobro zamišljen posvet ostal zgolj informa- tivno poročanje o dejstvih s strani strokovnih služb, ki so tudi opozarjale na probleme, vendar kot kaže, to ni spod- budilo štipendistov, da bi se potegnili za svoje pravice in pravice tistih, ki bodo šti- pendisti jutri. Kakršenkoli je že bil ta po- svet, je bilo pozitivno to, da se ga je udeležilo nepričako- vano veliko število štipendi- stov iz vse občine in da bi zato kazalo še kdaj organizi- rati razgovor z njimi o tem, kar jih najbolj zanima, kakš- ne so možnosti za zaposlitev. Ostaja pa grenak občutek tistim, ki so se posveta ude- ležili s strani strokovnih služb in predstavnikov DPO in delovnih organzacij, da so mladi ali brezbrižni ali pa vse premalo poznajo razsež- nosti in posledice problema zaposlenosti in nezaposleno- sti kot tudi štipendijske poli- tike, ki ne more edina urav- navati problemov socialne diferenciacije med mladimi. VIOLETA V. EINSPIELER Družina bralcev Nove- ga tednika je vse večja. Ste že njen redni član? Za spremembe je potrebno znamo Nov sekretar ie Stane Mele Padanje industrijske proiz- vodnje, visoka rast cen, teža- ve z oskrbo in s padanjem živ- ijcnske ravni delavcev, še po- sebej v družbenih dejavno- stih, bistveno vplivajo na slabšanje političnega razpo- loženja v celjski občini. Takš- na je bila ena temeljnih ugo- tovitev več kot šestdesetih razpravljalcev na letni pro- gramski seji občinske organi- zacije Zveze komunistov v Celju. Dotaknili so se večine pod- ročij življenja in dela ter delo- vanja komunistov. Večina raz- prav pa je razgrinjala težave in mnenja, ne pa tudi odgovarjala na vprašanje, kako te razmere presegati. Kot je dejal tudi gost konference, sekretar predsed- stva centralnega komiteja ZK Slovenije Miha Ravnik, to še zdaleč ni dovolj, saj bodo lju- dje ocenjeval komuniste po tem, kako so sposobni spremi- njati razmere in odpirati mož- nosti za boljše delo in življenje. Delo konference je večino- ma potekalo v treh skupinah. Medtem ko so v skupini za sa- moupravne družbenoekonom- ske odnose govorili o težavah gospodarjenja, še zlasti v grad- beništvu, zdravstvu in šolstvu, so v skupini za uveljavljanje političnega sistema samo- upravne demokracije razprav- ljali o težavah in uspehih pri razvoju delegatskega sistema in še posebej o odnosu družbe do šolstva. Postavili so trditev, da komunisti podcenjujejo podružbljanje vzgoje mladih in predlagali, da se Celje obravnava kot enoten šolski prostor. O odnosu do mladih kot možnih članov ZK so spre- govorili tudi v komisiji za orga- niziranost, razvoj in idejnopo- litično ter akcijsko povezova- nje ZK. Spregovorili so tudi o težavah komunistov v krajev- nih skupnostih, o akcijskem povezovanju v PTr, zdravstvu in Merxu ter izpostavili pro- blem članarine kot enega izmed vzrokov za stagnacijo sprejemanja novih članov. V sklepih, ki so jih na konfe- renci podprli kot svojo usmeri- tev za nadaljnje delo, so poti in dolžnosti komunistov, pa tudi odgovornosti, široko začrtane in zajemajo skoraj vsa področ- ja delovanja. Če bodo komuni- sti upoštevali tudi sklep, po katerem so organi in osnovne organizacije dolžne sproti spremljati delo in prizadevanja vsakega svojega člana in ukre- pati, če delo ni dobro ali če ne uresničujejo politike zveze ko- munistov, lahko od njih tudi pričakujemo premike na bolje. Na konferenci so izvolili tri nove člane občinskega komite- ja: Martina Krštinca, Stanisla- va Meleta in Branka Mežnarja, komite pa je imenoval na me- sto Venčeslava Zalezine, ki je doslej opravljal dolžnosti se- kretarja predsedstva, Stanisla- va Meleta, dosedanjega direk- torja Merxove delovne organi- zacije Potrošnik. MILENA B. POKLIC Vodilo: stabiiizacijski program y Šentjurju: povečati obseg proizvotinje Boljše informiranje osnovnih organizacij, uve- ljavljanje nagrajevanja po delu, spremljanje socialne- ga položaja delavcev, aktiv- no vključevanje komuni- stov v delo delegacij, to je nekaj sklepov, ki so jih sprejeli na programski seji komunistov šentjurske občine. V razpravi, ki je sledila po- ročilu o delu občinske orga- nizacije komunistov in oceni trenutnih družbenoekonom- skih razmer, so najprej oce- nili stanje v delovnih organi- zacijah, kjer so bile prekini- tve dela. Osnovne organiza- cije niso vselej opravile svoje naloge. Oglasili so se tudi predstavniki osnovnih orga- nizacij v krajevnih skup- nostih. Jože Žnidar z Blagovne se ni strinjal z ugotovitvijo po- ročila, da so v krajevnih skupnostih nepravilno pla- nirali svoje delo. Za velike naložbe so se lahko odločili le tam. kjer so imeli podporo družbenopolitičnih organi- zacij, sedaj pa ugotavljajo, da so preveč zadolženi. V svoji razpravi je opozoril tudi na neustrezno vlogo Delovne organizacije za opravljanje poslovnih storitev, ki je za- htevala od krajevne skup- nosti naročilnico za anlizo o tem, koliko sredstev so posa- mezne interesne skupnosti vložile v krajevne skupnosti. Več razpravljalcev se je dotaknilo delegatskega si- stema, za katerega še vedno ugotavljajo, da ne deluje. Vendar pa so menili, da niso potrebne nove analize, saj so jih opravili že lani. pa se si- tuacija ni spremenila. Ko- munisti bodo morali bolj ak- tivno delovati v delegacijah, gradiva pa bodo morala vse- bovati tudi alternativne predloge za sklepe. Na seji je spregovoril tudi Janez Lenasi, sekretar Med- občinske gospodarske zbor- nice Celje in dejal, da je Šentjursko gospodarstvo le- tos v prvih dveh mesecih do- bro gospodarilo, da pa ne bo nazadovalo, bodo morali bi- stveno povečati fizični obseg proizvodnje. Menil je, da majhnost šentjurskega go- spodarstva ne sme biti ra- zlog za zastoj. Izvajanje sta- bilizacijskega programa pa mora biti še vedno ena glav- nih nalog. T. C VIRN Rudarji presegajo načrtovan izicop Velenjski rudarji so, kljub začetnim težavam v prvih dveh mesecih, marca izkopali za 2 odstotka več lignita. S poveča- nim izkopom pa so le delno nadoknadili primanjkljaj, kajti januarja in februarja je bil izkop lignita v primerjavi z ena- kim obdobjem lani kar za petino manjši. Vzrok za manjši odkop ni bilo slabo delo rudarjev, temveč nepravočasna dobava opreme za mehanizirane odkope. Z boljšo proizvodnjo v marcu so velenjski rudarji za 10 odstotkov prese- gli letni načrt prvega četrtletja. Izkopali so 110.000 ton lignita. Računajo, da bodo nadoknadili zamujeno in dosegli letošnji načrtovan izkop, ki n^ bi znašal najmeinj 4 milijone 900 tisoč ton lignita. V.E.. ft. APRIL 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 3 RezuHati v razkoraku s cilji resolucije ]felenjčani bodo leios namenili več denarja za sltupno porabo Poročali smo že, da so si Velenjčani letos zastavili zahtevne cilje, ki jih bodo, glede na lanski razkorak med resolucijsko zastavljenimi in ure- sničenimi cilji, le težko dosegli. Da je temu tako, pričajo tudi rezultati, ki jih je velenjsko gospodarstvo doseglo v prvih dveh mesecih letos. Kljub te- mu so delegati zborov velenjske sku- pščine prejšnji teden potrdilil pred- log resolucije. Največ sprememb, od osnutka do predloga resolucije, so doživele mate- rialne možnosti razvoja. Tako Velenj- čani načrtujejo, da bodo povečali in- dustrijsko proizvodnjo za najmanj 3 odstotke, konvertibilni izvoz pa za 16 odstotkov. Tri odstotno realno rast družbenega proizvoda pa nameravajo doseči tako, da bodo za 2 odstotka po- večali produktivnost in za 1 odstotek zaposlenost. Kaj vse morajo Velenjča- ni narediti, da bodo dosegli načrtova- no industrijsko proizvodnjo smo že poročali, gotovo pa je ena izmed po- membnejših nalog v tem, da mora za dosego tega cilja velenjsko združeno delo izvoziti vso povečano proiz- vodnjo. Industrijska proizvodnja se je ja- nuarja v primerjavi z lanskim januar- jem sicer povečala za 2,3 odstotka, vendar je že v februarju padla kar za 6,4 odstotka. Neugodni so v prvih dveh mesecih tudi uvozno-izvozni re- zultati, saj je pokritije uvoza z izvo- zomk negativno. Velenjsko združeno delo je izvozilo kar za četrtino manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko je bil uvoz večjiza 2 odstotka. Tako je velenjsko gospodarstvo uresničilo le 10 odstotkov načrtovanega izvoza, kar je za prva dva meseca znatno pre- malo. Zaskrbljujoče je tudi, da so se v velenjskih kolektivih povečale zaloge končnih izdelkov, v januarju za 5,6 od- stotka, v februarju pa za 3,6 odstotka v primerjavi z lanskim februarjem. Cene izdelkov so porasle za dobrih 7 odstotkov, kar je manj kot v Sloveniji, osebni dohodki pa so se januarja po- višali za 20 odstotkov. Glede na to, da so življenjski stroški v januarju porasli le za 12 odstotkov, so Velenjčani po- večali tudi realne osebne dohodke. Velenjčani so tudi sklenili, da bo le- tos skupna poraba na področju druž- benih dejavnosti rastla skladno z rast- jo dohodka. Za ta korak so se odločili, ker ocenjujejo, da bodo lahko v druž- benih dejavnostih le na ta način kako- vostno izpeljali načrtovane prograrpe. VILI EINSPIELER Prvi koraki v pripravah na volitve Nov predsednik medobčinskega sveta SZDL Celje je Filip Beškovnik čeprav so v občinah celj- skega območja že naredili prve korake v pripravah na skupščinske volitve v pri- hodnjem letu, so družbeno- politične organizacije nare- dile še premalo, da bi delav- cem in občanom predočile, da je od volitev odvisno, ka- ko bo naš družbenopolitični sistem v bodoče deloval in kako bodo v krajevnih skupnostih in temeljnih or- ganizacijah združenega de- la reševali svoja življenjska in delovna vprašanja. Kot so ugotavljali na seji medobčinskega sveta socia- listične zveze v Celju, je na- mreč največ težav v motivi- ranosti ljudi za opravljanje delegatskih in drugih druž- benih dolžnosti. Pri tem so poudarjali, da mora že samo evidentiranje imeti vlogo družbenega priznanja, za od- klanjanje funkcij pa je sekre- tar medobčinskega sveta Zveze komunistov Emil Roje dejal, da je to mogoče enačiti z odklanjanjem naše- ga političnega sistema. Tako so tudi odnos organizacij združenega dela do kandidi- ranja njihovih delavcev za družbene funkcije opredelili kot njihov politični odnos in odgovornost. Člani medobčinskega sveta SZDL so izvolili novega predsednika. Namesto Jože- ta Vebra, ki je bil predsed- nik medobčinskega sveta 6 let, bo odgovorno dolžnost odslej opravljal Filip Beš- kovnik iz Slovenskih Ko- njic. Spregovorili so tudi o od- prtih vprašanjih, kot so na primer kandidatne liste. Me- nili so, da demokratičnost postopkov ni odvisna od od- prte ali zaprte kandidatne li- ste. Navsezadnje o njih od- ločajo kandidacijske konfe- rence, preverili pa bodo sa- moupravne akte, če ti obe obliki omogočajo. Za obliko- vanje delegacij v samo- upravnih interesnih skup- nostih, kjer so sedaj najbolj nezadovoljni z delom, so me- nili, da so združevanja in krčenja na pamet nesmisel- na in se zavzeli za prožnost pri odločanju, pač glede na dosedanje izkušnje, velikost in potrebe posameznih okolij. Podprli so tudi večjo pove- zanost delegacij s temeljnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. V Šentjurju so na primer že doslej imeli pra- vilo, da so vodje delegacij tu- di člani svetov krajevnih skupnosti, v bodoče pa bi naj bili v združenem delu po funkciji tudi člani delavskih svetov. Z evidentiranjem, kot osnovo vseh priprav (kdor ne bo evidentiran ne more biti kandidiran), je po obči- nah različno. Medtem ko je to v Slovenskih Konjicah stalna praksa, v velenjski občini sprotnega evidentira- nja sploh ni bilo in šele usta- navljajo koordinacijske od- bore za kadrovska vpraša- nja, ko v Celju preverjajo nji- hovo učinkovitost. Sicer pa zaenkrat povsod ocenjujejo delo dosedanjih delegatov in možnosti za njihovo ponov- no kandidiranje, na seji pa so še posebej poudarjali nujo, da razširijo evidentiranje na vse ravni ter da sočasno rešujejo vse kadrovske po- trebe. Sočasnost in skla- dnost bo pri tem nuja, saj se bo zamenjalo tudi 80 odstot- kov vseh nosilcev družbenih funkcij na območju. Na seji so spregovorili še o nuji pospešenega združeva- nja sredstev za modernizaci- jo bolnišnice v Celju in pod- prli zamisel o dodatnih virih, v kateri je opredeljen tudi enodnevni zaslužek vseh de- lavcev v korist modernizaci- je. Da bi zagotovili uresniči- tev zamisli, so imenovali šir- ši politično operativni štab, v katerem so nosilci odgovor- nih družbenih dolžnosti iz občin in celjskega območja. MILENA B. POKLIC Za socialno varnost Pogoji gospodarjenja, nagrajevanje, socialna proble- matika, to so področja, ki jim pri občinskem svetu ZSS Šmarje posvečajo veliko pozornosti. Anketa o osebnih dohodkih delavcev, zaposlenih v gospodarstvu, negospodarstvu in obrti, ki je v teku, bo zajela okoli sedem tisoč delavcev. Po januarskih podatkih je bilo v občini okoh 20 tozd, ki so poslovale solidno, nekateri delavci pa so kljub temu prejemali osebni doho- dek, nižji od 22 tisoč dinarjev. Člani predsedstva redno obiskujejo delovne kolektive, kjer skup>Za avtobusno povezavo do Žalca in Celja si prizadeva- mo že pribhžno pet let. A vse kaže, da tudi sedaj ne bomo preveč uspešni. Dobro ima- mo urejene avtobusne pre- voze do Titovega Velenja, kjer je zaposlenih tudi naj- več naših krajanov, a tisti, ki delajo v Žalcu ali Celju imajo do najbližje avtobusne po- staje v Pirešici v poprečju pet kilometrov peš-hoje. Po- nikva je obrobna krajevna skupnost in krajani imamo zato podobne težave kot tudi ljudje v drugih obrobnih krajevnih skupnostih. Me- nim, da izgovori Izletnika o nerentabilnosti in neekono- mičnosti proge ne bi smeli odtehtati potrebe naših ljudi po avtobusni povezavi.« Na to, da si krajani Ponik- ve zares želijo boljših avto- busnih povezav, kaže tudi program dela krajevne skup- nosti za leto 1985 in za ob: dobje do leta 1990. Vanj so krajani kot prednostno nalo- go vključili ureditev štirih avtobusnih postajališč, ure- janje in vzdrževanje nekate- goriziranih lokalnih cest, ureditev mostu v Stebovni- ku in postavitev odbojnih ograj na določenih odsekih cestišča. IVANA FIDLER Sklad staviinih zemljišč V žalski občini naj bi pričel delovati sklad stavbnih zemljišč^ že 1. julija. Naloga sklada bo, da na osnovi planskih dokumen-J tov občine izvaja njeno politiko pri pridobivanju, urejanju inj oddajanju stavbnih zemljišč za graditev. i V občini je doslej to nalogo opravljala Stavbno zemljiška] skupnost, ki bo prenehala delovati z ustanovitvijo sklada. Admi-; nistrativno-tehnična in druga opravila bo za sklad opravljal, občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora. S prene-; hanjem delovanja Stavbne zemljiške skupnosti ter z ustanovi-' tvij#sklada, se bo število delavcev, ki so doslej strokovno delali, pri pridobivanju, urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč,; zmanjšalo. V okviru upravnega organa bodo na tem področju' delali trije delavci. Sklade stavbnih zemljišč moralo do koncas leta ustanoviti v vseh občinah. JANEZ VEDENIK V SPOMIN Anton Bačovnik Pred dnevi je ob zaklju- čku delovnega dne nenado- ma prenehalo utripati srce dolgoletnega in priljublje- nega poštnega delavca An- tona Bečovnika iz Šoštanja. Med svojimi sodelavci ka- kor tudi med Šoštanjčani in okoličani, ki jim je več kot 20 let prinašal najrazli- čnejše poštne pošiljke, je bil, zaradi vestnosti, vedre- ga in poštenega značka, ze- lo priljubljen. Radi so ga imeli tudi nad- rejeni in ker so mu zaupali, je moral večkrat sprejeti najrazličnejše odgovorne funkcije v samoupravnih organih. Delo je opravljal natančno in odgovorno, za- to ga je na zadnji poti spremljala tudi množica prijateljev in znancev iz Šoštanja in okolice. Zadnjo čast pa so mu izkazali tudi stanovski tovariši. V slovo mu je zapel moški pevski zbor poštarjev iz Celja, ža- lostinke pa mu je zaigrala tudi delavska godba Zarja iz Šoštanja. Za njegov pri- spevek k razvoju in napred- ku sredine v kateri je živel, so se mu zahvalili tudi predstavniki velenjskega Društva invalidov. Anton Bačovnik se je ro- dil 25. 10. 1933 v Lepi njivi pri Šoštanju. Ker sta mu že zelo zgodaj umrla mama in teta, je zanj skrbela krušna mati. Izučil seje za čevljar- ja, vendar po vrnitvi iz voj- ske ni dobil dela v svojem poklicu, zato seje leta 1955 zaposlil v šoštanjski tovar- ni usnja. Od leta 1965 do smrti, pa je delal na šoštanj- ski pošti. V. KO J C Telesno moteni otroci smučajo Dve leti je tega, kar je v Celju začelo z delom dru- štvo za pomoč otrokom s ce- rebralno paralizo. Člani ož- jega odbora skušajo poma- gati staršem, ki imajo gibal- no prizadete otroke. Z razumevanjem in pod- poro RTC Unior v Zrečah je uspelo društvu organizirati tečaj, ki je bil pretekli mesec na Rogli, udeležih pa so se ga otroci v starosti od šest do štirinajst let. Sremljali so jih strokovni delavci, ki so za to žrtvovali svoj prosti čas. Za otroke, ki imajo težave z gi- banjem, je bilo smučaje na Rogli pravo doživetje. Letoš- nja tovrstna rekreacija je bila prva, ostala pa je želja po vsakoletnem smučanju. Za to se bo prizadevalo tu- di društvo samo, ki trenutno šteje osemdeset članov. Za- nje bi radi vsako leto pripra- vili letna in zimska letova- nja. Nekaj sredstev bi pri- spevali starši otrok, potre- ben pa bo tudi posluh širše družbene skupnosti. Razu- mevanje, ki ga je letos poka- zal RTC Rogla iz Zreč, ki je otrokom z motnjami v giba- nju omogočil najboljšo na- mestitev, bi se lahko oboga- tilo še s humanostjo ostalih smučarskih centrov. M. S. Varnostne razmere v KS Žalec Na območju krajevne skupnosti Žalec so lani obravnavali 232 ali skoraj 10 odstotkov manj kaznivih dejanj s področja kriminali- tete kot leta 1983. Najštevil- nejša so bila kazniva deja- nja s področja premoženj- ske kriminalitete, saj so obravnavali kar 218 prime- rov (93,5 odstotka). Neraz- iskanih je ostalo 134 kazni- vih dejanj. Največ je bilo tatvin koles 46 (raziskanih oz. najdenih komaj 11), tatvin v trgovinah 3.3 (27 raziskanih), 8 tatvin delov motornih vozil (en pri- mer raziskan), 7 primerov ta- tvin bencina (vse raziskane) itd. Največji problem so ta- tvine koles, saj jih kolesarji puščajo na neurejenih pro- storih, nezaklenjene ali pa po kasnejši prijavi ne vedo tovarniške številke in podo- bno. Pri klasičnih kaznivih dejanjih so odgovorne služ- be opazile tudi precej tatvin po trgovinah, kar pa je odraz dviga življenjskih stroškov. Največ takšnih tatvin je v Nami in Savinjskem maga- zinu. Stanje na področju javne- ga reda in miru se je v pri- merjavi z letom prej samo delno popravilo, obravnavah pa so 128 dejanj, med kateri- mi so v ospredju kričanje in prepiranje (60). Najpogostej- ši mesti za kršitev javnega reda in miru sta še vedno ho- tel in bife na avtobusni po- staji, saj so se kasnejši po- vzročitelji največkrat opih prav v teh lokalih. Lani so obravnavali tudi 12 prime- rov prekrškov storjenih v za- sebnih stanovanjih, kjer je prišlo do sporov med zakon- cema. Struktura kršiteljev ni zaskrbljujoča, saj je večina storilcev starejših od 20 let, med mladoletniki pa so bili le nekateri primeri. Prometna varnost na ob- močju krajevne skupnosti Žalec se je lani močno izbolj- šala, saj so zabeležili samo en smrtni primer, 11 huje in 13 lažje ranjenih. 79 odstotkov vseh nesreč se je zgodilo na obvoznici. Vzroki so bili v cesto neurejeni in nepravil- Titov trg v Žalcu med Na- mo in hotelom je bil ob svo- jem rojstvu lep in ponos Žal- cu. Danes je prav na- sprotno. Najhuje se godi dreve- som, ki naj bi čez leta trgu dala senco in lepoto. Večina je polomljenih ali obdrgnje- nih. Največji povzročitelji so vozniki tovornjakov, ki so si prav tu izbrali mesto za parkiranje. Do kdaj tako in zakaj? Na svetu KS Žalec so o tem spregovorili in bo- do predlog o prepovedi par- kiranja tovornjakov posre- dovali naprej. Podobno je s parkiranjem tovornjakov tudi v ulici nasproti Titove- ga trga. no postavljeni prometni sig- nalizaciji, za dokazilo pa so navedli nepravilno postav- ljene kažipote. Poseben pro- blem za varnost v prometu predstavljajo še vedno ne- urejene kolesarske steze ter večje parkirne površine za. tovornjake. Problem je tudi' s prometno signalizacijo v centru Žalca, ki je prirejena času, ko je skozi mesto še potekala magistralna cesta. Lani so na območju kra- jevne skupnosti izvedli več preventivnih prometnih ak- cij ter podali 152 predlogov za uvedbo postopka o pre- kršku. Največ kršitev je bilo zaradi zaužitega alkohola. Pri požarni varnosti so lani imeli samo dva požara v za- sebnem sektorju, v DO Fer- ralit pa je prišlo do eksplozi- je, ki je povzročila veUko ma- terialno škodo. T. VRABL CB postaje niso le zabava CB-klub Dušan Finžgar je predlani sklenil dogovor o sodelovanju z občinskim centrom za obveščanje. S tem so veliko pripomogli k boljšemu obveščanju na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Lastniki CB postaj torej svojega konjička nimajo le za kratkočasje in sprostitev, ampak lahko s hitrim posredova- njem informacij velikokrat tudi pomagajo ob nesrečah. Pred kratkim so vojniško postajo milice obvestili, da je na cestišču med Vojnikom in Šmartnem v Rožni dolini podrto drevo in je ta odsek cestišča neprevozen. S hitrim posredo- vanjem so tako preprečili morebitno nesrečo. Cebejaši so ponovno posredovali konec marca, ko so se v težavah znašli učenci osnovne šole Ivan Kovačič-Efenko. Osnovnošolci so bili zbrani v domu Partizanka na Kopah, kjer so imeU šolo v naravi. Zaradi visokega snega in nesplu- ženega cestišča se otroci niso mogh pravočasno vrniti domov in za pomoč so prosih cebejaše. Le-ti so posredovaU pri centru za informiranje Slovenj Gradec in tako pravoča- sno obvestili učitelje in starše, tako da ni bilo nepotrebnega strahu. To sta le dve izmed številnih akcij cebejašev. ki posredu- jejo tudi ob prometnih nesrečah in hitremu iskanju zdrav- niške pomoči. Ivan Drofenik Zakaj se nekateri ljudje z vsem srcem predajo de- lu v krajevni skupnosti? Na to vprašanje nam tudi Ivan Drofenik ni znal od- govoriti. Tudi zase ne ve, zakaj se odreka prostemu času in počitku zato, da bi bil napredek v krajevni skupnosti Šentvid hitrej- ši. S svojo odkritostjo in prodornostjo se je zame- ril že marsikomu na obči- ni, pa tudi v domačem kraju včasih ne razumejo. da se stvari ne dajo ureja- ti tako hitro, kot bi si že- leli. Po osnovni šoli v Šen- tvidu in Šmarju je šel v uk v Celje, za orodnega ključavničarja. Leta 1965 je ob delu končal srednjo tehniško strojno šolo v Celju, zaposlen pa je v tozd Valjarna II v štorski železarni, kjer je tudi vo- dja zbora delavcev, pred- sednik delegacije v celj- ski občini izobraževalni skupnosti, poleg tega pa je delegat Ljubljanske banke. V delo krajevne skup- nosti Šentvid seje aktiv- neje vključil leta 1973, ko je prevzel tajniške posle, danes pa je predsednik sveta krajevne skupnosti. »Na občini ne razumejo, da smo v takšnih krajev- nih skupnostih, kot je naša, sami prostovoljci. Vse bi še nekako šlo, če bi se ukvarjali samo s te- kočimi problemi, cesta- mi, vodovodom, telefoni- jo, gradnjo družbenega objekta. Tako pa imamo še zraven kup ostalih, po- membnih nalog iz podro- čja socialne politike, SLO in družbene samozaščite ter ostalih,« pripoveduje o preobilici dela nekaj za- nesenjakov. »Že dve leti zapored sem odklonil na- grado za funkcionarsko delo, ket menim, da je šest tisočakov letno pre- več in premalo. Zlasti premalo, da bi mi potem nekdo očital, da dobim plačilo za delo predsedni- ka sveta v krajevni skup- nosti,« razmišlja o nagra- jevanju na tem področju. Veliko mu je do tega, da bi bilo življenje v Šen- tvidu lepše, bogatejše. Zato je povsod tam, kjer se kaj načrtuje, gradi, ve- dno je zraven, kadar se pojavi problem, kadar je treba komu kaj svetovati, napisati prošnjo in podo- bno. Razložil nam je še. da so sredstva občinske- ga samoprispevka nepra- vilno razdeljena in da se je zaradi te trditve »obči- narjem« nekoč že hudo zameril. MARJELA AGREŽ Vpisovanje novincev v vrtce Tudi letos so vse tri celjske vzgojnovarstvene organizaci- je skupaj in enotno napoveda- le vpis novincev. Vpisovanje otrok bo v času od 10. do 20. aprila od 7. do 15. ure, ob sre- dah pa od 7. do 17. ure. Za vrtce VVO Tončke Čeče- ve bodo vpisna mesta v enotah Center v Kocenovi ulici, v Što- rah, na Mariborski 43 in na Hu- dinji. Za vrtce VVO Zarja bodo vpisovali v vrtcu v Zagajškovi 8 (Nova vas), vpis v vrtce VVO Anice Černejeve pa bo v enoti v Kruhovi ulici 5. Hkrati z vpi- som v vrtce lahko starši vpiše- jo svoje otroke tudi v skrajšane vzgojne programe. M. A. Boljša električna napetost Junija bo pričelo elektrogo- spodarstvo Celje graditi tra- fopostaji v Slivnem in na Šmohorju. To sta zaselka z ba- je najslabšo električno nape- tostjo na širšem celjskem ob- močju, o čemer priča tudi to, da imajo zvečer gospodinjstva tako slab tok, da ne morejo prati s pralnim strojem. Mnogi kmetje, ki so si pred leti kupili molzne stroje, so morali le-te prodati, ker je bil tok prešibak, da bi jih poganjal. Ravno tako so kr^ani na območju teh dveh zaselkov v Rečiški dolini prikrajšani za televizijski pro- gram, ker je slika preslaba. VVE 4. APRIL 1985 NOVI TEONIK - STRAN 7 Za invalide gradnja brez ovir Društvo paraplegikov na celj- skem območju se v povezavi z Zve- zo paraplegikov v Ljubljani zavze- ma za uresničitev zakona o gradnji objektov, ki ne bodo imeli arhitek- tonskih ovir. Vemo, da je v naši družbi vedno več invalidov, ki zaradi oviranega gibanja ne morejo živeti normalno. Funkcionalno ovirani in moteni so poleg paraplegikov še slepi in slabo- vidni, invalidi z eno ah dvema opor- nicama, amputiranci, traumatski poškodovanci ter tudi starejši lju- dje. VeUko število takih ljudi nas opozarja na gradnjo objektov, tako javnih kot tudi stanovanjskih, ki bo- do dostopni tudi za invalide. No- vembra lani sprejeti zakon obvezuje projektivne organizacije in posa- mezne projektante, da pri gradnjah upoštevajo tudi ukrepe za odpravo arhitektonskih ovir. V Ljubljani po- teklo priprave za sistemsko in še popolnejšo zakonsko ureditev grad- nje objektov brez ovir, v Celju pa je prvi projekt že narejen. Napravih so ga na Razvojnem centru v Celju. ' Z. S. Ena družina - eno drevo »Oženi se, presliriti si sina in posadi drevo,« pravi pregovor šentjurska komisija za varstvo okolja si je izbrala za moto svoje de- javnosti prav ta pregovor, predvsem pa njegov zadnji del. Vsem delovnim organizacijam in občanom so predla- gali, da posvetijo več skrbi lepšemu in čistejšemu okolju. To pa se lahko doseže tudi z zasaditvijo drevja in grmičevja, ki ga je v Šentjurju vse manj. že podatek, da je Šentjur na petem mestu v republiki po stopnji onesnaže- nosti zraka z žveplovim dioksidom v zimskih niesecih, dovolj zgovorno ka- že na to, da bo potrebno v Šentjurju bolj poskrbeti za čistejše ozračje. Svo- je pa doprinese k slabšanju življenj- skih pogojev v Šentjurju tudi hrup. Le-ta je v središču Šentjurja največji, saj se tam križa sedem dokaj promet- nih cest, skozi naselje vodi.železnica in tudi industrijske cone v Šentjurju še nimajo. Tako se industrija meša s sta- novanjskimi predeli, kar seveda še slabša bivalne pogoje. Komisija za varstvo okolja je tako že pred časom opozorila vse delovne or- ganizacije, da naj poskrbijo za zmanj- šanje hrupa. Vsaj na najboj ogroženih delovnih mestih bi naj postavili okoli strojev protihrupne zavese ali stene, bolj vestno pa naj bi nadzorovaU tudi delovanje visokofrekvenčnih ventila- torjev, ki so velikokrat pokvarjeni ali pa v pogonu tudi brez potrebe. Tudi o protihrupni zaščiti v prometu so v Šentjurju že razmišljali. Gradnja protihrupnih plotov ali poglobitev ce- stišč sta za šentjursko občino predra- ga, zato so člani komisije za varstvo okolja predlagali, da vsaka družina za- sadi eno drevo. K akciji bi se naj pri- družile tudi delovne organizacije. S tem bi v Šentjurju zmanjšali hrup, za- sajeno drevje in grmičevje pa bi pole- pšalo okolje. Najprimernejši čas za sa- jenje je prav pomlad, zato Šentjurčani upajo, da jim bo še v tem mesecu uspe- lo posaditi 1200 dreves. IVANA FIDLER Kurirčiiova pošta na našem območju Kurirčkova pošta, ki so jo pionirji ormoške občine pone- sli v začetku marca do Ljuto- mera, bo jutri spet prispela na naše območje. Osnovnošol- ci iz Rogatca jo bodo sprejeli od vrstnikov ptujske občine ob 10. uri dopoldne pri Žeraku pod Donačko goro. Pionirji bodo kurirčkovo pošto ponesli naprej preko Stojnega selav Rogaško Slati- no in do Kostrivnice, kjer bo prenočila. V Kostrivnici bo ku- rirčkova torbica s pozdravi predsedstvu republiške konfe- rence socialistične zveze in vsem pionirjem, ostala tudi v soboto in nedeljo. V ponede- ljek jo bodo pionirji iz Kostriv- nice ponesli v Mestinje, nato pa jo bodo osnovnošolci nosili preko Kristan vrha in Pristave v Bistrico ob Sotli, kjer bo pre- nočila. Bistričani jo bodo v sre- do predali vrstnikom iz Zibike, nato pa bodo torbico ponesli še med pionirje v Šmarje, kjer pripravljajo tudi osrednjo pri- reditev. Pionirji, skupaj z borci in mladino ter pripadniki občinskega štaba teritorialne obrambe, pripravljajo v Šmar- ju pri Jelšah partizanski mi- ting s kulturnim programom. Kirirčkovo torbico bodo v četrtek ponesli še v Šentvid in naprej do Ponikve, kjer jo bo- do prevzeli pionirji šentjurske občine. Za letošnjo kurirčkovo pošto lahko zapišemo, da jo v vseh občinah našega območja pri- pravljajo še posebno skrbno. Vsepovsod so se potrudili, 'da bi štiridesetletnico osvobodi- tve in petintridesetletnico za- četkov samoupravljanja poča- stili s kar najbolj nazornim pri- kazom težkega obdobja naše polpretekle zgodovine. Pionir- je so na poti spremljali pripa- dniki naših oboroženih enot, ki so jih branili pred morebit- nimi zasedami, določili so tudi posebna osvot)ojena območja, na katerih so potem skup^ z borci in mladino pripravljah partizanske mitinge. IVANA FIDLER Prizadevni krajani Žalčani, ki živijo v ulici Savinjska cesta, so prejšnji teden; kopali jarke in polagali cevi za vodovod. Ta del Žalca do i sedaj ni imel vodovoda, zato so se krajani odločili in s' precejšnjim samoprispevkom sami reših oskrbo s pitno vodo. Del sredstev je primaknila tudi krajevna skupnost \ Žalec. Na sliki: Pri polaganju cevi. T.TAVČAR i 2e jeseni prve prireditve Lani je bilo v žalski občini, pa tudi marsikje drugje, slišati napovedi o začetku izgradnje novega kulturnega doma v Žalcu. V bolj ali manj vnetih razpravah so se oglašali tisti, ki so menili, da v sedanjih gospodarskih razmerah naložbe take vrste ne bi kazalo pričenjati, in tisti, ki so pojasnjevali, da so denar za objekt (kulturni dom) že zbrali in, da so se zanj odločili, ker ga nujno potrebujejo. Medtem so pričeli delati, razprave so se polegle in dom bo letos jeseni nared. Predsednik odbora za izgradnjo doma Vili Petek nam je ob tem povedal: »Do 15. aprila naj bi bila končana gradbena dela. Zaradi hude zime bo kak mesec zamude. V poletnih mesecih bomo dom opremili in vanj preselili kino, septembra pa bodo v okviru praznovanja taborskih kulturnih dni v njem prve prireditve. V novem domu bo večnamenska dvorana s 400 sedeži, prostor za občinsko matično knjižnico in drugi delavni prostori za kulturne dejavnosti.« Akcija za zbiranje sredstev za opremo kulturnega doma v Žalcu poteka uspešno. Doslej je zbranih že več kot 1,5 milijona dinarjev, v krajevni skupnosti Žalec pa so se odločili, da bodo akcijo nadaljevali. TONE TAVČAR DU Dolgo polje pridobiva nove člane , Občni zbor društva upoko- jencev Dolgo polje je v prete- klem tednu m)ravil obračun svojega dela. Člani, ki se jih je zbralo veliko, so ugotovili, da so delali uspešno, zlasti pri pridobivanju novih članov. Na novo se jih je vpisalo nad štiristo, iz drugih društev pa je pristopilo v društvo nad sto članov. Tudi paleta ostalih dejavno- sti je zelo pestra. Pripravljali so razstave, organizirali izlete, se udeleževali tekmovary v ša- hu, balinanju, kegljanju. Vodstvo v DU Dolgo polje bo še naprej v rokah predsed- nika Vladimirja Webra, tajniš- ka dela bo opravljala Lea Čmak, blag^nik bo Franc Ferc. - Najbolj pestro bo tudi letos delo v komisijah, kjer opravlja n^bolj odgovorno delo komi- sija za socialna vprašanja. Ta redno obiskuje bolne in nepo- kretne člane. Tesno tudi sode- lujejo z ostalimi družbenopoli- tičnimi organizacijami v kra- jevni skupnosti, najtesneje pa so povezani z mladino, ki sode- luje ob proslavah, pri obvešča- nju in obiskih starejših ljudi. Znajo ceniti starost in minulo delo starejših krajanov. Sled- nje sicer ni izraženo v pokojni- nah, kajti skoraj polovica čla- nov ima povprečno pokojnino v višini 16.500 dinarjev. LEA ČMAK ODKUP ZLATA IN SREBRA! Odkupujemo staro zlato in srebro po zelo visokih cenah in sicer: za 1 g zlata plačamo 2.040 din za 1 g srebra plačamo 40 din odvisno od kakovosti. Zlatarstvo Kragolnik Vili, Zidanškova 6, Celje. Krajevna skupnost Gotovlje in Konjeniški klub Gotovlje vabita vse ljubitelje konjeniškega športa k sodelovanju pri izgradnji novega hleva v Gotovljah. Izkoristite ponujeno možnost za nakup prostorov za lastne konje. Ponudniki naj se oglasijo v pisarni KS Gotovlje vsako sredo od 17. do 19. ure oziroma po telefonu 710-371 do 15, maja 1985, kjer bodo prejeli vse dodatne informacije. AERO kemična, grafična in papirna industrija CELJE Komisija za delovna razmerja TOZD Kemija Šempeter objavlja naslednja dela in naloge: pomožni delavec Pogoji: II. stop. zahtevnosti - predelovalec kovin in 3 mesece ustreznih delovnih izkušenj ključavničar II Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - oblikovalec kovin in 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj pomožni delavec Pogoji: II. stopnja zahtevnosti - vzdrževalec in upravljalec strojev in 3 mesece ustreznih delovnih izkušenj previjalec sela Pogoji: II. stop. zahtevnosti - upravljalec kemijskih naprav in 3 mesece ustreznih delovnih izkušenj Strojni embaler sela Pogoji: II. stopnja zahtevnosti - upravljalec kemij- skih naprav in 3 mesece ustreznih delovnih izkušenj Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja dela in naloge: računovodja ponovna objava Pogoji: VII. stop. zahtevnosti - diplomirani ekono- mist, ter 48 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Zahteva se pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika, ter končana šola za vodstvene delavce s fi- nančnega področja pomožna kuharica Pogoji: III. stop. zahtevnosti - kuhar pomočnik 3 mesece ustreznih delovnih izkušenj in tečaj o higien- skem minimumu Komisija za delovna razmerja TOZD Kemija Celje objavlja naslednja dela in naloge: izmenovodja Loka pri Žusmu - ponovna objava Pogoji: V. stop. zahtevnosti kemijske smeri in 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj laborant 1 X d.č. 6 mesecev Pogoji: IV. stop. zahtevnosti kemijske smeri labo- rant. lUK tečaj in 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi Kadrovsko-socialni službi AERA, Čuprijska 10, Celje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po spre- jemu sklepa o izbiri. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 4. APRIL 1985 Koncert z recitalom Pričela se je tudi sezo- na letnih koncertov pev- skih zborov in prejšnji petek je v Narodnem do- mu v Celju nastopil Moš- ki pevski zbor Ivan Can- kar iz Celja, ki ga že vr- sto let vodi prof. Marjan Lebič. V prvem delu koncerta se je zbor predstavil z za- htevnim programom, ki je vseboval polifonične pesmi iz obdobja rene- sanse in umetne pesmi. V drugem delu koncerta pa so se predstavili z izbo- rom narodnih pesmi. Koncert je dobro uspel in ponovno dokazal, da v tem pevskem kolektivu dobro delajo. Seveda bo treba do tekmovanj še marsik^ izpihti, da bodo rezultati v bodoče še bolj- ši. Dobro petje so znali ceniti tudi poslušalci, ki so povsem napolnili dvo- rano. Kot popestritev konce- ta pa je Sonja Ževart, ki je tudi povezovala priredi- tev, prebrala nekaj pesmi ml^ših avtorjev sodobne poezije. F. P. Zavzeti za družbeni dialog zarave ideje naj bodo izrečene na glas Tribuna o vlogi društva pisateljev Slovenije, ki je bila prejšnji torek v Naro- dnem domu v Celju, je bila priložnost za odprt dialog s Tonetom Partljičem, pred- sednikom društva in Ciri- lom Zlobcem, o položaju slovenske in tudi jugoslo- vanske kulture in društva pisateljev kot sestavnega dela fronte. Jože Osterman z republiške konference so- cialistične zveze, ki je bil tudi gost tribune, se je za- vzel, za še večjo odprtost frontne organizacije za ši- rok, človeški dialog v kul- turi. Tone Partljič in Ciril Zlo- bec sta namreč nanizala v ra- zmišljanje vrsto problemov in grenkih priokusov ne sa- mo članov društva, temveč vseh tistih, ki jim ni vseeno kaj se dogaja z našo kulturo. Ali, kakor je poudaril Tone Partljič: >Ni malo tistih med poiitičnimii delavci in pisate- lji, ki očitajo, da je literatura ta trenutek zapustila steze umetnosti in se spustila v politiko. A zato nismo krivi pisatelji. Nisem nasprotnik tabu tem. Prave ideje morajo biti spregovorjene in ne da jih ljudje nosijo v sebi. Na svobodo se moramo navadi- ti, a biti za dialog zreli.« Cesto pretiravamo, je me- nil Ciril Zlobec, ko se bojimo vsake pesniške ali pisatelj- ske pripombe. Več zaupanja bi morali imeti v nas! »Para- doksalno je« je dejal »če po- mislimo, koliko pisateljev je bilo pri nas zaprtih in koliko politikov ali gospodarstveni- kov, ki so zavozili velike na- ložbe?! Okoli pisateljev ni- hče ne hodi v rokavicah in to ni dobro ne za družbo ne za pisatelje, da bi lahko delali v notranje svobodnejšem ozra- čju. Stopamo v družbo, ka- kršne doslej svet še nima in če nočemo razpasti v politi- čno strankarstvo, je treba človeka pustiti, da misli tudi drugače in najti družbeni dialog kot zametek dobrega samoupravnega socializma.« Tribuna, na kateri je bila dobra udeležba, se sicer ni razvila v razpravo ah polemi- ko, prinesla pa je svež vonj po ustvarjalnem in kriti- čnem gibanju v kulturi, ne samo v društvu pisateljev. Na to je pravzaprav opozori- la že tribuna v Cankarjevem domu, prostor za dialog pa bo tudi na bližnjem kongre- su jugoslovanskih pisateljev v Novem Sadu. MATEJA PODJED Preseči mačehovski odnos do l(ulture Koordinacijsko telo kot popkovnica med občinami Regijske kulturne ustanove so že dlje časa v nezavidlji- vem gmotnem položaju. Z na- menom, da bi se trdneje dogo- vorili o nadaljnem sodelova- nju na področju kulture med občinami širšega celjskega območja, je kulturna skup- nost občine Celje sklicala prejšnjo sredo razgovor o skupnih interesih med izva- jalci in uporabniki kulturnih dobrin. Z usklajenim progra- mom bo namreč tudi lažje enotno nastop^inje v republiš- ki, so si bili enotni vsi prisot- ni na seji. Ustanovili so koor- dinacijsko telo, ki bo obrav- navalo skupne probleme sproti in ne potem, ko se bi jih nabralo že za zvrhan koš. Izpolnjevanje finančnih ob- veznosti občin do regijskih ustanov je bilo doslej dok^ ne- redno. Kultura, zbrana v regij- skem središču, je že zdavnaj prerasla občinske meje in ker je ne gre deliti, se je bilo po- trebno dogovoriti, kako bi de- lovali skupaj. Izrazit primer je knjižnica Edvarda Kardelja Celje, ki kot banka podatkov nima nadaljne perspektive. Prav tako Zavod za spomeniš- ko varstvo, ki opravlja svojo dejavnost v enajstih občinah, usklajevanje programov in fi- nanciranje z rvjimi pa je šibka. Položaj Zavoda pa nevzdržen. Nič bolje se ne godi Zgodovin- skemu arhivu, ki pokriva s svojo dejavnostjo četrtino Slo- venije, a od nekaterih financer- jev ne dobi niti dinarja. Pro- storska stiska Zgodovinskega arhiva je narekovala novograd- njo. V naslednjem srednjero- čnem obdobju se bo potrebno dogovoriti o pričetku gradnje, zato se bodo bistveno povečale obveznosti soustanoviteljev. Ali kakor je prisotnim dejala Anka Aškerc, direktorica Za- voda za spomeniško varstvo Celje: »Radi bi, da nas vzamete za svoje v tistem deležu, ko za vas delamo, kajti zdaj nas spravlja v težak položaj in nas uničuje zlasti pavšalnost. Us- kladiti se moramo v programih in jih finančno ovrednotiti. Uspeli bom^o, tudi v republiš- kem zboru združenega dela, če bomo nastopali skupaj in argu- mentirano.« Mačehovski odnos do kultu- re bi morali v posameznih občinah preseči z lojalnostjo do vseh izvajalcev svojih pro- gramov. Tudi tistih, s sedežem izven občin, so menili Hrast- ničani in kakor ostali podprli ustanovitev koordinacijskega telesa, ki bo občine oziroma probleme vezalo kot popkov- nica. MATEJA PODJED Kultura le zrcalo naroda in človeka Razprava burka razmišllmja o kulturi, Okrogla miza o kulturi, ki jo bodo sredi meseca pri- pravili v konjiški občini, bo povzetek in nadgradnja ži- vahnih razprav, ki še tečejo po krajevnih skupnostih, osnovnih organizacijah sin- dikatov, v zvezi komuni- stov, med mladimi in v kul- turnih društvih. Oprti na gradivo CK ZKS za razpravo o kulturi in na iz- kušnje iz lastnih okolij, so se ljudje v konjiški občini mo- čno razgreli v svojih predlo- gih. A kaj, ko se vse začne vrteti okoki denarja za finan- ciranje ljubiteljske kulture. V šolstvu zmanjkuje de- narja za uvajanje novih pro- gramov interesnih dejavno- sti. Mladi zlasti pogrešajo filmsko dejavnost. S Stranic je prišel predlog, da bi bilo potrebno oživiti tudi dejav- nost podružničnih knjižnic. Mnenja so tudi, da televizija ne bi smela opustiti predva- janja pravega šolskega pro- grama. Pri prosvetnem dru- štvu so v razparvi izpostavili centralizem v kul uri, češ, da so kulturni delavci v manj- ših krajih prepuščeni bolj sebi. Delavci Kostroja pa so mnenja, da prostor ne bi smel biti vzrok za kulturno sušo. Bolj pomembna sta vo- lja in pripravljenost ljudi za delo v kulturi. Niso obšli tu- di drugih kulturnih področij. Preveč na stranski tir se jim zdi odrinjeno vzdrževanje kulturno-zgodovinskih spo- menikov v občini. Za obno- vo objektov, ki so zgodovin- skega pomena, bi bilo po- trebno bolj načrtno združe- vati sredstva. Razmisliti bi veljalo tudi o ustanovitvi et- nografske zbirke v občini. Kot pozitivno so izobhkovah tudi stališče, da je srečanje s profesionalno kulturo, v or- ganizaciji abonmajev Delav- ske univerze, močno oboga- tilo kulturno ponudbo. Kako kulturo približati delovne- mu človeku v delovnem in življenskem okolju, pa bo potrebno še temeljiteje ra- zmishti. Svet za kulturo in telesno kulturo pri OK SZDL je v javni razpravi izoblikoval stališče, da je treba v občini omogočiti policentrični raz- voj kulture, pri razvijanju novih oblik pa bolj upošte- vati težnje mladih, ki imajo sodobnejši, drugačen pogled na kulturo in iščejo nove izrazne obhke. Čeprav je kul- tura demokratična, še vedno ni dovoj svobodna. Prav v tem pogledu pa ima ustvar- janje mladih na vseh podro- čjih še večji pomen. MATEJA PODJED Kulturna dejavnost v občini Laško sloni na amaterjih Na področju filmske vzgoje je še velika vrzel Zveza kulturnih organi- zacij Laško si je med osnov- ne naloge v tem srednjero- čnem obdobju zastavila ustanovitev društev v vseh krajevnih skupnostih. Že prej so delovali v občini pevski zbori, godbe na piha- la, folklorne skupine in še kaj, vendar niso bili organi- zirani v društva. Danes ima vsaka krajevna skupnost v občini Laško, razen Sedra- ža, lastno kulturno društvo. V njih je več kot sto sekcij, v katerih deluje okoli 2000 aktivnih članov. Če je bila doslej želja po množičnosti, je naslednji ko- rak razvoja kulturne dejav- nosti v tej občini boljša ka- kovost. Tako množičnost kot kakovost pa sta nujno pove- zani s pogoji dela in mate- rialnimi možnostmi. V tem srednjeročnem ob- dobju so v občini vsaj za silo obnovili kulturne domove ali bolje vaške odre, obnova le-teh pa ostaja še naprej ena glavnih nalog laških kultur- nikov. Laška občina je verjetno edina v regiji, ki nima niti enega odra, ki bi po svoji te- hnični plati zadostil potre- bam pokUcnih gledahških skupin, zato te v občini ne gostujejo. Res, da imajo Laščani abonma v celjskem gledaUšču, vendar je to pre- malo. Za posameznike pa postajajo obiskovanja kul- turnih prireditev v drugih krajih, zlasti v Ljubljani in Mariboru, vse dražja. Zato bo ena izmed nalog, da v pri- hodnjem obdobju v Laškem obnovijo dom Dušana Pože- nela tako, da bodo v njem lahko gostovali večji ansam- bli s tehnično zahtevnejšimi programi in da bodo nena- zadnje tudi domači ljubitelji imeh lahko kakšno priredi- tev v boljših pogojih. Podobno in še slabše je na področju filmske dejavnosti. O kakšni organizirani in ka- kovostni ponudbi pri tem ne moremo govoriti. Pomank- Ijiva v tem smislu je tudi filmska in televizijska vzgo- ja, ki jo je zveza kulturnih organizacij občine dala v svoj program, kot eno glav- nih nalog v prihodnjem ob- dobju. Kulturna skupnost Laško bo letos na primer razpolaga- la s 7 mihoni dinarjev. Iz tega financirajo delovanje knjiž- nice, ki je profesionalna ustanova, skrbijo za varova- nje kulturne dediščine in ob- navljanje nekaterih sakral- nih spomenikov v občini. Za samo dejavnost pa jim osta- ne premalo sredstev, zato ta pretežno temelji na Ijubi- teljstvu, na volji posamezni-, kov do kulturnega udejstvo-, vanja in zato marsikaj sami prispevajo in napravijo za- stonj. Da bi v svoje vrste pri- tegnili več profesionalnega kadra, pa je zaenkrat denarja premalo. O razvoju kulturne dejav- nosti v občini Laško, o teža- vah in problemih, kijih ima- jo, bodo temeljito spregovo- rili na problemski konferen- ci o kulturi, ki jo za pomlad pripravlja socialistična zveza. VIOLETA V. EINSPJLER PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje četrtek, 4. 4. ob J8.: Ciril Kosmač: BALADA O TROBENTI IN OBLAKU. Umetniška pripoved. Gostuje dramski igralec Jurij Souček. Petek, 5. 4. ob 18.: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Za abonma Laško in izven. Ponedeljek, 8. 4. ob 15.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Za abonma I. šolski in izven. Torek, 9. 4. ob 19.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Za abonma Torek in izven. Sreda, 10. 4. ob 17.: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Po predstavi bo srečanje z ustvarjalci uprizoritve. Dom krajanov Gomilsko V domu kulture bo v nedeljo, 7. aprila ob 17. uri skupni koncert sekcij Kulturnega društva Gomilsko. Prisluhnili boste Dekliškemu pevskemu zboru, Moškemu pevskemu zboru, kot gostujoča pa bosta nastopila Moški pevski zbor Golding iz Prebolda in Mešani komorni zbor iz Celja. Kulturni dom Zarja Trnovlje v kulturnem domu Zarje bosta jutri dva koncerta za osnovno šolo Franja Vrunča, Na obeh koncertih, ob 10.30 in ob 13. uri bodo nastopili priznani operni pevci Ladko Korošec, Sonja Hočevar in R^jko Koritnik. Osnovna šola Hudlnja Planinska sekcija Centra za klubsko dejavnost pri Občinski konferenci ZSMS Celje organizira danes ob 18.30 uri predava- nje opremljeno z diapozitivi o italijanskih Dolomitih. Predava- nje bo v osnovni šoli. Razstavni salon Rogaška Slatina V razstavnem salonu bo danes ob 19.30 uri koncert, na katerem bosta nastopila čelist Ciril Škerjanec in pianist Aci Bertoncelj. V Razstavnem salonu pa si lahko ogledate tudi razstavo originalnih gobelinov, ki sta jih izdelala Zora in Mirko Adlešič. Razstavo gobelinov si boste lahko ogledali 24. aprila. Dom kulture Titovo Velenje v domu kulture bo v soboto, 6. aprila ob 19.30 uri koncert kantavtorja Marijana Smodeta, Knjižnica Titovo Velenje v knjižnici v Titovem Velenju je odprta razstava tapiserij Cvetke Miloš in Nede Ružec. Razstavo si lahko ogledate do 10. aprila. Likovni salon Celje v Likovnem salonu bodo v torek, 9. aprila ob 19. uri odprli razstavo slikarskih del Borisa Zaplatila. Ob otvoritvi bodo vrteli tudi video film o avtorjevem delu, razstava pa bo odprta do 21. aprila. Muzej revolucije Celje v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je odprta razstava otroških risbic na temo zdravja. Pripravila jo je komi- sija za zdravstveno vzgojo celjskega Zdravstvenega doma v počastitev letošnjega Svetovnega dneva zdravja, ki tokrat sledi geslu Zdrava mladina - naše največje bogastvo. Razstava bo odprta do 10. aprila. Avla hotela Dobrna še danes in jutri si boste lahko v avli hotela na Dobrni ogledali razstavo slikarja Staneta Petroviča iz Celja, ki razstav- lja platna in grafike ter kipaija Ivšna Dvoržaka iz Maribora, ki se predstavlja z malimi plastikami v bronu. Razstava je posvečena tednu invalidov in je prodajnega značaja. Galerija Šoštanj v galeriji društva šaleških likovnikov je odprta razstava del študentov Akademije za likovno umetnost. Razstavljene stva- ritve si lahko ogledate do 9. aprila vsak torek, četrtek in soboto od 15. do 18. ure. Knjižnica Edvarda Kardelja Celje v knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava z naslovom Odsevi celjskega področja v leposlovju. Razstava je odprta vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce vse do 24. aprila. Pokrajinski muzej Celje v Pokrajinskem muzeju v Celju si lahko ogledate razstavo z naslovom Japonski listi iz celjske zbirke starih grafik. Raz- stava bo odprta do 1. maja. Naša beseda 85 Občinska konferenca ZSMS Žalec in Zveze kulturnih organizacij občine Žalec bosta letos pripravili akcijo Naša beseda 85 od 7. do 1.3. aprila. Prireditve bodo letos na Polzeli in v Vrbju. V okviru Naše besede bo v Savinovem razstav- nem salonu razstava fotografij Marka Cestnika, pripravili pa bodo tudi večer z mladimi literati, za katerega se je že do sedaj prijavilo deset skupin, ki bodo sodelovale z recitali, izraznimi plesi, lutkovno igro, dramsko uprizoritvijo itd. T.TAVČAR. Vabilo k sodelovanju če ste ljubitelj lepega petja in želite spoznati nove prijate- lje, se javite Moškemu pevskemu zboru Delavsko prosvet- nega društva »Svoboda« Celje, ki vabi k sodelovanju nove pevce. Vaje so vsak ponedeljek in četrtek ob 18. uri v prosto- rih na Mariborski 53a. K sodelovanju vabi tudi KUD Zarja, Trnovlje 202 (tel. 35-, 533) vse tiste, ki bi zeleh sodelovati pri pripravah in izvedbi gledaliških predstav. . ........ A. APRIL 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Naravna zdravilišča - prodor na tuje 80-otlstotna zasedenost postelj v slovenskih zdraviliščih Veliko število gostov in prenočitev oa eni, ter kljub temu manj uspešni finančni rezultati na drugi strani, to sta osnovni značilnosti lanskega turi- stičnega prometa v slovenskih na- ravnih zdraviliščih. Letos bo zato po- trebno v zdravilišča pripeljati še več tujecev, saj bodo le tako ustvarili po- trebna sredstva za izgradnjo novih ali obnovo obstoječih zmogljivosti, so poudaril na volilno programski skupščini poslovne skupnosti sloven- skih naravnih zdravilišč v Atomskih Toplicah. Ob že sicer dobri povezavi in skupnem konceptu razvoja zdravi- lišč v Sloveniji pa se bo potrebno povezati tudi z zdravilišči v Jugosla- viji, še več sredstev nameniti za pro- pagando, bolje nagraditi kadre, ter več storiti tudi za to, da bo balneolo- gija bolj znana in priznana med vse- mi medicinskimi strokovnjaki. Naša naravna zdravilišča, kar polo- vica vseh slovenskih zdraviliških po- stelj pa je na širšem celjskem obmo- čju, so z ustvarjenimi 800 milijoni di- narjev letnega izvoza uvrščena med pomembnejše slovenske izvoznike. V dvanajstih zdraviliščih, kijih združuje Poslovna skupnost s sedežem v Celju in v katero so na zadnji skupščini spre- jeli trinajsto članico Terme Portorož, so lani zabeležili milijon tristo sedem- deset tisoč nočitev, 23 odstotkov več kot leto prej. Od tega je prenočitev tujcev 274 tisoč, 34 odstotkov več kot leta 1983 (glej tabelo). Udeležba tujcev v strukturi gostov je tako že skoraj 20 odstotna in bo verjetno ob koncu sred- njeročnega obdobja dosegla predvide- nih 25 odstotkov. Tudi zasedenost po- stelj je zavidljiva, že skoraj 80 odstotna in torej pri vrhu v našem turizmu. Izre- dno dobro fizično poslovanje torej, a žal tudi ne finančno. Zdravilišča so v celoti poslovala z izgubo 40 milijonov dinarjev. Ob dejstvu, da to ni prevelika vsota, (»prinesla« so jo le štiri zdravi- lišča) Stvar še ni tako zaskrbljujoča, vendar pa tudi v vseh ostalih osmih zdraviliščih, kjer so poslovali pozitiv- no, niso ustvarili več kot le za 35 mili- jonov dinarjev akomulacije. Vzroki so v lanski nekajmesečni zamrznitvi cen, visokih stroških poslovanja, vključitvi novih zdravilišč, kjer v letu ali dveh še niso mogli doseči želenih rezultatov, v manjšem številu dni, ki jih domači gostje prebijejo v zdravilišču ter še v čem. Kakovost, prodana prepoceni Zdravljenje s termalno vodo in dru- ge oblike terapij v naravnih zdravi- liščih so še vedno najcenejša oblika zdravljenja, ki pa žal še nima prave veljave. Kljub temu da ima naša bal- neologija tudi v Evropi visoko mesto, svoje strokovnjake pa tudi v vodstvu Fitec-a, svetovne zveze naravnih zdra- vilišč, vsega tega še ne znamo izkori- stiti. Na tujem v glavnem nastopamo in konkuriramo z nizko ceno in zmog- ljivostmi, namesto da bi prodajah tudi svoje znanje, ter predstavili tudi uspe- he zdrvljenja, pripravili analize, kaj smo dosegu s pravočasnim zdravlje- njem in kaj lahko družba s tem prido- bi. Tej kvahteti ustrezno bi bilo po- trebno postaviti tudi višje cene. Pri tem ima poseben pomen tudi poslov- na skupnost, ki je v veliki meri sloven- sko zdraviliško ponudbo že poenotila, še bolj pa naj bi jo tudi v bodoče. V skupnosti so zdaj vsa slovenska narav- na zdravilišča, ki si med seboj ne bodo več konkurirala s cenami, temveč s kvaliteto uslug. Pomembna je tudi skupna propaganda. Že lani, ko so v V Sloveniji zdravstvene skupnosi da- jejo za zdraviliško zdravljenje le 1,5 od- stotka izdatkov. Število dni, ki jih do- mači gost prebije v zdravilišču pada, in znaša le še 7 dni, kar je slabo, saj se najugodnejši efekti zdravljenja doseže- jo pri uporabi 21-dnevne terapije. Se sfabše pa je to, da zanemarjamo preven- tivno zdravljenje, saj v zdraviliščih vse bolj poznajo le kurativo. Hkrati na- rašča tudi število samoplačnikov, kar pomeni, da ljudje cenijo strokovnost in kvaliteto zdravljenja v zdraviliščih. Med občinskimi zdravstvenimi skup- nostmi pa pri tem najbolj izstopa Tito- vo Velenje, kjer za tovrstno zdravljenje namenjajo 6 odstotkov vseh izdatkov. skupnosti dobili novega propagandi- sta, so naredili skupen plakat in zdra- viliško mapo, ter tako poenotili tudi izgled ponudbe, do junija letos pa bo gotov tudi zdrSviliški katalog. Na sku- pščini so se delegati vseh zdravilišč brez problemov domenili, da bodo le- tos za propagando združili 12 milijo- nov dinarjev, od tega tudi delež deviz Na skupščini so izvolili tudi novo sa- moupravno vodstvo, ter komisije in predsednike komisij. Dosedanjega predsednika skupščine Staneta Bizjaka je zamenjal Jože Plut, direktor zdravi- lišča v Dolenjskih toplicah, novi pred- sednik poslovodnega odbora pa je Boris Završnik, direktor zdravilišča Atomske Toplice. za nastop na tujem. Svojo ponudbo bodo predstavili na štirih samostojnih predstavitvah v Goeteborgu, Salzbur- gu, Innsbrucku in Grazu, ter še na šti- rinajstih tujih ter šestih domačih sej- mih. Največ pozornosti bodo namenili pridobivanju nemških in avstrijskih gostov, vse bolj pa prodirajo v Italijo, Skandinavijo, Švico, Kuvajt in ZDA, Kanado in Avstralijo, torej dežele, kjer je največ slovenskih izseljencev. Za boljši nastop bodo letos ob katalogu izdelali tudi video film o slovenskih naravnih zdraviliščih. Potrebna je tudi novogradnja Zasedenost zdravilišč je že takšna, da skoraj ni nikakršnih rezerv in tudi ni mogoče več pričakovati bistvenega povečanja števila nočitev. Na Dobrni in v Rogaški imajo stare zdraviliške objekte, ki jih brez temeljite obnove ne morejo ponuditi tujemu gostu. Atomske .Toplice Podčetrtek ter Ptuj- ske Toplice pa imata glede na interes absolutno premajhno število postelj, zato naj bi ob dosedanjih že skoraj 6 tisoč posteljah do leta 2000 v zdravi- liščih zgradili še 4500 ležišč. Po izraču- nu ljubljanskega ekonomskega inšti- tuta naj bi za to izgradnjo zdravilišča sama zagotovila 35 odstotkov potreb- nih sredstev, tretjino bi bili krediti bank, delež domačih sovlagateljev 15, tujih pa 10 odstoten, nekaj pa naj bi bilo tudi kreditov tujih bank. Takoj je jasno, da je potrebna še večja izvozna usmerjenost zdravilišč, saj bodo le de- vize zagotovile kredite bank in 35 od- stotkov lastne udeležbe, ki je ob seda- nji skromni akomulaciji še utopija. Ve-, likega pomena pa je pri tem tudi pra- vočasno reševaje kadrovskih proble- mov. Kadre je treba najprej bolje na- graditi, potem pa tudi izobraziti, saj lahko angleško ali francosko govoreče goste trenutno sprejmejo le v nekaj zdraviUščih. RADO PANTELIČ S Petkovim mozaikom na piknik v Logarsko doiino Alojz Čobec, vodja delovne skupnosti ZŠAM, ki je pokrovi- telj naše nagradne igre, je v petkovi oddaji izžrebal med pravilnimi odgovori MARIJO GOLEŽ iz Dramelj. Zavod Golovec sporoča, da odpira 10. aprila svoja teniška peščena igrišča, že sedaj pa lahko vsak dan igrate na asfaltnem igrišču in na steno od 10. do 18. ure. Rezervacije pri varnostniku tel. 33-098. V četrtek, 11. aprila ob 17. in 19. uri koncert 7 MLADIH. Novost ŠTRUMPFIJADA ansambla. Otroci in starši vabljeni! V nedeljo, 14. aprila ob 20. uri koncert BIJELO DUGME. Predprodaja vstopnic bazen, Globtour, Izletnik. Savna vsak dan od 15. do 21. ure. Bazen vsak dan od 7.30 do 19.30 ure. Do 5. aprila od 9. do 17. ure sejem koopera- cije. globtour Z Globtourom bodo prvomajski prazniki iepši Globtour vam je pripravil v 35 turi- stičnih krajih ob morju, v planinah in naravnih zdraviliščih v domovini prvo- majske aranžmaje. Izbirate lahko med: Koprom, Simo- novim zalivom, Strunjanom, Fieso, Piranom, Portorožem, Umagom, Porečem, Novi gradom, Rovinjem, Puljem, Brioni, Lovranom, Crikvenico, Selcami, Novim Vinodolskim, Krkom, Cresom, Rabom, Dolenjskimi topli- cami, Moravskimi toplicami, Radenci, Rogaško Slatino, Šmarješkimi topli- cami, Termami Čatež, Topolšico, Lipico, Bledom, Bohinjem, Bovcem, Gozdom Martuljkom, Pokljuko, Pla- nino pod Golico, Kranjsko goro in Roglo. Cene 5-dnevnih aranžmajev (polni penzion oz. najem apartmajev, kopa- nje v bazenih in turistična taksa) se gibljejo od 5.200 dinarjev dalje. Začetek bivanja je 30. aprila z večerjo, zaključek pa 5. maja s ko- silom. Z GLOBTOUROM in revijo JANA bo od 30. aprila do 3. maja še posebej veselo na prvomajskem izletu v Omiš- Iju na Krku. Pripravljajo tombolo, vrsto družab- nih iger, poseben program za otroke, piratski piknik in še mnogo zabav- nega. Če razmišljate o prvomajskem izletu v tujino vas GLOBTOUR vabi za pet dni na AŽURNO OBALO (Genova, Monaco, Niča, Cannes, Parma) -ali za tri dni v BRATISLAVO in na DUNAJ. Podrobne informacije vam bomo posredovali v poslovalnici GLOB- TOUR CELJE, Čuprijska ul., telefon 23-139 ali 26-611. DOMAČE IN MEDNARODNE LETAL- SKE IN ŽELEZNIŠKE VOZOVNICE, RENT A CAR. 10. STRAN - NOVI TEONIK 4. APRIL 1985 Stekline se še zlepa ne bomo rešili Tako meni Bojan Kožeij, votija oddeika za diagnostiko pri Zavodu za živinorejo in veterinarstvo Celje Kako je s steklino na Celjskem? Ali je v porastu število steklih živali, kakšna je nevarnost za človeka in domače živali, kajti steklina, ki jo imamo na našem območju, je predvsem silvatičnega, gozdnega tipa. Kako se zavaro- vati, kako ukrepati? To je le nekaj vprašanj, za katere smo se po odgovore napotili na celjski zavod za živinorejo in veterinarstvo in v Bojanu Koželju našli pravega sogovor- nika. »Značilno za gozdni tip stekline, s katero imamo opraviti v Sloveniji in pri nas na Celjskem je, da se pojav- lja v valovih, na tri do štiri leta in prav zdaj je pri nas spet v porastu, čeprav ne v tako katastrofalnem, kot je bil 1981. leta, ko je stekUna zajela 43 občin v Sloveniji,« ugotavlja Bojan Koželj. Najpogostejši prenašalci gozdne stekline med živalmi so lisice. Ko jih lovci večje število postrelijo, se tudi šte- vilo steklih živali, ki jih opa- zimo, bistveno lahko zmanj- ša in steklina se nekako utiša, potuhne. Seveda je še vedno prisotna bolezen v la- tentni obliki in na takšno se moramo navaditi, ker je iz- koreniniti ni mogoče. Tudi Nemci so mislili pred leti, da stekline več nimajo, vendar so se ušteli. Spet se je pojavi- la in potrdila svojo zakoni- tost prihajanja v valovih. Steklina se je pojavila v Evropi takoj po II. svetovni vojni, najprej na Poljskem, kamor je verjetno prišla s severa oziroma severo- vzhoda. Na naši jugoslovan- ski meji se je pojavila na severu proti Avstriji šele 1972. leta. Da se je pojavila na naši meji tako pozno se imamo zahvaliti naravnim, rečnim in gorskim oviram. Spoznano dejstvo je, da so najpogostejši prenašalci silvatične, gozdne stekline lisice, ki zbolijo za steklino v 62 do 90 odstotkih. Šele 1979. leta se je stekli- na začela širiti še po ostalih območjih Slovenije in takrat smo jo dobili tudi na Celj- skem in sicer v Gornji Sa- vinjski doUni, pa tudi na je- seniškem koncu, kamor je vdrla s severa, z avstrijske Koroške. Tudi drugi prodor stekline je prišel iz Koroške, Podjune in se nato razširil preko Dravograda, Slovenj Gradca tudi v mozirsko obči- no. V celjski občini smo ste- klino prvič opazili poleti 1980. leta in sicer v Dobrni, pa nato še v žalski občini, ki Prvič se je pojavila stekli- na pri nas v Sloveniji 1973. leta v Prekmurju, v Murski Soboti in kmalu še v Lenda- vi. Reka Mura je dolgo zadr- ževala prodor stekline na ostalo slovensko ozemlje, zlasti na Štajerskem. je vedno imela nekako večje število steklih lisic in tudi se- daj žalska občina prednjači po številu primerov stekline. »Zakaj je tako, niti ne ve- mo,« pravijo v ZŽV Celje. Zanimivo je, da smo imeli 1979. leta na Slovenskem ko- maj štiri občine, ki so bile okužene s steklino, leto ka- sneje je bilo okuženih že 29 občin in v katastrofalnem le- tu 1981 že 43 občin. S sistematskim zatiranjem stekline, predvsem lisic, nam je uspelo steklino za- ustaviti in 1981. leta je bila steklina zabeležena spet sa- mo v 23 občinah. Kaj narediti, če opazimo sumljivo obnašanje živali? Bojan Koželj pravi takole: »O sumljivem obnašanju kakšne živah je treba najprej obvestiti lovce, ki naj bi bili dovolj osveščeni za pravilno ravnanje in ukrepanje v ta- kih primerih. Še posebna previdnost naj velja takrat, če je sumljiva žival prišla v stik z ljudmi, zlasti otroki. Tedaj se morajo lovci še po- sebej potruditi, da se takoj povežejo s strokovnimi služ- bami, kajti strah pred stekli- no je upravičen, saj gre za neozdravljivo, smrtno bole- zen. K sreči in pa zaradi do- brega sodelovanja strokov- nih služb in vseh ljudi, ki javljajo zaradi suma na ste- kUno, v Sloveniji doslej še ni bilo nobenega smrtnega pri- mera zaradi stekline, čeprav je nekajkrat temu botrovalo tudi srečno naključje.« Lani so na Zavodu za živi- norejo in veterinarstvo Celje posredovali zaradi pregle- dov za steklino osumljenih hsic v 204 primerih. Pregled možgan lisic s fluorescentno metodo preiskave opravlja virološki oddelek biotehniš- ke fakultete Univerze Edvar- da Kardelja v Ljubljani. Od 204 primerov so pre- iskave potrdile prisotnost stekline v 74 primerih, kar pomeni pozitivni odstotek 36,24. Porast je zabeležen po zavodovih podatkih, saj seje tudi stalež lisic povečal (na- rava pač vedno poskrbi za biološko ravnotežje), in so le- tos v prvih treh mesecih (do vključno 28. 3.) od 41 prime- rov steklino v Ljubljani potr- dili za 18 primerov, kar pred- stavlja nekaj več kot 43 od- stotkov v pregled poslanih lisic. Na Celjskem prednjači po številu steklih lisic pred- vsem občina Žalec (od deve- tih preiskanih lisičje bilo pet steklih), iz laške občine so poslah dve lisici, obe sia bih stekli, iz celjske občine so poslali na preiskavo pet lisic, vendar nobena ni bila stekla (v času do objave so tudi iz Celja potrdili dva primera steklih hsic!), v mozirski občini so od skupno desetih potrdili steklino v treh pri- merih, velenjski od štirih steklino ugotovili pri treh li- sicah, v konjiški od devetih pri štirih, medtem ko v šmar- ski in šentjurski občini letos ni bilo prijav zaradi suma na steklino. Če bi skušali potegniti za- mišljeno geografsko črto nad celjskim območjem, bi lahko rekli, da se steklina za- držuje nekako na črti Žalec, Titovo Velenje, Mozirje in z enim krakom še v Slovenske Konjice, bhža pa se steklina tudi samemu Celju. Po mne- nju Bojana Koželja steklino torej v celjski občini lahko pričakujemo, kajti hsičji sta- lež v gozdovih, se spet po- pravlja, to pa pomeni širje- nje stekline in novi val. Predvsem brez panike Bojan Koželj: »Strokov- nim službam je treba takoj javiti vsak primer čudnega obnašanja živali, v gozdu ah v bližini domačij, pa naj one presodijo, kako ukrepati. Še zlasti je potrebno obvezno prijaviti vsak ugriz ali drugo poškodbo, ki jo povzroči ži- val. Nesmotrno in celo ne- varno je sumljivo žival samo pokončati, pa ne javiti tega strokovni veterinarski služ- bi, da po lastni presoji ugoto- vi, ali je potrebno žival pre- gledati.« Potrebna je torej na vsak način previdnost. Previ- dnost pa ni panika, meni Bo- jan Koželj. Dodamo lahko še Stroški za pregled živali, če gre za sum na steklino, gredo iz.posebnih občinskih skladov za zatiranje kužnih bolezni. Ti bi se seveda hi- tro spraznili, če bi preglede zaradi suma na steklino opravljali kar povprek. Za pregled naj bi namenili sa- mo živali, ki so poginile, ko- ga ugriznile oziroma poško- dovale ali pa se sumljivo obnašajo. Na vsak način se morajo ovezno pregledati živali, kjer so najmanjši znaki - sklepamo pa o njih po obnašanju živali. znam rek: da je previdnost mati modrosti, "kar še pose- bej velja tudi pri steklini. MITJA UMNIK Širjenje stekline po Sloveniji v letih 1973-1983. Brez motik in pridnih rok ne gre v Savinjski dolini je zasajenih z hmeljem okrog 1400 ha površin. Z lepim vremenom se je tudi delo pričelo. Čeprav ga večinoma opravijo strojno, je vendarle še potrebno ročno delo. Ko hmelj odorjejo, ostane med drogovi neodorana vrsta, ki jo je treba odkopati. Kot vsako leto. bo tudi letos prišlo v savinjska hmeljišča več sto sezonskih delavcev, ki bodo opravljali pred- vsem ročna dela. T. TAVČAR Proizvodne verige se vse bolj trgajo Kmetijstvo mora postati enakopravni del gospodarstva Sozd Hmezad iz Žalca se po tekočih izgubah uvršča na tretje mesto v Sloveniji. Naj- več izgub imajo v Jati, regij- ski mlekarni in kmetijskem kombinatu Šmarje. Ni torej naključje, če so prav težavam v kmetijstvu namenili največ pozornosti ob nedavnem obi- sku člana Centralnega komi- teja Zveze komunistov Jugo- slavije Zvoneta Dragana v žalski občini. V sredo dopol- dne se je pogovarjal s pred- stavniki sozda Hmezad, po- poldne pa s širšim političnim aktivom žalske občine. Položaj v kmetijstvu je kri- tičen v živinoreji, predelavi mleka in mesa. Velik del težav izhaja iz tega, da so cene med vhodnimi materiah in končni- mi proizvodi nerealne. Cene umetnih gnojil, predvsem pa koruze, so previsoke, so po- udarili predstavniki Hmezada. Zaradi tega je krma draga in draga sta mleko ter meso. Ne- koliko boljši položaj je v rast- linski proizvodnji, pa čeprav gre tudi tu ob nadaljnji podra- žitvi pričakovati vrsto pro- blemov. Na razgovoru so opozorili na trganje reproverig, kar je rezul- tat neusklajenih cen, ob tem pa se po navadi izguba zvali samo na enega udeleženca v reproverigi. Težave v kmetij- stvu povzročajo tudi visoke obrestne mere in še bi lahko naštevali. Skrajni čas je, da bo konec raznih administrativno političnih in volonterskih po- seganj na področje cen v kme- tijstvu, je poudaril Zvone Dra- gan, kajti to je v preteklosti na- pravilo ogromno škode. Kme- tijstvo moramo obravnavati kot gospodarsko panogo, ki je enakopravna drugim, hudo pa je, ko bi to radi počeli v času, ko nastopi kriza in se kmetij- stvo ubada z mnogimi podedo- vanimi težavami. Predolgo časa smo pri cenah kmetijskih proizvodov upoštevali le to, da gre za izdelke, ki morajo imeti nižjo ceno že zaradi zaščite standarda delovnih ljudi in občanov. Hkrati smo težave skušali reševati z različnimi subvencijami in intervencija- mi. Vse to ima za posledico, da se kmetijstvo zaostrenim po- gojem gospodarjenja težje pri- lagaja kot ostah del gospodar- stva. Kako naprej? V sami kmetij- ski proizvodnji bo treba videti, kje so že rezerve, izhajati pa bo treba tudi iz končne cene na trgu ter potem stroške poraz- deliti med udeleženci v repro- verigi, ali drugače povedano iz končnih prodajnih cen bi bilo treba izračunati možne vhodne cene. JANEZ VEDENIK k, APRIL 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Lepa proslava čakala sem, da se bo kdo oglasil s pismom o naši pro- slavi 8. marca v KS Nova vas, pa nič. Zdaj je že pozno, pa vendarle se želim zahvali- ti za res lepo in slovesno pro- slavo. Nanjo so bile povab- ljene borke in delovne žen- ske, posebej pa sem vesela, da niso pozabili na tiste, ki nismo zaposlene, a smo tudi veliko naredile - pri vzg^oji otrok in med vojno ter takoj po vojni. Hvala predsednici KS tov. Zavšek za pozdravni govor, predsedniku ZZB Završni- ku, ki nam je tako lepo česti- tal in Aleksi Krajnc za prelep kulturni program, sokrajan- kam pa za skrbno pripravlje- no razstavo ročnih del. mama GAJŠEK,, Celje Drevesa umiralo že dalj časa so mi dvigali pritisk zapisi v NT, kjer se ljudje pritožujejo nad našim početjem ter nas obkladajo z najrazličnejšimi vzdevki, med katerimi sta se najbolj zasidrala »morilci« in »pokol«. S tem pismom želim odgo- voriti tov. Lipošku kot tudi vsem tistim, ki so se ali se še bodo obregnili ob nas. Po poklicu sem namreč vrtnar in svoje delo vidim kot nujo in ne kot zločinsko početje. Vprašanje Lipošku: Ste bi- li zadnje dni v parku ob Jur- čičevi ulici,_kjer se je podrla stara lipa? Če niste, po svoje dobro, sicer bi spet zagnali vik in krik. A tudi škoda, si- cer bi se lahko na lastne oči prepričali, kako nevarna so stara in trhla drevesa. K sreči seje drevo podrlo zgodaj zju- traj in to v park, tako da ni bilo nič hujšega. A kaj bi se zgodilo, če bi se nagnilo na nasprotno stran in med pad- cem treščilo v nasproti sto- ječo stavbo, zmečkalo kak- šen avtornobil, koga ranilo? Če bi se zgodilo isto z vrbo na Ljubljanski, zaradi katere ste se tako razvneli? Drevo je tehtalo nekaj ton in lahko si predstavljate posledice, če bi se zrušilo. Koga bi potem na- padli? Verjetno spet vrtnar- je, ki se nismo pravočasno pobrigali za nevarnost. Menim, da drevo res ne so- di na sredino pločnika. Po- vedal pa bi rad. da večina dreves gnije od znotraj nav- zven in nevarnost se zato še- le pozno opazi. Vrba in topol imata ob tem še mehek les in zato jih je treba pravočasno odstraniti. Prav zato so naše »morilske« akcije nujno po- trebne. Zato so morala pasti drevesa ob atletskem stadio- nu, ob Ljubljanski, Vrunče- vi... In še bodo padala. Za konec pa še nekaj: že Prešeren je rekel »Le čevlje sodi naj kopitar.« Citat je na mestu! Praskajte se, spošto- vani tovariši, tam, kjer vas resnično lahko srbi: ob one- snaženem zraku in vodi v Celju, ob blaznih podraži- tvah, itd. Skromen, pa ver- jetno koristen nasvet tistim, ki bi jih v prihodnosti po- padlo, da bi stresali slabo vo- ljo na nas. Bodite tako dobri in naslovite svoja vprašanja preden se razpišete o »moril- skih« akcijah na vodjo Jav- nih nasadov ali pa na OKS. na tamkajšnje odgovorne ljudi, saj se brez njihove odo- britve ne sme spreminjati podoba zelenega dela Celja. DAVOR ZUPANC, Celje Kako čez cesto? v zvezi s pismom pod gor- njim naslovom, ki je bilo ob- javljeno v 9. štev. NT dajemo tovarišu J. K. iz Mozirja na- slednje pojasnilo: Lokalna cesta v Mozirju, ki pripelje iz smeri Lepe njive se priključi na regionalno tik ob bencinski črpalki tako, da se združujeta, uvoz na črpal- ko in cesta na Lepo njivo. Pešcem, ki prihajajo iz smeri Lepe njive ni potrebno pre- čkati regionalne ceste, če so namenjeni v Mozirje, ker lahko gredo po cestni površi- ni mimo bencinske črpalke in se na izhodu iz črpalke že približajo tabli, ki označuje naselje Mozirje. Od tod lah- ko hodijo po desni strani ce- ste, ker v naselju ni posebej urejenih površin za pešce. V kolikor mora pešec prečkati regionalno cesto, mora iti čez cestišče pazljivo in po najkrajši poti, preden pa sto- pi na cesto, se mora pre- pričati, če lahko to stori varno. Pri bencinski črpalki res ni prehoda za pešce iz do- ločenih objektivnih razlo- gov, ker sama označba na ce- sti (zebra) še ne pomeni, da je s tem zagotovljena popol- na varnost pešcev. Za name- stitev prehoda za pešce pa morajo biti izpolnjeni tudi določeni pogoji in sicer: da je gostota na tej cesti naj- manj 400 vozil na uro, da pre- čka cesto najmanj 300 peš- cev na uro ali, če so za to podani drugi varnostni ra- zlogi (šola ali vrtec v bližini, bolnišnica, dom za ostarele, ipd.). Pripomba, da je smrtno ponesrečena ležala na cesti dalj časa nepokrita s prtom ni utemeljena, saj so milični- ki ponesrečenko takoj pokri- li, ko so opravili najnujnejša opravila - zavarovali kraj prometne nezgode. PM Mo- zirje je bilo o prometni nez- godi obveščena ob 13.55 uri, miličniki so prišU na kraj nezgode ob 14.05, kraj nezgo- de so zavarovali in fotografi- rali. Ob 14.15 je bila pone- srečenka že pokrita s prtom. Res pa je, da je ponesrečena še dolgo po opravljenem pre- gledu ležala na cestišču, česar pa ni mogoče očitati rpiličnikom, ki so na kraju nezgode kljub hudemu mra- zu čakali dve uri, čeprav je bil pogrebni zavod iz Celja pravočasno obveščen. Pri sprejemu obvestil od občanov v primeru, da je bi- lo storjeno kaznivo dejanje, m.ora dežurni miličnik na PM zbrati toliko podatkov, da lahko na osnovi le-teh presodi, ali sploh gre za kaz- nivo dejanje ali je ogled po- treben takoj, koliko milični- kov bo potrebno in kakšno opremo bodo morali vzeti s seboj, da bodo nalogo lahko uspešno opravili. Ogled kra- jev kaznivih dejanj je samo ena izmed številnih nalog, ki jih miličniki opravljajo na te- renu, kar je tudi razlog, da ni vsak trenutek na PM na raz- polago potrebno število mili- čnikov. IVAN PAUL, načelnik UNZ, Celje Kulturni dom v Dobju v Dobju imamo nov kul- ■ turni dom, ki je zelo lep in že tudi skoraj v celoti oprem- ljen. V njem je bilo tudi kar precej prireditev, iger, pro- slav in še kaj. Posebej je tre- ba pohvaliti Jožico in Fran- cija Salobira, ki sta si najbolj prizadevala, da imamo v Dobju ta lepi dom. Če kdo ne verjame, naj si ogleda koliko je v njem raznih pohval in diplom, med drugim, tudi za- hvale tistim, ki so za dom prispevali. V domu so nazad- nje pripravili izredno uspelo proslavo ob dnevu žena. A. G., Lažiše Pomladi se» bojimo Pomladi se vsakdo iz srca veseli cestarji se je bojimo , morda se čudno vam zdi Ker smo solidno pozimi za ceste skrbeli bomo čez leto na njih jame imeli > Čez letošnjo zimo za prigovarjati ni, kogar ni zeblo ni zdrave krvi Zopet bo jama pri jami voda bo stala povsod cestarji pa iskali bomo delo drugod Na cestah škoda se dela mi drugod potepamo se žal dolga leta to ponavlja se že Ceste vzdrževati solidno si vsak cestar želi čas je da družbo zbudimo da nekaj za ceste stori LEOPOLD MAČEK, Kladje Nesprejemljivo početje Primer, ki vam ga bom opisal, je gotovo redek, a žal ni osamljen. Gre za obnovo družbenega stanovanja v sta- novanjski skupnosti Gorica 8 pri Šmartnem. Naj poja- snim, da je to graščina, za katero se pripravlja projekt kompletne sanacije. Tudi de- nar je že zagotovljen. Ker pa gre za dolgoročni sanacijski poseg, sem se odločil, z ustreznimi privolitvami in ogledi občinskih organov svoje stanovanje obnoviti predčasno. To je veliko stanovanje, vendar ni funkcionalno, je brez sanitarij in tu ljudje ži- vimo kot so živeli pred sto petdeset dvesto leti. Družina z malimi otroki, s pogledi v življenje, v moder- ni računalniški dobi, v takš- nih razmerah ne more živeti. Hiša je že okoli tri leta brez vodstva, brez hišnega sveta, z izjemo blagajnika. Krivo je to, da hoče bivši predsednik hišnega sveta v hiši ustvariti dva tabora in si zagotoviti nekak monopol. Najbrž ni težko ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec. Nekdanji predsednik je proti vsemu, kar se dogaja v graščini in še bolj konkretno - v mojem stanovanju. Naj- bolj žalostno je to, da je pred- sednik član ZK, opravlja od- govorne funkcije v KS in mi- slim, da takšen človek takš- nih pooblastil ne bi smel imeti. Na vse kriplje mi poskuša preprečiti kakršnokoli obno- vo stanovanja. Napisal je že več prijav milici in občin- skim organom, celo v imenu drugih sosedov, za kar ti sploh niso vedeli in za kar bi moral odgovarjati. Ob tem pa ima ta bivši predsednik v sloviti in od spomeniškega varstva zaščiteni graščini stanovanje, kleti za skla- dišča, drvarnice, svinjske hleve, celo svinjsko kuhinjo in garaže. Bi po njegovem moral sosed živeti v črni ku- hinji? JOŽE SIMLER, Šmartno v R. d. Hvala za izlet Izlet 100 kmečkih žensk na morje je minil, ostali pa bodo prelepi spomini. Skupina, ki vodi izlet, je bila zelo prijaz- na in nam, kmečkim žen- skam je priredila nekaj res lepih uric. Da nam je bilo le- po se vidi po tem, daje vese- lo rajanje v soboto trajalo do jutranjih ur. Še enkrat hvala z željo, da bi tudi druge kme- tice uživale na prekrasnem izletu. JUSTIKA TANŠEK, Voduce Še o grozljivem dejanju Odločil sem se, da na- pišem nekaj besed o grozlji- vem dejanju, kije bilo objav- ljeno v tej rubriki. Najprej, kaj je junček? Za junčka imamo malo večje tele, ki ne presega teže 200 kilogramov. V primeru o katerem so bral- ci pisali pa je imel junec v klavnici kar 606 kilogramov, torej je bil že kar lep bik. Takšen bik pa je lahko pre- cej trmast in nevaren. Potem sodeč je ljudem, ki so ga pri- gnali, iz hleva ušel, kar vodi do sklepa, daje bil muhast in ne najbolj miren. Vsak odku- povalec ve, da goveda, ki ga ne obvlada, ne smeš udariti drugače kot po glavi in no- gah, sicer se to pozna na kva- hteti mesa. Osebno poznam tovariša Gmajneija in rad bi mu povedal, da najbrž še ni imel opravka z nalaganjem govedi, ki se ga preprosto ne da naložiti z lepo besedo. Če misli drugače, naj gre kdaj zraven, in sam dokaže; kako se trmasti biki nakladajo na avto z lepo besedo. Vodstvu klavnice dam prav, da molči, saj imajo drugih resnejših problemov čez glavo. VINKO VIDMAR, Arclin Uredništvo: V uredništvo smo pozvali vodstvo Klavnice, da poja- .sni pripetljaj z bikcem. Za- devo so raziskali in v krat- kem pričakujemo njihovo pismeno sporočilo. Že danes pa lahko povemo, da je osnovna ugotovitev, da de- lavci pri odkupu niso z bi- kom (in ne teličkom, kot je pisalo) ravnali nežno, v >'grobosti« pa tudi niso šli preko mej. Sicer pa o tem podrobneje v eni naslednjih številk v pojasnilu Klav- nice. Grdo ravnanje lovcev Predsednika lovske druži- ne Šmarje pri Jelšah Bogda- na Horvata ptosim naj spo- roči tistim lovcem, ki so 1. februarja okoli 17. ure v bli- žini hiše Antona Fidlerja u.strelili dva psa, da ta še do sedaj nista pokopana. Hčerka Franca AntoUna iz Bohovega je spustila psa, ker je nesla darilo svojemu stricu. Za njim je stekla tudi sosedova psica. Stekla sta po travniku, kjer so ju takoj po- končaU lovci. Zdaj ne mo- rem izvedeti, zakaj niso lovci pokopali psov. Kako je treba ravnati z mrhovino? Najbrž ne tako, da se poliva z vodo, da požre lisica in podobno. Razumem, da se sme pes po- končati, vprašanje pa je ka- ko. Sosedova psica še zdaj leži v grmičevju, kjer se je mučila^o smrti. Ah lovci res niso mogli opozoriti lastni- kov, naj psa privežejo. Krsta za psico je že v izde- lavi in upamo, da bo nareje- na do takrat, ko si bodo lovci prebrali tole pismo. V naši občini se precej trudimo za čisto okolje, takšni postopki lovcev pa k temu ne prispe- vajo. FRANC ANTOLINC, Bobovo JožeVurčer K^ANSICp^944 Oris narodnoosvobodilnega boja in delovanja organov ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju Kozjanskega v letu 1944 ^21 Poučevali so slovenski jezik, račun- stvo, telovadbo, risanje, mnogo so peli in recitirali partizanske pesmi. Pouče- valo je 31 učiteljev v 16 šolah. V 35 oddelkih je bilo v pouk vključenih nad 1410 učencev. Večina učiteljev je bila kvalificiranih; kar je značilno za koz- jansko šolstvo, medtem ko je drugod kvalificiranih učitljev močno primanj- kovalo. Učitelji so bili organizirani v štirih strokovnih krožkih, imeli so tri učiteljske konference. Od julija 1944 so dobivali mesečno vzdrževalnino, do Šole na osvobojenem Kozjanskem: tedaj pa so jih vzdrževali ljudje sami z dajatvami v naravi. Starši so se za pouk zelo zanimah. Preko učiteljskih svetov so tudi neposredno delovali v delu šole in pomagali pri reševanju težav in organiziranju šolskega dela. V šolah je potekalo intenzivno kulturno in pohtično delo. Šolska m.ladina, or- ganizirana v Zvezo pionirjev, je bila pomemben politični faktor. Odsek za zdravstvo je skrbel za par- tizansko saniteto in za zdravstveno za- ščito civilnega prebivalstva na osvobo- jenem ozemlju. Sanitetni referent pri okrožnem odboru OF je bil sanitetni referent kozjanskega vojnega podro- čja in organizator partizanske sanitete na Kozjanskem, medicinec Adolf Drolc. Septembra 1944 sta se mu pri- družila zdravnika dr. Stanko Pogrujc in dr. Franc Repič. 1944. so na Kozjanskem delovale partizanske bolnišnice: Zasilni bunker nad Pustimi Ložicami, februar-marec 1944; Partizanska bolnišnica nad Zase- lami, marec-julij 1944; Partizanska bolnišnica R 7 v Nemškem grabnu pod Rudenikom, od julija; Partizanska bolnišnica R 8 na Fužinah pri Planini, od novembra 1944; Partizanska bolniš- nica R 9 na Volušu, od novembra 1944; Razne začasne manjše postojanke, ki so sprejemale ranjence in jih nato tran- sportirale v skrbno skrite in zavarova- ne partizanske .bolnice ter prav tako skrbele za okrevajoče borce, ki so se vračali v enote. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Vse Je odvisno od dobrih gospodarjev Kaj vse je povedal Ivan Žogan iz Šentvida »Saj ni treba naštevati vseh mojih funli- cij, sicer bo še kdo pomislil, da slabo de- lam«, me je, skromen, kakršen je, opozoril Ivan Žogan iz Bodrišne vasi v šmarski kra- jevni skupnosti Šentvid. Na žalost ga bom morala razočarati in našteti vsaj nekaj njegovih pomembnih nalog, ki jih oprav- lja kot družbenopolitični delavec in na- preden kmetovalec. Ivan Žogan je delegat zbora združenega dela slovenske skupšči- ne, je predsednik skupščine delegatov v SOZD Hmezad Žalec, je član delavskega sveta v toku Kmetijskega kombinata Šmarje, član sveta krajevne skupnosti Šentvid, član izvršilnega odbora kmetij- ske zemljiške skupnosti Šmarje, pa še ni- sem naštela vsega. Kako mu ob toliko pomembnih nalogah sploh ostane še kaj časa za delo na domači kmetiji? Kako to, da mu še ni pošla volja, ko vidi, da stvari preveč počasi lezejo navzgor, ko je marsikdaj njega in njemu podobnih trud zaman? - In ko se srečaš z njim, dobre volje, iskrivega pogleda, tudi na hec in do- ber vic pripravljenim, sooznaš, da drugačen ne more biti. Kje bi začela? Na pamet mi pade tista o kmetu, ki je imel devet sinov... no, za4nji, ki mu mati narava ni bila posebej naklonje- na, je menda ostal na kmetiji, drugi pa so šh v šole... Se zasmeje in zamahne z roko... star vic... potem pa se zresni: »Veste, danes je kmet že tudi malo matematik, gospodar- stvenik. Na vsaki boljši kmetiji se sega po znanju, bere. Danes si tudi v kmetijstvu ne smemo privoščiti napak. Mladi fantje, pa tudi že dekleta, bodoči kmetovalci in nasle- dniki kmetij, gredo v šole. Treba je spoznati vse skrivnosti zemlje, se seznaniti s sodob- nimi pristopi, z gospodarjenjem in ukrepi, da potem zemlja in hlev dasta čim več.« Ce se kmet rodi, ali je dovolj le vzgoja, ga vpra- šam. »Po mojem se kmet rodi. Kmet je kot pevec. Kdor ni idealist, optim.ist, ta tudi ne more biti kmet. Na kmetih si^pač ne moreš privoščiti zabave, konjičkov. Že zato ne, ker kmet ni nikoli prost, nima dopusta, viken- da, da bi šel, kaj vem kam.. Kmet mora imeti rad zemljo, kmečko delo, vonj po kmetiji.« Kmet mora biti najbrž tudi trd, odporen. Kmetu je nekdaj sila slabo šlo, prav nič ni bil vreden, načnem drugo temo, ki ji takoj sledi odgovor: »Spominjam se časov, in to še prav dobro, ko so kmeta zatirali. V takš- nih časih sem živel, sam sem kmet. Bilo je hudo pred vojno, pravzaprav nič bolje takoj po zmagi. Saj poznate te stvari. Prisila za formiranje zadrug, ki so bile čisto nekaj dru- gega kot so danes, pa obvezna oddaja. Ni- hče te ni vprašal, koliko si dejansko pride- lal. Plani so bili postavljeni in treba jih je bilo izvršiti. Marsikaj je bilo treba prestati. Marsikdo tega ni razumel, ni razumel časa, ko družba tudi do kmeta ni mogla biti senti- mentalna. Domovina je bila porušena, hra- ne ni bilo dovolj. Bilo je tudi veliko samovo- lje vodilnih posameznikov, tako da je šlo marsikdaj preveč v živo. Kar naprej prestavlj imo letnico, ko naj bi iz naše stabilizacije rekaj »ratalo«, ko bi nam naj šlo spet na bolje. Pa zaenkrat slabo- kaže. dregam vanj. »Pretežak komentar za mene«, odgovori, potem pa natrosi nekaj misli, ki imajo le nekaj skupnega z mojo iztočnico. »Poslušaš radio, gledaš televizijo, bereš častnike. Hvalimo se, kaj da smo do- segh, kje smo se poboljšah, pa se mi zdi, da le ni pravih učinkov. Mislim, da imamo pre- več starih grehov, ki se jih ne da kar čez noč popraviti. Plačujemo vsi, ko nas tepejo obresti. Inflacija raste. Veliko grešimo.« Grešimo res vsi, ga pobaram.. »Ne vsi. Vem le to, daje napak preveč. Za vsak greh mora biti tudi krivec, pri nas pa je odgovornost vsepovsod kolektivna, grešnega kozla pa praviloma nikoli ne najdemo. »Vi ste kar naprej posodabljali svojo kme- tijo, sledili sodobnim izsledkom. Kako je danes z investiranji na kmetih?« - Udari kar na prvo žogo. Pravi, da so kreditni pogoji za kmeta danes že nesprejemljivi. »Pomislite, petintrideset odstotne obresti! Investirajo, gradijo pa predvsem mladi ljudje, ki imajo dovolj moči, smelosti. Tu je tudi izredno drag repromaterial. Pravimo in vedno po- udarjamo, da so v kmetijstvu velike per- spektive, po drugi strani pa so pogoji za dobro gospodarjenje vedno slabši. Če bo še naprej tako velik, in morda še večji razko- rak med vloženim in iztržkom, se bojim, da bo prišlo do stagnacije v kmetijstvu. Pada uporaba umetnega gnoja, kmet se ne upa zadolžiti. Kupi le tohko, kohkor ima trenut- no denarja, tega pa ni veliko. Danes se »špa- rati« ne splača, ker veliko požre inflacija.« Kakšne so po obsegu naše kmetije. Mi- slim predvsem na to, kakšne smejo biti. Ivan Žogan ne razmišlja dolgo: »Zemljiški maksimumi je za današnje pogoje, ko je sko- raj vsaka kmetija dodobra opremljena z me- hanizacijo, prenizek. Kmetija bi imela lahko veliko več tržnih viškov, če bi imela več zemlje.« Na Šmarskem je doma predvsem govedo- reja, prav ta panoga pa je najbolj podvržena slabostim našega podivjanega tržišča. »Naš kmet vztraja pri takšni proizvodnji, ker je priden, ker ima živinoreja v Sloveniji tradi- cijo. Mi se še kar naprej »matramo« s to panogo, južneje od nas pa so že pogruntali, da so koruzni pridelki in zlasti iztržki mno- go bolj cenjeni in donosni. Saj to ni nobena skrivnost. Saj vidimo, da ima vsa družbena kmetijska, predvsem živinorejska proizvod- nja, pri nas izgubo. Kmetje-zasebniki pri tem niso dosti na boljšem. Brez koruze in druge^krme se živine ne da pitati.« Se je Ivan Žogan ob tem upravičeno hudo zre- snil? Pa skreniva s kmetijskega še na kakšen drugi tir. Solidarnost je v občini Šmarje že udomačena beseda. Kako je s prakso, pred- vsem današnjo, saj vemo, da je solidarnost kazala v času po potresu v tej občini kar najlepše obličje. Pobrska po spominu; »Sa- dovi sohdarnosti so v naši občini vidni na vsakem koraku. Kdor je poznal naše obmo- čje pred potresom in kdor ga vidi danes, ve, da so razlike ogromne. Solidarnost je v ti- stem času prihajala zlasti od drugod, danes jo je čutiti znotraj občine. Solidarnost je doma v vsaki vasi. Ljudje drug drugemu pomagamo. Brez sohdarnosti, ki se ji pre- prosteje reče tudi tovarištvo, se po mojem mnenju danes sploh ne da živeti. Slovenski narod je sicer žilav, a vseeno ne toliko, da bi nas, ob sedanjem »prirastu«, ne smelo skrbeti, kohko nas bo čez toliko in toliko let. Kaj je krivo, da se v slovenkih družinah zibelka v povprečju le dvakrat za- ziblje? Spet sem ga spravila v zagato, pa se iz nje kar hitro izkoplje. »Draginja je že, draginja, a ne bi mogel reči, da je kriv živ- ljenjski standard naših ljudi. Naši predniki so imeli veliko slabšega, pa veste, koliko otrok se je rojevalo, zlasti v kmečkih druži- nah. Načrtovanje družine je sicer dobra stvar, so pa zaščitna sredstva le veliko kriva, da nas bo vse manj. Pa naša komoditeta po pravilu: več otrok, več dela in skrbi. Social- na politika danes ni v prid slovenski natah- teti. Je današnji čas pravšnji za idealiste z ma- terialističnim pogledom v prihodnost, je bi- lo zadnje vprašanje, ki sem ga Ivanu Žoga- nu postavila, preden sva zvrnila vsak svojo kupico domačega. »Vsako stvar je treba na dobro obrniti. Na kmetih je vse odvisno od dobrih gospodarjev, takšnih, ki imajo svojo zemljo in svoje delo radi.« MARJELA AGREŽ Gostišče Belaj-Koštomaj vodi sedaj Irmica Koštomaj. Tretji rod Belajevih je to, a Irmica pravi, da je zelo vesela mamine pomoči in da bo tudi v prihodnje ohranila sloves gostišča. Gostišče Belaj ima svojo tradi Nelidaj flosarska postojanka, danes gostišče, ki je vključeno v tujk Gostilna Belaj-Koštomaj na Polu- lah, ki že več kot šestdeset let spreje- ma v svoje prijetno urejene prostore domače in tuje goste. Skozi vsa ta leta se je v gostišču veliko spremeni- lo, nekatere stvari so se obrnile na bolje, druge spet so utonile v pozabo, a Belajevi se vseeno trudijo, da bi ohranili svojo posebnost. To je do- mača hrana, ki jo vsakodnevno ponu- dijo gostu. Belajevi so nekdaj bili postojanka savinjskih splavarjev na njihovi poti do Črnega morja. Flosarji so se z vsem zgornjesavinjskim lesom ustavih pri Belajevih, tam zavihali rokave in zve- zali flose, vmes še kakšno zapeli, se dobro podkrepčali in nato krenili na- prej po Savinji. Belajevi pravijo, da je bilo v tistih časih veselo. Smeh in pe- sem flosarjev sta se slišala na Polulah in nekaj iz tistih dni je še ostalo. Čeprav se mladi Polulčani niso učih pri flosaijih, pa še danes skorajda vsi znajo tisto staro, ponarodelo: »Hit', hit', hit',... nos. flos, flos,... Hitite trte vit', sneg se že z'lo tah, voda s planine nam jadrno dol hiti. Bomo vezali, urno zvezali, bratec le hit'! Flosarska pesem je to. In čeprav pri Belajevih nimajo več »parne«, kjer so nekoč na skupnih ležiščih spali flosar- ji, zaključene družbe, ki se zbero v tem gostišču, še vedno rade prepevajo to pesem. Tudi dunajske kuhinje Belajevi ni- majo več. Danes gostom raje postreže- jo s pristnimi domačimi jedmi, ki so ponekod le še lep spomin na stare čase. Belajevim pa je ostal lep spomin na konec tridesetih let tega stoletja, ko so v slovenščini, nemščini in srbohr- vaščini izdali prikupen turistični pro- spekt in v njem opisaU svoje gostišče. Penzion Belaj se je že uvodoma pred- stavil tako, da večina izletnikov sploh ni pomislila na kakšno drugo gostišče: »Penzijon ima krasno lego ter je zelo privlačna točka za oddiha potrebne ce- njene goste. V neposredni bližini so gozdovi s polgorsko klimo, ki omo- gočajo neutrudljive daljše in krajše iz- prehode po solnčnatih potih, na drugi strani pa nudi Savinja, ki se v polet- nem času segreje do 22 °C, osvežujočo kopel v svoji bistri in prijetni vodi,« so v tistih časih zapisali v turistični pro- spekt. »Penzijon Belaj je samo 15 minut oddaljen od središča mesta in od želez- niške postaje. Gosti imajo zato lepo prihko za posečanje kina, gledaliških predstav, koncertov, športnih iger, ka- varn, itd. V sL na razpolago > Penzijon if. kuhmjo, lastn, vanje suroveg, svetljavo in a? V glavni sez, avgusta, stane za odrasle 3o! služinčad 25 ^ in po njej so ce, viščarska taks^ din. ' Penzijon le^j drugih gospod, mo, da nam dni prej. Za it,, vizum. Plača Se tah. Rade volj^ informacije.« Tako so zapi; spektu, danes I sicer vehko go; vendar so tudi bro ponudbo ii Veliko stvari spremenilo. Nii ne mlekarne ini Ohranili pa sot cenijo: domad prostore in vlj strežbo. Gostišče ima tranzitni cesti | greb in prav a pri njih ustavi Na vrtu imajo bližno 200 ljud zbere tudi v št ob točilnem pt Zaradi tegaii ponudbe je g vključeno tudi združenj Slove nič posebnega občine vključe jevi so si to pn nudbo hrane,! pravljajo za sv In za konec, gega kot to, di vega, nekaj do bega, da pa se tudi veliko sta pridih domačn jetnosti. 4 j Takšen, kot na tej sliki, je bil včasih rudnik v Zagradu. Marjana pojas- njuje, da je Nande vedno slikal takp. kot je v resnici bilo, a v svojem značilnem načinu, ki mu je bilo bogastvo barv najljubše. nnarj Stegu ni le /in^ Mladi rodovi v Zagradu, govore, i Ijajo v dvorano kr drugega ime zanje je to spomin na n spomin na priljut) znano predvojno rt spomin na ljudi, n8 na prijetne pogov slike, ki so ohrani I grada. _,__ Če ne bi bilo teh s!' polnih barv in ljub* poustvarjanja vsega ' bi še Marjana in NaiTi' si pozabljala na tisto, ma je bilo poleg del^ nje. Mladi ne najdejo' [ ti k njima s prošnjanj| [ hse, za pomoč pri P' gledališke predstave ■ je bilo včasih tolil^^\ čopiče, pa jih ni bil^|^ zaj. Časi so se sp":^ Zdaj se, tako kot domu zbirajo mladi ^ ^ Pa je vseeno drug^J U gače kot tista po^'! i ko ni bilo denarja./*., novili gostilno. Dal^^ i, vim stanovalcem i'^ , Svoboda. Tu so se ^ zbirali na pevskih ^ NOVI TEDNIK - STRAN 13 jj-ebe jim je takoj jKa pomoč. .V gn^' meščansko J farstvo in izdelo- , t električno raz- junija do 31. t, na dnevna penzija j jin, za otroke in i *d glavno sezono ^jie. Mestna leto- jjgvno za osebo 1 i^oma ločeno od I u obratov. Prosi- , prihod javite 14 ji L velja turistični i audi v tujih valu- pio vse potrebne j, turističnem pro- \ Rajajo, da je bilo I j2 drugih krajev, |0 h vodič uii znali ceniti do- ino gostišča, tudi pri Belajevih več »parne«, last- Jljčnega prospekta, kar gostje najbolj prijetno urejene ter prijazno po- primerno lego ob ^-Zidani most-Za- V poletnem času liko dopustnikov. »vi prostora za pri- iko pa se jih lahko ^sebnih sobah in t iovostne gostinske k Belaj-Koštomaj idič Zveze obrtnih ;To sicer ne bi bilo le bi bili iz celotne dve gostilni. Bela- Itudi z dobro po- vsakodnevno pri- iste. aj bi napisali dru- prinaša veliko no- lin tudi nekaj sla- dom lahko ohrani kar daje novemu urejenosti in pri- IVANA FIDLER to: EDI MASNEC BASEN , Iz dvorišča na dvorišče o ptičih je res hvaležno pisati. Ta- ko nedolžni so in že vse polno pesmic in pesmi znajo zažvrgoleti ob določe- nih situacijah. Nekoč sta se v ptičji deželi istoča- sno zaposlila vrabec in lastovka. Oba sta bila še brez gnezda, torej na križ- potju življenja, ko je potrebno zgra- diti vsaj majhen, skromen kotiček. Lastovka znana po svoji marljivosti, je pokazala izredne delovne navade. Zaprosila je za stanovanjski kredit in ga tudi dobil^. Seveda do limita, kot je bilo zapisano v samoupravnih ak- tih. Vrabec, že od nekdaj prebrisan in organizacijsko navdahnjen, še bolj pa znan po odpiranju vreščečega kljuna, je v kratkem času postal v svoji delovni sredini »kadrovsko^' potreben. Iz dneva v dan je skakljal po stopničkah »navzgor« dokler se ni ustavil na najvišji. Komisija za sta- novanjska vprašanja mu je na pripo- ročilo samoupravnih organov odo- brila kredit brez kakršnih koli pomi- slekov. Limit je bil pri tako važni zadevi brezpomemben. Tukaj bi se basen lahko končala, vendar bi ostala brez nauka. Pravzaprav se pripoved niti ne nadaljuje, temveč le ponavlja, vsaj kar se vrabca tiče. Lastovka je čez zimo vzela dopust in odpotovala z družino k staršem. Vrabec pa je iz zdravstvenih razlogov zapustil svoje »dvorišče« in odletel na drugo. Tudi tam so mu po kratkem času in še krajšem postopku odobrili kadrovski kredit. Vedno znova in znova, ko se je lastovka vračala v svoje dvorišče, je njeno gnezdeče vse bolj načenjal zob časa. Vrabček pa je spreminjal dvorišča in poleg svojega skromnega gnezda s kadrovskimi krediti spletel še gnezdeče v plani- nah in na morju. Kot vnet moralist je venomer oči- tal lastovkam nepremišljeno življe- nje. Le kako si lahko v teb hudih časih vsako zimo privoščijo potova- nje v južne kraje. Nauk: Če pravilno odpiraš kljun, lahko tudi brez kril »vzletiš«. AMADEO DOLENC na je k hiši prinesla barve ^stora, to sta Marjana in Nande, so barve, so gledatišlte predstave, je življenje \ M in okolici, še zlasti pa v ^0 k Stegu, kadar se odprav- ke skupnosti Pod gradom. Nič toeni več. Za malo starejše pa *ave in plesa, za še starejše 'izletniško točko, na najbolj facijo in hotel. Zanje je to tudi ^jeve, na Marjano in Nandeta, "a gledališke predstave, na ftbinu nekdanjo podobo Za- pravljali sb igre, se pogovar- jali. Lepo je bilo. Marjana: »Vedno smo se šli gledališče, že kot otroci. Ko sem sama odrasla, sem še naprej najraje delala z otroci. Režirala sem otroške, prav- ljične igre. Največ tega je bi- lo, ko sem še učila v polulski šoli. Potem je postopoma za- me vse zamrlo. Saj pogrešam ta stik z življenjem, a nekako ni več časa. Svoj prostor sem odstopila mladim. Pridni so, prizadevni, tudi sami pripra- vijo kakšno igro. Življenje teče naprej.« V tem spoznanju ni nič za- grenjenosti. Lepo je bilo in minilo je. Tako kot Nande tudi Marjana ne slika več. Pa ji je to pomagalo preživeti Vojno in izgnanstvo: »Veliko sem slikala. Naročili so mi to in ono, potem so mi prinesli malo fižola, malo moke. Ta- ko smo se preživljali.j»^______ Prave, zagnane ustvarjalne volje je Nandetu Stegujul zmanjkalo. Misli raje potujejo v preteklost kot v priho-i dnost. Njunemu ustvarjalnemu življenju ni bila osnova pre- živetje. Zanj je bila doma osnova krpa zemlje in trdo delo, nekoč gostilna, potem služba. A ne Marjani ne Nan- detu tudi ob otrocih to še ni izpolnilo življenja. Ustvarjal- na žilica ju je gnala v nova in nova iskanja. Nandetu slike z barvami in kulise niso bile dovolj. Lotil se je še mozai- kov in intarzij. Veste, kako se naredi intarzija? Nande pravi, da je treba predvsem veliko mero potrpežljivosti. Izrežeš košček lesa, ga prile- piš, počakaš da se posuši. Nande: »Ko sva se pred dobrimi petdesetimi leti poročila, je žena prinesla škatlo oljnatih barv. Zami- kale so me in začel sem sli- kati. Lepo je, kadar sam kaj narediš. Slikal sem hišo z vseh strani, hleve, staro ap- menico, ki je že ni več. Rad sem delal kulise. Mizar Jože Zupan je naredil ohišje, na- pel platno, sam pa sem nari- sal hiše, gozd, kar je bilo treba. Veliko je bilo tega - še sedaj imajo polno pod- strešje nad dvorano.« potem polikaš, ria koncu pa še zbrusiš. Tako preprosto, kot da bi za shke rekel, da rabiš čopič in barvne in jo na- rediš. Treba pa je nekaj več. Želje in volje. Zelja je Nan- detu še ostala, prave volje pa ni več: »Nehal sem slikati, ko mi je srce pričela poga- njati baterija. Nisem razpolo- žen. Če bi bilo to drugače, o, potem bi še vehko naredil.« Ko si z lesketom v očeh ogle- duje delo svojih rok, verja- me, da se bo tudi volja še vrnila. MILENA B. POKLIC Foto: EDI MASNEC Nekaj v srcu ostane... Ni šolske ure brez praktičnega življenja, meni profesor Jože Rotar iz Celia Kako naj sestavim mo- zaik o človeku in profesor- ju, ki ga pozna vsa mladež, več generacij nekdanje celjske gimnazije? Kako upodobiti njegov portret, ko so osnovne barve odli- čnega profesorja znane: trdno znanje svoje stroke, zainimivo in dosledno po- dajanje snovi, ki jo je znal prepletati z življenjskimi izkustvi? Kako dodati markantni osebnosti, ki jo izžareva pro- fesor biologije še danes, last- nosti, ko vem, da je bilo vsa- kega dijaka sram, če mu ni znal odgovoriti? Ni to pri- znanje za pedagoga, da s svo- jo notranjo močjo ukroti mlado in razborito dijaštvo?. Njemu je to uspelo! Z mir- nostjo, za katero stoji nepre- makljiva piramida znanja. Vznesenost do pokUca, zvestoba samemu sebi, sr- čnost, očetovstvo, ki ga je ponudil svojemu dijaku, če ga je zalotil v stiski, nizani v mozaik. Veliko kamenčkov bo naj- brž manjkalo v podobi profe- sorja Rotarja. Naj jih ob nje- govi sedemdesetletnici do- dajo njegovi dijaki, ki jim je do danes ostal življenjski vzor. Taka srečanja so redka. Vzbujajo nostalgijo po nek- danjih časih. Takšen je pro- fesor Rotar še danes in dru- gačnega si nihče ne zna predstavljati. Ob najinem pomenku je bil skraja zadržan. Počasi pa je začela iz njega izžarevati toplina, ki je napolnila pro- stor. S svojimi žarki ga je osvetlilo še sonce. Žarki so objeli šopek nageljnov, dari- lo nekdanjih kolegov in di- jakov. »Za spremembo začniva enkrat pri koncu. Kako se počutite ob sedemdesetlet- nici?« Nič ni začuden nad vprašanjem, le iskrivo me pogleda. »Zdrav sem, tele- sno in duševno, zato še ve- dno veliko berem. Ne samo stroko, tudi druge vede. Zgo- dovino, umetnost. Nekaj v srcu ostane, tudi če greš v pokoj. Še vedno načrtujem potovanja,« obenem pa za- vzdihne, kako drag konjiček je zdaj to. »Jaz sem se učila še priro- dopis, zdaj pravijo temu bio- logija. V čem je razlika?« Najbrž mi je odpredaval tako kot v šoli. »Prirodopis je ve- da o živi in mrtvi naravi. Sem spada biologija, geolo- gija in mineralogija. Biologi- ja je veda o življenju.« V hipu doda še pedagoško spoznanje. »V šoU ni ure, ki bi lahko stekla mimo prakti- čnega življenja.« Se mu zdi, da je storil kdaj kakšnemu dijaku krivico? Gre vase, pomisli in samoza- vestno pribije: »Ne da bi se zavedal. Vsakega dijaka sem najprej imel za človeka, po- tem šele za učenca. Spoštu- jem osebnost, tudi nedozore- lo. Če se je dalo, sem jo po- magal obhkovati.« Verja- mem profesorju, odgovor dela čast tudi pedagogu. Pre- pričana sem, daje ob mladih dozoreval tudi še sam. Spo- mnim ga na leta, ko je kot mlad in lep suplent osvajal dekliška srca. »So se že zaljubljale vame, a tudi jaz vanje,« mi čisto brez zadrege odgovori, pre- pričan, da tega ne bom napi- sala. Pa še kar naprej drezam vanj. Kakšna je bila ljubezen takrat, kakšna pa se mu zdi danes? Spet ni nič začuden, je pač biolog. »Res, da je ge- neracijska razlika naredila svoje, vendar kaj drugače ni bilo, le da je danes poudarek na erotiki. Pa se tudi tu že nekaj drugače svita. Mladino preveva nov duh. Na življe- nje gledajo mladi kritično in tudi z duhovnimi očmi. Na- zaj k romantiki jih vleče. Sa- mi iščejo odgovore na vpra- šanja, ki jih niso dobili v šoli ali v življenju.« Ali se ta profesor sploh da spraviti s tira, me vseskozi zanima, zato mu nenadoma zastavim bedasto vprašanje, kaj meni o bolhi? Ni mi ga uspelo zmesti. Takoj, še hi- treje, kot bi skočila bolha mi je umirjeno, čisto po profe- sorsko odgovoril: »Vsaka ži- val, četudi je nadležna, je ko- ristna, ker skrbi za življenj- sko ravnotežje.« Pristala sva pri ekologiji in takoj mi razloži, da to ni nič novega. Že stari Grki, so imeli prostor, kjer so bivali, čist. ImenovaU so ga oikos, odtod ekologija. »Skrb, ki jo posvečajo okolju, zlasti v Evropi, je dovolj vehka, da se bo ohranilo življenjsko ravnotežje. Brez tega nam grozi propad.« Profesor je zmeren optimist. Tudi, ko govoriva o razvoju biologije. »Prihodnost človeštva je odvisna od razvoja bioloških znanosti. Tu ne mislim samo na varstvo okolja, na prido- bivanje hrane na star način, temveč na posebne tovarne, kjer bodo bakterije odigrale odločilno vlogo pri pridobi- vanju beljakovinj ki so nosi- teljice življenja. Človeštvo je zapisano degeneraciji, ker nima več selekcije. Umetno oplojevanje bo v prihodnjih stoletjih že nujnost, da bodo lahko izločali negativne last- nosti-mutacije.« Iz profesor- ja govori znanstvenik. Opaz- no je doma v genetiki. Nje- Profesor Jože Rotar je bil rojen 10. marca 1915 leta na Jezici pri Ljubljani. V kme- čki družini, kjer se je naro- dilo deset otrok, so le dva poslali v visoke šole. Eden teh je bil Jože. Klasično mnazijo in univerzo, kjer je^ vpisal prirodoslovno skupif no, je obiskoval v Ljubljani^ ■ Študij je končal 1939 leta, sledilo je leto vojaščine in nato takojšnja namestitev na ljubljanski realni gimna- ziji, kjer je svoje bogato znanje razdajal do konca vojne. Meseca junija 1945 je bil z dekretom premeščen v Ce- lje, kjer je na gimnaziji poučeval 37 let, do upoko- jitve. Kot profesor je poučeval biologijo in fiziko, se ob tem stalno izobraževal, zlasti v molekularni biologiji. Vse do šolskega leta 1969| 70 je opravljal še delo režiif serja, nato pa je bil pomol čnik ravnatelja, (udi dSicer pa, saj nimaš časa in ne moreš se učiti in poslušati plošče!« pravi očka, ko prisopiha v mojo sobo. Ugasnem gramofon in se tudi neham učiti. To ga »mi- nira«, raje odide. Da, učenje. Tu je še šola. Govo- rilne ure. Preden se mamica od- pravi v šolo, priletim k njej in rečem: »Mami... tam 'mam eno štirko. Saj veš, no, mami. Adijo!« in že me ni več. Odšla je. Brž pograbim sesalec in z vso vnemo sesam. Mamica se vrne. Ko me zagleda vso prepoteno s krpo v roki, je ganjena: »Joj, kako si pri- dna!« In še preden se zopet ohla- di, stečem spat. In kakšen je dan, ko se starša odpravita po nakupih, ali na obisk. Seveda, brez mene. Takrat se skregamo. »Že danes mi ugovarja, kaj bo šele čez nekaj let,« toži mamica. »Pa naj ostane doma,« navsezad- nje odloči očka kot starešina te hišice. Ne morete si predstavlja- ti, kakšfen blazen mir. •Prince, Frankie, Limahl... ta- koj sem!« in že mi prepevajo z gramofona. Vse sobe so razsvet- ljene, zraven mene pa prazne ste- klenice coca cole. Zraven vsega tega zaspim... »Poglej jo! Vse je razsvetljeno, gramofon, TV... Veš. koliko plačujemo za elektriko! Ti pa vse razsipaš!« »Moje sožalje, ne bom več!« »Ja...!« In zopet letijo besede, ki me podirajo in pritiskajo na stol. Vseeno mi uspe uiti v sobo. Pričnem brati, ko pod mano ne- kaj zaropota in nazadnje še glas: »Ugasni luč in zaspi!« »Ti pa glej, da mi tal ne prebi- jeS, kajti padla ti bom v naročje!« Očka se prične smejati, kar me razjezi in pridrvim v sobo. »Daj, zavedaj se že, da bom kmalu ime- la štirinajst let!» In ko to izgovorim, mislim, da sem povedala najpoinembnejši stavek svojega življenja. Toda starša se nasmehneta: »Ti punca!« »Že vem, pubertetnica sta mi- slila reči,« ju prekinem. »Počakaj, da te do konca vpra- šava! No, povej, kaj bo potem. Kaj pa misliš, da je onstran teh tvojih 14 let?« Povesim nos, odracam v svojo sobo. Tu pa tam priteče kakšna solza in ugotovim, da skoraj jočem. Kaj je onstran teh 14 let? Tega res ne vem, toda vsaj reči mi ne bodo mogli; »Punca, saj še niti štirinajst let nimaš!« SENKA ŽERIČ, 7.a OŠ Bratov Juhart ŠEMPETER i:¥lč Z avtobusom S trudom svojih majhnih nožic sem stopila najprej na prvo in potem še na drugo stopnico. Na vrhu sem se ozrla naokoli. Dve vrsti rdečih sedežev, na katerih so sedeli vsakovrstni, zanimivi ljudje, med vrstama pa ozek pre- hod, pa vendar pripraven, da sem, še preden je mamica plača- la, zdirjala na zadnji konec avto- busa. Tam je sedela mlada mami- ca z dojenčkom, ki je pred sabo držal stekleničko s čajem in se trudil, da bi čimhitreje izpil ne ravno borno vsebino. Kako mi je hil všeč! Imel je modre oči in temne lase, majhna usteca pa raztegnjena v nasmeh, da so se videle njegove, še brez- zobe dlesni. Kmalu je začel joka- ti, in ko sem ga še vedno radove- dno opazovala, mi je »teta« ponu- dila bonbon. Še zahvaliti se ni- sem utegnila, že sem stekla v sprednji del k mamici. Pripove- dovala sem ji, kaj sem pravkar videla, ona pa me vseeno ni pu- stila nazaj. Morala sem sesti na svoj sedež ob oknu, kar tudi ni bilo tako slabo, saj sem takoj začela raz- iskovati bližnjo okolico, pred- vsem mamičin cekar. Odkrila sem čokolado in jo dala na zabo- jček, potem pa sem se lotila odpi- ranja pepelnika. Ko mi je končrfo uspelo, je iz njega tako zasmrde- lo, da sem ga takoj spet zaprla. Nato sem vzela čokolado, a bila je čisto mehka, kajti nevede sem jo položila na razgreto peč. S pr- stom sem vlekla po papirju in nato v usta, da so bile moje roke vse rjave, pa tudi obraz je bil poln čudnih lis. Mamica me je obrisla in zame je bil dogodek zaključen, kajti odkrila sem ne- kaj bolj zanimivega. Potegnila sem po hladni šipi in na steklu je ostala črta. Tako sem narisala hišo, ki se je že skoraj podrla, pa punčko, ki se mi je vseskozi ve- selo smejala, čeprav ni bila ravno lepa. Kmalu nato me je mamica pri- jela za roko in rni povedala, da morava izstopiti. To mi ni bilo všeč, kajti zdelo se mi je zelo za- nimivo. Skoraj vlekla me je, vse dokler nisem zagledala babice in dedka. Takrat sem jima stekla v objem in jima pripovedovala o svoji prvi vožnji z avtobusom, ki je name napravila velik vtis. SONJA BEDEKOVIČ, 7.c OŠ Vera Šlander POLZELA Jutro na deželi Jutro se prebuja iz težkih, no- čnih sanj. Gost mrak leži nad zemljo. Megla se kotali iz doline in za njo se odpirajo vasi, polja, travni- ki, gozdovi. Na nebu ugašajo za- dnje zvezde. Iz vasi se sliši petje petelinov in lajanje psov. Nebo se pretrga kakor mokra zavesa in izza obzorja se razžari zarja, ki oblije gore s svojo škrlatno lepo- to in barvo. Breze se svetlikajo v njej, kakor bele kraljične in prvi jutranji žarek posije v rosna okna. Tudi rože na travnikih obračajo glave k soncu. Iz doline se zasliši ropot tovarn in delavci hitijo na delo. Na nebu žvrgolijo ptice pozdrav novemu dnevu. Otroci veselo hitijo v šolo, kmet- je na travnike in njive. Na jasah zapojejo in zatrobijo pastirji s svojimi piščalmi v pozdrav nove- mu, lepšemu dnevu. Vsa narava se prebuja. Noč be- ži pred dnevom in sonce zažari z vso močjo. MARJANA KOROŠEC, S.b OŠ 3. bataljon VDV VITANJE Mihec in ptičja hišica Ko je prišla zima in je zapadel sneg, so bili ptički lačni. Mihec, ki je stanoval na robu gozda, je imel zelo rad živali. Nekega dne je naredil hišico za ptičke. Ne- koč, ko je prišla muca, so se je ptički prestrašili in odleteli. MATEJA ZAVERŠNIK, 2. d OŠ Ivan Kovačič - Efenka CELJE PODAJMO SI R0K£ Dopisnilfi, oglasite se! Prisrčen pozdrav vsem dopisnikom! V Novem tedniku smo zasledili prijazno povabilo dopi- snikov s Stranic, na srečanja, na literarni večer, na se- stanke. Naprej bi vas radi vprašali, kako vam uspe, da imate skoraj vsak teden v vsakem časopisu kaj objavljeno? Ver- jetno imate zelo prizadevne dopisnike. Zelo bi nas veselilo, če bi nas povabili na literarni večer ali na dopisniški sestanek. Povabilu bi se gotovo odzvali. Ob tem bi se pogovorili o težavah in uspehih. Tudi mi smo že razmišljali, da bi priredili literarni večer. Poleg dopisnikov s Stranic, vabimo tudi dopisnike osta- lih šol, da se nam oglasite. Napišite nam o svojih uspehih, težavah pri delu. Hvaležni vam bomo za spodbudne besede, nasvete in izkušnje. Dopisniki OŠ 3. bataljon VDV VITANJE Prav veseli smo odziva na vabilo s Stranic v našem kotičku. Upamo, da bo tale naša akcija vendarle zaži- vela. Če bo, bomo z njo nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. Dopisniki, oglasite se! Vstop v rubriko PODAJMO SI ROKE pa imajo seveda tudi drugi krožki in posamezniki. Torej... si podajmo roke. Glede objavljanja prispevkov pa tole - res je, Stra- ničani so med našimi najbolj marljivimi dopisniki, pa tudi vas dopisnike iz OS 3. bataljona VDV iz Vitanja moram pohvaliti za prizadevnost. Žal pa je prostora vedno premalo in vseh prispevkov ni mogoče objaviti. Vendar naj vam to ne vzame poguma. Lep pozdrav. Urednicami Spisi za 35 let samoupravljanja Ob 35-letnici samouprav- ljanja so Občinski svet Zve- ze sindikatov Žalec, Klub samoupravljalcev in Občinska zv^eza Društev prijateljev mladine pozvali literarno novinarske in zgo- dovinske krožke na vseh osnovnih šolah, da z Uterar- nimi prispevki sodelujejo ob počastitvi pomembne obletnice. Avtorji izbranih nalog bodo prejeli posebna priznanja, krožki pa knjiž- ne nagrade. J. V. NAGRAJUJE ATKINE IZŽREBANCE Atkina zaniia LEPNIPEK, RAMCE, SADEN, ROPE, JAM, PALIR čudne besede, kaj? Samo malce premeči črke, pa boš dobil šest čisto slovenskih besedr Potem moraš samo že ugotoviti, katere besede so odveč. Trije pojmi namreč po nekaterih značilnostih sodijo skupaj. Kateri? Napiši jih na dopisnico. Pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka. 9. aprila 1985. Takrat bomo namreč izžrebali nagrajenca tovarne AERO. Pa še rešitev iz prejšnje številke: prvi poletni dan je 21. junya. prvi jesenski dan 23. septembra in prvi zimski dan 21. decembra. Nagrado dobi: Franc Sever, C. na grad 64, 63000 Celje. H, APRIL 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 15 NOČNE CVETKE • V četrtek zvečer je bilo nabavno pri Pigalu. Miličniki so ugotovili, da se z alkoho- lom podkrepljeni Bernard D. znaša nad frizerjem Francem K. Sumimo, da Bernard ni bil zadovoljen s svojo pri- česko. • Hišo Vlada C. v Slancah so konec tedna oblegali le- teči predmeti. Vlado, ki je bil en dan zdoma, je takoj iden- tificiral predmet, ki je oble- žal v njegovi kuhinji. Tja je priletel skozi zaprto okno. Slo je za kamen. Neznan pa je ostal pošiljatelj. • Nič hudega sluteči mili- čnik je pozvonil pri Nahirmi- ju V., da bi mu vročil poziv od sodnika za prekrške. Na- hirmi pošte ni bil preveč ve- sel. Celo narobe: tako ga je razburila, da je s pestmi na- valil na prišleka. Zdaj bo Na- hirmi dočakal še kak dru- gačen pozdravček. • Ubogi moški! Ob vse večjem enakopravnem uve- ljavljanju žensk, jim ne preo- stane drugega, kot da svojo premoč dokazujejo edinole še s pestmi. Pa še za ta pogu- mna dejanja ponavadi potre- bujejo predhodni doping. Tako je bilo tudi z Brankom S., ki se je v stanovanju v Linhartovi ulici znašal nad svojo ženo. Red so naredili mihčniki. • Ob Cesti v Laško sta oni dan ne ravno prijateljsko raz- pravljala soseda Alojz V. in Franc M. V burni razpravi si je Franc pomagal s hlevski- mi vilami. Kdo ve, kako bi se sporazumevanje končalo, če ne bi vmes posegel Alojzov sin. Miličniki pa so že napi- sali ovadbo. Tatvina pločevine v Gorenju Velenjska enota Temelj- nega sodišča Celje je vložila obtožnico zoper štiri delav- ce Gorenja in še tri druge, ki so obtoženi, da so bili vpleteni v tatvini pocinka- ne pločevine iz skladišča v Gorenju. Komisionar iz tozda Pral- na tehnika v Gorenju, 31-let- ni Darko Sebanc iz Plešivca je obtožen kaznivega dejanja velike tatvine, 29-letni Ru- dolf Rakun iz Titovega Vele- nja, zaposlen v skupnih služ^ bah TGO Gorenje pa je obto- žen za pomoč in napeljeva- nje pri tem kaznivem deja- nju. Iz TGO Gorenje sta še obtožena 34-letni varnostnik Bruno Valenti in 28-letni de- lavec Silvester Hojan. Pred sodniki se bodo v tej zadevi zagovarjali še 26-letni voznik Branko Sebanc iz Josipdola, 25-letni avtomehanik Peter Šimonič iz Prožinske vasi in 30-letni avtoklepar Drago Dobrotinšek iz Globače pri Vojniku. V obtožnici je zapisano, da naj bi Darko Sebanc lani ok- tobra in novembra vzel iz skladišča TGO Gorenje 13,9 ton pocinkane pločevine, vredne skoraj dva milijona dinarjev. K temu naj bi ga nagovoril Rudolf Rakun, v nepošten posel pa sta vpletla tudi Bruna Valentija in Sil- vestra Hojana, ki bi morala avto z ukradenim blagom pregledati preden je odpeljal iz delovne organizacije, ven- dar tega nista storila. . Novembra naj bi iz Gore- nja odpeljal še en tovornjak pločevine (10,4 tone v vred- nosti nekaj manj kot 1,5 mili- jona dinarjev), prevoz in vse ostalo pa naj hi potekalo kot pri prvem poskusu. Pločevino je prevažal Branko Sebanc (brat Darka Sebanca) in za prvo vožnjo naj bi od* Rakuna dobil 20.000 dinaijev nagrade, za drugo vožnjo pa naj bi mu obljubiU 60.000 dinarjev na- grade. Bruno Valenti in Silvester Hojan, ki naj bi pri tatvini sodelovala naklepno s tem, ko nista pregledala tovornja- ka, naj bi za prvi primer do- bila 50.000 dinarjev nagrade, za drugega pa naj bi jima ob- Ijubih 120.000 dinarjev. Pločevino sta kupila Peter Šimonič in Drago Dobrotin- šek in jo potem razpečevala, čeprav sta vedela, daje ukra- dena. Dejanski kupec naj bi bil Šimonič, Dobrotinšek pa naj bi nakup ukradenega blaga (511.000 dinarjev za 3500 kilogramov pločevine) kreditiral. K. Kršiteljev ne prijavljajo Lani so v žalski občini kaznovali 113 oseb zaradi prekrškov s področja go- spodarstva. V zvezi s kazno- valnimi predlogi pa je zani- mivih nekaj ugotovitev. Predlogi i.e vsebujejo vselej ustreznih dokazov. Pred- vsem ni podatkov za ugo- tavljanje višine premoženj- ske koristi, pridobljene s prekrškom in to za tiste kršitve, kjer je odvzem ob- vezen. Pri kršitvah, kjer odvzem ni obvezen, na primer za ne- dovoljen posek lesa, pa pred- lagatelj tudi pri tako imeno- vanih specializiranih povrat- nikih, ne predlaga odvzema lesa. Tako kršitelji z lesom še naprej razpolagajo, plačajo pa denarno kazen, ki je v pri- merjavi z vrednostjo nedo- voljeno posekanega lesa ne- pomembna. Precej prekrškov je zaradi neopravljenih cepljenj psov proti steklini. Prijave je vete- rinarski inšpektor poslal šele ob koncu leta, pa čeprav so cepljenja že aprila in maja. Zanimiva je tudi ugotovitev, da kršitev po odloku o odla- ganju odpadkov ne ugotav- ljajo sproti. Tako lani ni bilo nobenega predloga, leto po- prej pa so Javne naprave Ce- lje predložile občinskemu inšpektoratu 500 kršiteljev odloka. Praviloma niso prijavljeni tudi lastniki obrežij vode, pa čeprav jih morajo očistiti do 15. marca. JANEZ VEDENIK Soienle Anderluhu preloženo v ponedeljek se je na celjskem Temeljnem sodišču pričela obravnava proti 25-letnemu Stanku Anderluhu iz Pucove ulice v Celju. Anderluh je v priporu od 15. februarja letos. Dan prej je v Gubčevi ulici brez pravega razloga izzval Zorana G., ga udaril in laže ranil. Javni tožilec je po tem dogodku zahteval pripor, saj se je Anderluh že nekajkrat zagovarjal pri sodniku za pre- krške zaradi nasilniškega obnašanja. Obtoženi je dejanje v glavnem priznal in ga obžaloval, izgovarjal pa seje, daje bil sam izzvan. V svojem zagovoru je tudi povedal, da v viryenem stanju (tak naj bi zagrešil dejanje) izgubi oblast nad svojim ravnanjem. Senat je odločil, da bo svoje mnenje o tem, kako reagira v vinjenem stanju, podal še sodni izvedenec, zato so obravnavo prelo- žili do srede, 10. marca. N.K. Iplif^r"'" Jug Ifončaia s pretenom v nedeljo, nekaj pred šesto uro zjutraj se je pred poslop- jem krajevne skupnosti v Le- tušu steplo šest mladeničev. Posledice so bile hude: 21-let- nega Danila Ribizla in 23-let- nega Marka Dreva iz Gavč pri Šmartnem ter 20-Ietnega Ja- neza Drofenika iz Topovelj so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer se še vedno borijo za nji- hova življenja. Tri pretepače, 18-letnega A. S. iz Topovelj, njegovega vrstnika D.B. iz Pariželj in 19-letnega Branka Vasleta iz Topovelj so priprli. A. S., D. B. in Vasle so poma- gali kot natakarji na sobotni prireditvi mladih zadružnikov v Letušu. Proti jutru seje A. S. spri z enim od gostov, Danilom Ribizlom. Kmalu se je začel pretep. Nenadoma je A. S. po- tegnil iz žepa nož, ter zabodel Ribizla v trebuh, Dreva je po- škodoval po roki in mu prere- zal žilo, Drofenika pa je rezilo zadelo v prsni koš. Drofenik in Ribizl sta se uspela odvleči z mesta pretepa, Drev pa je oble- žal na tleh, kjer ga je trojica še obdelala s pestmi in nogami. Proti vsem trem napadalcem so miličniki napisali kazensko ovadbo. N.K. Z avtom v drevo V ponedeljek ob 13. uri je voznica osebnega avtomobila, 22-letna Bernarda Brodej iz Velike ravne pri Strmcu v bla- gem ovinku v Socki zapeljala s ceste in z levim bokom avto- mobila zadela v drevo. Vozni- ca, ki je vozila brez vozniškega dovoljenja se je tako hudo ra- nila, da je na kraju nesreče umrla. Ogen] spet grozi Vsako pomlad zabeležijo gasilci veliko travniških in gozdnih požarov, ki nastanejo zaradi malomarnosti in pa j zato, ker veliko ljudi ne spoštuje določila, ki prepoveduje ; kurjenje v bližini gozdov. j Na Celjskem je v teh dneh že bilo nekaj manjših travniš-: kih požarov, ki so jih k sreči pogasili prej, preden so povzro-; čili večjo škodo, v ponedeljek popoldne pa so gasilci - bilo \ jih je 55 z 11 vozili - gasili požar v gozdu ob cesti Dobo- vec-Rogatec. Goreti je začelo suho listje ob regionalni cesti;, domnevajo, da je nekdo - kakšen voznik ali potnik v oseb-; nem avtomobilu - odvrgel še tleči cigaretni ogorek. Ogenj je' naredil precej škode v gozdu, ki je last GG Rogatec in nekaj; zasebnikov, ogrožal pa je tudi posestvo Antona Voduška. Gasilci zato opozarjajo občane, naj v teh dneh še boljl spoštujejo predpise in naj ne kurijo v bližini gozdov, saj je^ zaradi suhe trave in suhega listja v gozdovih velika nevar-' nost, da se ogenj razširi in seveda povzroči znatno škodo. ' N.K. i TUDI MALO ALKOHOLA JE LAHKO PREVEČ Še o anonimnih alkoholikih - AA v njihovih osnovnih načelih (to je program »iz stop-: nic«) so zbrane bistvene zakonitosti uspešnega spopri-.; jema z alkoholno boleznijo, kot so: alkoholikovo spo-, znanje, da je sam nemočen pred svojo odvisnostjo od: alkohola, da potrebuje pomoč drugih, da je njegova osnovna naloga urediti medsebojne odnose z bližnjimi: in živeti zelo zavestno življenje ter daje pogoj za vse to trajna abstinenca, ki pa je nemogoča, če ni povezan z drugimi zdravljenimi alkoholiki in, če ne pomaga dru- gim alkoholikom do zdravja. Zanimiv je tudi njihov »24-urni program«. Alkoho- lik, ki se odloči za zdravljenje, naj sklene, da bo absti- niral naslednjih 24 ur in se držal programa, kajti tega je alkoholik sposoben, več pa ne. Včasih, na primer v stanju stiske, je pomembno, da se obveže, da bo absti- niral le kakšno uro, dve. Ko bo to minilo, se bo odločil znova, vnaprej - ampak takrat bo morda njegovo raz- položenje že drugačno, morda bo v tem času poiskal pomoč. Tako se alkoholik vsak dan znova odloča, vsak dan znova osvežuje program svojega življenja in dnevi se mu podaljšajo v tedne, mesece, leta, desetletja. AA ni verska skupnost, saj ne zahteva nobenega določenega religioznega verovanja, člani pa so vseh vrst ver, pa seveda tudi ateisti. Vendar pa je njihov program osnovan na sprejetju nekih določenih duhov- nih vrednot in mu to daje značilno versko obarvanost. Posameznik je povsem svoboden v interpretaciji teh vrednot, kakorkoli misli, daje zanj najbolje, kakorkoli o njih razmišlja ali pa sploh ne razmišlja. Tako skoraj polovica »stopnic« omenja Boga in molitev, dostavlja pa »kakor kdo to razume«. Pri tem jim gre za višjo silo, za naravni red in za osebno poglabljanje. Anonimni alkoholiki so v svojem boju z alkoholno omamo in odvisnostjo prišli do splošnega spoznanja, daje človek tudi duhovno bitje in, da brez neke osebne globine ni moč živeti zavestnega človeškega življenja; seveda pa si to duhovno globino vsak človek razlaga in jo doživ- lja v okviru svoje vere oziroma ateizma. Najbrž izraža bistvo teh duhovnih potreb pri zdrav- ljenih alkoholikih tudi stara Detingerjeva molitev (1702-1782), ki pravi: »Bog, daj mi sproščenost, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko spremenim, daj mi modrost, da bom razlikoval med tem dvojim.« DR. DARJA BOBEN-BARDUTZKY ALENKA MEZNAli MIpAHOLETNJSKO PRESTOPNIŠIVO Kadar javnost zazna za določen pojav mladoletniške kriminali- tete, se navadno vprašamo, zakaj je mladoletnik to storil, kaj ga je privedlo do takega ravnanja. Te vzroke, ki vplivajo na aso- cialno dejavnost mladoletnikov, v grobem delimo na zunanje (objektivne) in osebne (subjektivne). Med objektivnimi je najšir- ši dejavnik samo okolje s svojim bolj ali manj strpnim odnosom do raznih pojavov, ki se odraža na življenje mladoletnikov zlasti v eksistenčnih možnostih mladoletnikov in njihovih staršev, perspektivah, ki jih imajo glede šolanja, zaposlovanja in zadovo- ljevanja osebnih potreb ter splošnega tretiranja vseh družbeno- političnih organizacij in pristojnih ustanov do teh pojavov. Ožji objektivni dejavniki pa so predvsem družina, šola. soseska, razna društva in oganizacije, ki dobro ali včasih tudi slabo vplivajo na mladoletnikov razvoj. Prav funkcioniranje teh dejavnikov v razvoju mladoletnika navadno zataji in pri veliki večini obravnavanih mladoletnikov opažamo, da se subjektivni vzroki v največji meri navezujejo prav na pomanjkljivo vzgojno funkcijo družine, pa tudi šole in tudi raznih športnih društev. V zadnjih letih opažamo, da mladoletni prestopniki ne izvirajo v večini iz socialno šibkih družin, pač pa nasprotno, prav zaradi nujnosti zaposlovanja obeh staršev iz želje po pridobivanju višjega življenjskega standarda, prihaja do pomanjkljivega nad- zora, pomanjkanja časa, čustvenega primanjkljaja, odtujenosti med člani družine, skratka družina svoje primarne in naravne vloge ne odigrava zadovoljivo, kar mladoletniki skušajo nado- mestiti v družbi enakih vrstnikov. Velika večina kaznivih dejanj je prav posledica »dolgega časa«, kakor tudi indolentnega odnosa mladoletnikov do obstoječih norm, kar vse pa je posle- dica vzgojne zanemarjenosti otrok, slabih vzorov v družini, oko- lju in na delovnem mestu in splošni toleranci do določenih pojavov. Glede na splošno množičen pojav alkoholizma v Sloveniji med odraslimi zaskrbljuje tudi dejstvo, da je prav tako pri mladoletnikih eden najpogostejših neposrednih vzrokov za delinkventno vedenje alkohol, do katerega ima družba never- jetno toleranten odnos, kar se vidi po gostinskih lokalih, prepol- nih mladih (tudi vinjenih) ljudi in končno tudi po tem, da je postrežba mladoletniku, staremu pod 16 let z alkoholnimi pijačami kaznivo dejanje, pa takih prijav v praksi enostavno ni. Ekonomska računica je očitno še vedno pred deklarirano skrbjo za zdrav razvoj mladine in v ta okvir ne sodijo le gostinski lokali, pač pa tudi številne druge dejavnosti, ki izvabljajo iz mladine (in posredno njihovih staršev) denar, od raznih igralnic, luna par- kov, sejmov, do tolerantnega odnosa bančnih delavcev, taksi- stov, zlatarjev idr., ki menjujejo mladoletnikom (tudi ukradene) devize, prevažajo mladoletnike tudi po stotine km daleč in mirno računajo milijone, ne da bi se vprašali, od kod mladoletni- kom denar, ali jemljejo v odkup zlatnino za nizko ceno, ne da bi vprašali o izvoru tega zlata. Poglavje zase je tudi pomanjkljiv nadzor v trgovinah, kjer se pojavljajo stalne tatvine, zlasti šport- nih artiklov ter tehničnih in akustičnih predmetov in kjer se pokaže prav neverjetna enostavnost izvrševanja teh dejanj dobesedno vpričo prodajalcev in kupcev. Odpravljanje vseh naštetih vzrokov spada pravzaprav že v preventivno delovanje širše družbe, čemur bomo posvetili nekaj besed še ob koncu tega prispevka. Delovnaorganizacija SLOVENUALES TRGOVINA, n. sol. o. Ljubljana, Titova 52 TOZD INŽENIRING IN OPREMA PE Celje Celje, Medlog 18 po sklepu samoupravnega organa TOZD oglaša , prosta dela in naloge komercialista (za opravljanje del pridobivanja in izvajanja inženi- ring poslov pri opremi objektov) Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonom- ske, komercialne ali ustrezne tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog. Za opravljanje navedenih del in nalog bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delov- nim časom. Poskusno delo je določeno s Pravilni- kom o delovnih razmerjih TOZD. Višina osebnega dohodka je določena s Pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Kandidati nai pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v roku 8 dni od oglasa v Sektor za kadrovske in social- ne zadeve, DO Slovenijales trgovina, Ljubliana, Tito- va 52. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni od sklepa samoupravnega organa._ 16. STRAN - NOVI TEDNIK 4. APRIL 198S Cilj Alpe-Adria v Celju Kolesarski klub Merx Celje (280 članov) čaka letos izjem- no pester program dela, ki so ga sprejeli na zadnjem ob- čnem zboru. Pripravili bodo kar trinajst različnih kolesar- skih prireditev ter s svojimi tekmovalci sodelovali še na enaindvajsetih prireditvah, največ po Sloveniji. Med pomembnejšimi do- mačimi prireditvami je treba omeniti izpeljavo zaključnega dela mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria, katere za- ključek bo v Celju, klubsko pr- venstvo Celja za vse kategori- je, celjski maraton na 80 km, memorial Vita Vitanca, III. po- kal Merxa, ki je kriterij za vse kategorije, pionirsko prven- stvo Štajerske, Kozjanski ma- raton na 120 km, kandidati so za organizacijo državnega gor- skega prvenstva na Roglo ter državnega prvenstva na krono- meter v Kozjem. Zaradi lan.sk odlične organi- zacije ene etape Alpt»-Adria v Celju, so se letos kolesarski de- lavci odločili, da bodo traso pomembne dirke »obrnili« in zaključek pripravih v Celju. XIV. mednarodna dirka bo od 5. do 9. maja, pričakujejo pa okoli 100 tekmovalcev iz dese- tih držav. Dirka šteje tudi za točke v svetovnem pokalu, za- to bo konkurenca močna. Ime- la bo pet etap; Ljubljana-Bo- rovlje v Avstriji 130 km, Bo- rovlje-Gorica v Italiji 170 km (najdaljša etapa), Gorica-Ljub- Ijana 150 km, Ljubljana-Černi- vec-Celje-Rogla 130 km (gor- ski cilj na najvišji točki dirke 1450 m) in zadnja etapa Zreče- -Višnja vas-Dobrna-Titovo Velenje-Andraž-Polzela-Ža- lec-Celje-Dobrna-Črnava-Ar- ja vas-Celje 100 km ali skupaj 680 km. Cilj bo na Ljubljanski cesti, zaključna prireditev s podehtvijo priznanj pa takoj po končani dirki v hali Golo- vec. Glavni pokrovitelj je Unior Zreče, sopokrovitelja pa še SOZD Gorenje in SOZD Merx Celje. V programu je prišlo tudi do spremembe in bo letos krajši celjski maraton prej kot pa da- ljši kozjanski, ker bodo takrat rekreativci že bolje priprav- ljeni. TONE VRABL Rolfometaši Aera zmagali v Adi Vse kaže, da pomlajena ekipa rokometašev Aera lažje igra na tujih igriščih, kot doma. To sta pokazala tudi zadnja velika uspeha, zmaga v pokalu v Ljubljani nad Dinos Slovanom in v borbi za točke v Adi, kjer so po odlični igri celotnega moštva, predvsem pa vratarja Tomiča, premagali močno in neugodno ekipo Potisja, ki je lani v Celju iztržila točko. Rezultat 20:21. Celjani so sedmi s 13- točkami, če pa bi imeli še nesrečno izgubljene tri z Borcem in Istraturistom, bi bili tik pod vrhom. V naslednjem kolu igrajo doma z močno in neugodno ekipo Iskre iz Bugojna. Sicer pa se naj pomlajena ekipa v letošnjem prvenstvu prekali in v ligi obdrži, prihodnje leto pa starta na vrnitev med najboljše v 1. zvezno ligo. II. zvezna liga ženske: Velenjčanke so izgubile v Borovu 20:17. Na lestvici so na 10. mestu s skromnimi sedmimi točkami, v 14. kolu pa igrajo doma z Bane Sekuličem (4). Republiška liga moški: Šoštanj nadaljuje pot k osvojitvi prvega mesta. V Izoli je odpravil domačine 20:25. Minervi ne gre in ne gre, saj je izgubila doma z Ajdovščino 20:23. Šoštanj vodi, Minerva je deseta, v 14. kolu pa igrata: Šoštanj doma z DVZ Ponikve, Minerva pa gostuje v Krškem. Republiška liga ženske: Šmartno je izgubilo v Ljubljani z Veto 27:23, na lestvici je predzadnje, v 14. kolu pa igra doma z Burjo. TV Kladivar presenetil v Ljubljani V republiški ligi so odigrali drugo spomladansko kolo, tri ekipe s celjskega območja pa so iztržile samo dve točki. Najlaolj veseli so točke nogometaši Kladivarja, ki so igrah 1:1 v Ljubljani s Slovanom, ki se skupaj s Koprom bori za naslov prvaka. Strelec je bil Podgoršek. Velenjski Rudar je iztržil točko v Brežicah 0:0, nov poraz pa je doživelo Šmartno v Kranju proti Triglavu 2:1, strelec Frangeš. Kladivar je 9., Rudar 11. in Šmartno 12. Prihodnje kolo: Šmartno - Izola, Kladivar - Rudar Trbovlje in Rudar T. Velenje - Ilirija. Vzhodna liga: Elkroj je doma premagal Pekre 2:0, strelca sta bila Ermenc in Hren, v nedeljo pa gostujejo na Ptuju proti Dravi. Prvič v ciklokrosu 18 celjskih kolesarjev se je prvič pomerilo v ciklo- krosu, to je kombinaciji kolesarjenja in teka ob ko- lesu ali nošnji kolesa. Tek- movanje so izvedli v Lo- krovcu. Najboljšo pripravljenost je pokazal Iztok Melanšek, ki je zmagal med člani ter sploh dosegel najboljši čas celotnega tekmovanja (od- lična poprečna hitrost ne- kaj nad 29 kilometrov na uro). Drugi pri članih je bil Igor Mimik. Med mladinci so bili najboljši Kostja Ku- zmin, Edi Steble in Brane Mernik, med ml. mladinci Samo Krajnc, Zoran Drgaj- ner in Emil Špes, med pio- nirji A Andrej Herlah in Igor Hostnik ter pionirji B Samo Poboljšar in Simon Martinec. Vsi ti naj bi v le- tošnji tekmovalni sezoni v svojih kategorijah tudi do- segali uspehe v republiš- kem merilu. Branko Malec rekorder in prvak V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo z zračno puško, kjer je največji uspeh dosegel član Kovinarja Štore Branko Malec, ki je zmagal z novim odličnim republiškim rekordom 379 od 400 možnih. Na odlično 5. mesto se je uvrstil Žalčan Mladen Melanšek, na 6. pa Marjan Podgrajšek, Unior Zreče, oba pa sta nastreljala po 373 krogov. Ekipno so se izredno izkazali Žalčani, ki so med 28. ekipami osvojih 6. mesto, Celjani so bih šele 12. in Kovinar Štore 15., kar je veliko in neprijetno razočaranje. Ekipa mladink Celja je osvojila prvo mesto (Barbara Jager, Vesna Čuček, Darja Kačnik), vendar se nobena ni uvrstila med tri najboljše posameznice. Med članicami je presenetila Joža Kožar, pivovarna Laško, ki je osvojila 5. mesto; Alenka Jager, Celje pa je bila šesta. Blanka Gorinšek, Unior Zreče je bila osma, Berta Povše iz Šempetra v Sav. dolini pa deveta. Med mladinci je bil najboljši Celjan Robi Hostnik 11., izkazala pa sta se tudi Velenjčana Janez Hiršelj in Tomo Krošelj. Vsi, ki so izpolnili norme in teh je tudi veliko s celjskega območja, bodo 13. in 14. aprila nastopili na državnem prvenstvu v Nišu. TJ Kegljavke Celja še v vrhu Tudi po 11. kolu sta obe eki- pi kegljavk Celja v vrhu le- stvice. Celje I je premagal Slo- venj Gradec (Gobec 442), Celje II pa Triglav (Špilar 405). vodi Celje I, Celje II je četrto. V 12. kolu bo že danes (četrtek ob 17. uri) Celje II nastopilo v Ljubljani proti STC Ljubljana, ki je trenutno s štirimi točkami zaostanka na drugem mestu. Celje I gostuje pri Triglavu v Kranju. V moški ligi so Celjani doma z 31 keglji razlike premagali Radensko iz Čarde (Kačič 865) ter so na lestvici tretji. Hmezad je z več kot 300 keglji razlike izgubil v Mariboru s Konstruk- torjem (Lešnik 886) in je za- dnji. V prihodnjem kolu gostu- je Celje pri Triglavu, Hmezad pa je srečanje s Tekstino iz Aj- dovščine že odigral. TV V nedeljo v Logarski dolini smučarski tek Tekaška sekcija pri SD Toper bo v soboto, 6. apri- la pripravila v Logarski dolini tekmovanje v smučarskem teku. Name- sto dosedanjega tekaškega maratona so se odločih za tekmovanje ekip delovnih organizacij, družbenopoli- tičnih ter krajevnih skup- nosti, nastopijo pa lahko tudi šolska športna dru- štva. Moški bodo tekh na 10, ženske pa na pet kilo- metrov. Pripravili bodo tu- di 5 km dolgo progo za sta- rejše pionirje in 3 km za mlajše. Nastopijo lahko tu- di posamezniki. Poskrblje- no bo za tople napitke, ure- jena pa bo tudi zdravstvena služba. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, prijave pa sprejemajo še uro pred za- četkom zanimivega tekmo- vanja. Pod koši II. zvezna liga ženske: Rogaška je končala tekmo- vanje s porazom v Zadru 70:67. Osvojila 6. mesto med 10. ekipami. Uvrstitev bo verjetno popravila za dve mesti, ko bo rešen pro- blem neodigrane tekme z zadnjeuvrščeno ekipo Ra- de Končarja, ki je ni bilo v Rogaško. Igralke so tako dosegle svoj cilj - obstanek v II. zvezni ligi, kjer bodo jeseni zaigrale že tretjič. Verjetno pa bo treba okre- piti igralski kader, saj zdaj vse breme nosi le skupina petih ali šestih igralk, kar pa je premalo. Rogaški je velikokrat zmanjkalo sape ob koncu ter so tekme iz- gubljale z nekaj točkami ra- zlike. Republiška liga moški: v 20. kolu je Comet doma komaj premagal Koper 90:88. Na lestvici je deveti, v predzadnjem kolu pa go- stuje v Domžalah pri Helio- su (7). Republiška liga ženske: končano je prvenstvo in celjska Metka je dosegla manj, kot je bilo pričakova- ti po uspešnem startu. V za- dnjem kolu je doma izgubi- la z Ihrijo 69:77 ter zasedla 9. mesto (18 6 12 1057:1166 12 točk) med 11. ekipami. Pričakovah smo vsaj uvr- stitev v sredini lestvice, pa so zadnje slabe igre to pre- prečile. Kdo v republiško ligo? V zadnjih kolih play offa se je situacija med šestimi ekipami, ki s borijo za vstop v republiško moško ligo, izredno zapletla. Favo- rizirana Polzela je po uspe- hu nad Kovinarjem doma doživela nepričakovan po- raz z Zlatorogom iz Laške- ga 73:81 tr si tako močno zmanjšala možnosti za uspeh. Drugo presenečenje pa je pripravil štorski Kovi- nar, ki je izgubil v Sloven- ski Bistrici 76:67. Tako bo kandidat za prvaka »odprt« vse do zadnjega kola. TV Zlato v Istanbulu Štefan Culi balkanski prvak če bi izbirali najboljšega celjskega športnika v prvih treh mesecih letos v Celju bi bil soglasno izbran odlični ju- doist, član judo kluba Ivo Reya, Štefan Cuk. Na balkan- skem prvenstvu v Istanbulu v Turčiji je v svoji kategoriji brez posebnih težav osvojil prvo mesto ter zlato kolajno, nekaj dni zatem pa je zmagal na republiškem prvenstvu v Murski Soboti. »Marca sem bil doma šest dni,« pripoveduje drobni in skromni Štefan. »Najprej sem skupaj z Anderletom okrepil ljubljansko Ohmpijo na ekip- nem turnirju v Trstu, zatem pa nastopil na dveh močnih med- narodnih tekmovanjih v Bu- dimpešti ter Pragi, kjer sem osvojil dobro 3. mesto. Sledilo je 10 dni priprav z državno re- prezentanco v Novem Sadu, nastop v Istanbulu pa v Mur- ski Soboti, zdaj pa se moram pripravljati za državno prven- stvo, ki bo od 23. do 24. aprila v Sarajevu. Maja bo že nastop na evropskem prvenstvu na Nor- veškem, oktobra pa bodo izbrali menda tri najboljše, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v Seulu, torej tam, kjer bo čez tri leta olimpiada.« So želje po nastopu v Seulu velike? »Za vsakega športnika je vr- hunec v njegovi karieri prav gotovo nastop na olimpiadi. Dal bom vse od sebe, da bom uspel.« Kolikokrat na teden tre- niraš? »Štirikrat, ko pa se približu- jejo pomembnejša tekmovanja pa tudi dvakrat na dan.« S čim razen j uda se še uk- varjaš? »Lahko rečem, da sem vse- stranski športnik. Tečem, igram namizni tenis, košarko, nogomet... Vse mi pride prav, da sem potem na blazini uspešnejši.« Kako je bilo v Istanbulu? »Po tekmovalnem dosežku dobro, po organizacijski plati pa porazno. Preden sem šel na blazino, ki je bila samo ena, sem se moral petnajstkrat se- greti, saj so vmes nastopali fal- klorist, karateisti, govorniki... Domačini so prav sekali prire- ditev, ki je trajala od dveh po, poldne do polnoči. To je pravi napor za vse tekmoj valce.« I Koliko borb opraviš v enem !etu? 1 »Nastopim na poprečn<| dvajsetih tekmovanjih in x\i vsakem je po pet borb, torej okoli sto, da o treningu ne goj vorim.« J Štefan Cuk se je začel aktiv, no ukvarjati z judom pred de. setimi leti in v tem času je do- segel lepe uspehe. Ti gredo na račun njegove vztrajnosti skromnosti in dela, zato upra vičeno pričakujemo, da še zda- leč ni izvedel zadnjega uspeš- nega prijema, ki bi mu zagoto- vil medaljo okoli vratu! TONE VRABL Trije naslovi Na republiškem prvenstvu v judu v Murski Soboti so člani judo kluba Ivo Reya osvojili tr naslove republiških prvakov do 65 kg Oštir, do 71 kg Cuk ii nad 95 kg Anderle. Ekipno si bili drugi za Impolom, za kate- re pa je prvič nastopil Marjan Fabjan (prej Ivo Reya) in osvo- jil naslov republiškega prvaka v kategoriji do 78 kg. NA KRATKO Karateisti v Ormožu člani društva za borilne veščine Slavko Šlander iz Celja so se udeležili 2. republiškega turnirja v semi contactu, ki je bil v Ormožu. Sodelovalo je osem klubov s 45 tekmovalci. Ce- ljani so osvojili naslednja boljša mesta: do 79 kg 2. Boštjan Kra- njec, do 84 kg 1. Željko Dragosla- vac in nad 84 kg 1. Stane Špiljak. Trije v reprezentanci v nedeljo, 7. aprila bo ob 10.30 v telovadnici osnovne šole v Zrečah medrepubliški dvoboj reprezentanc v semi contactu Slovenija - Jugoslavija. Organi- zator je domače društvo Unior Zreče, v reprezentanci pa bodo natopili tudi Boštjan Kranjec, Ja- ni in Stane Špiljak, vsi S. Slander Celje ter Emin Duranovič in Branko Korošec, oba Unior Zreče. JANKO KRAMER Dvigalci v 11. zvezni ligi Dvigalci uteži Partizan Celje mesto bodo kot republiški prva- ki v novi sezoni nastopili v no- voustanovljeni II. zvezni ligi za- hod, kjer bodo poleg njih še tek- movali: Rijeka, Olimpija Ljub- ljana, Domžale, Metalac Zagreb in Rudar Titovo Velenje. Prvo kolo bo na sporedu že 14. aprila in bo za Celjane posebej težko, saj bodo doma gostili močno eki- po Rijeke, ki je še lani nastopala v I. zvezni ligi ter se tja tudi želi vrniti. IVlurgelj drugi, Žličar tretji Med Zagorjem in Hrastnikom je bila na reki Savi četrta letoš- nja tekma v kajakih in kanujih na divjih vodah. Matjaž Murgelj je med člani osvojil drugo mesto, David Žhčar pa je bil med mla- dinci odhčen tretji ter je dokazal, da se razvija v odličnega tekmo- valca. Matjaž Murgelj je že član dr- žavne reprezentance, vendar bo- do zadnje izbirne tekme od 26. do 28. aprila na Bohinjki oz. Koritni- ci, kjer bodo dokončno določili potnike za svetovno prvenstvo, ki bo od 7. do 9. junija na reki Loisach v ZR Nemčiji. DUŠAN KONDA Drezgič in Anderle v reprezentanci Dve mladi plavalki PK Klima Neptun Celje Tanja Drezgič in Mojca Anderle sta se uvrstili v državno člansko reprezentanco za nastop na Madžarskem na troboju Avstrija - Madžarska - Jugoslavija. Po troboju bosta nastopili še na mednarodnem mitingu v Budimpešti. Zmagal ŠtucI Na mesečnem hitropoteznem turnirju za marec pri CŠK je zmagal ŠtucI pred Pertinačem, Bervarjem (vsi Celje), Zorkom (Žalec), Petemelom (Šempeter), Stankovičem (Žalec), Šlamber- gerjem (Poljčane) itd. Kundili in Urankar prva v Domžalah je bilo republiško prvenstvo za mladince v dviga- nju uteži, kjer je nastopilo okoli 50 tekmovalcev, med njimi tudi skupina iz Celja. Adi Kundih je zmagal v kategoriji do 100 kg ter v sunku s 120 kg postavil nov slo- venski rekord. Marko Urankar je bil najboljši v kategoriji do 82,5 kg z rezultatom 280 kg, kar je bil daleč najboljši rezultat pr- venstva. V polni formi naj bi Marko Urankar že maja dvignil okoh 310 kg. Aleš Brence je v ka- tegoriji do 48 kg dvignil 85 kg in med 12 tekmovalci osvojU 4. me- sto. Matjaž Ribič pa je bil v kate- goriji do 82,5 kg peti. Obrul šahovski prvak Slovenskih Konjic Konjiški šahisti so končali občinsko prvenstvo. Prvak je postal Obn.ll, ki je vseskozi igral v dobri formi, še posebej pa v zadnjih kolih, ko je zmagal kar petkrat zapored. Končni vrstni red: Obrul 7,5, Marguč 7, Serafini 6.5, Phberšek 6, Bučar 4,5, Zule in Arbeiter po 3,5, Janžič 3, Dobr- nik 2,5 in Soderžnik 1 točka. Končan je tudi ciklus hitropo- teznih turnirjev, ki prav tako šte- jejo za občinsko prvenstvo. Na zadnjem turnirju je imel največ uspeha Bučar, kije zbral 11 točk, sledita Slomšek 9,5 in Marguč z 8,5 točke. V skupni razvrstitvi je zmagal Marguč, ki j zbral 85 točk, drugouvrščeni Bučar pa je za- ostal za pičle pol točke. V Slov. Konjicah za namiznoteniške naslove Kar tri mesece so trajali boji v občinski namiznoteniški ligi Slovenskih Konjic, odločitev o prvaku pa je padla šele v za- dnjem kolu, ko je Bife Marguč s 5:2 premagal Kongrad in z 18 točkami osvojil naslov prvaka. Drugouvrščeni Kongrad ima dve točki manj, dalje pa sledijo; Štu- dent 14, Konus 12, Gabrovlje 10, Padio klub in Nirvana po 6, Zdravstveni dom in Bračičeva po 4 ter Elektro radio brez točk. Po končanem ekipnem prven- stvu so izvedli še prvenstvo posa- meznikov in dvojic. Pri posamez- nikih je Pšajd v finalu z 2:0 pre- magal Goloba, v igri dvojic pa sta prvaka Kodrič in Pšajd, ki sta v odločilni tekmi z 2:0 ugnala dvo- jico Golob-Slomšek. Kajmlajši za naslove na Rogli SK Rogla je organiziral občin sko pionirsko prvenstvo Slo venskih Konjic v veleslalomu katerega so se udeležili učene: petih osnovnih šol konjiške občine. Po kategorijah so zmaga U: cicibani Kamenšek, ml. pio nirji Mrzdovnik. st. pionirji Maj cen, ekipno Ljubo Sercer. Cici- banke L. Groleger, ml. pionirke Medven, st. pionirke Baraga ekipno Dravinja. V skupnem seštevku vodi Oi Dušan Jereb 225, sledita OS Loče 180 in OŠ Boris Vinter 150 V vodstvu Konus šah, ki je bil tretja disciplina letošnjih DŠI občine Slovenske Konjice, je največ uspeha prine; sel Konusu, ki je zmagal s 23,^ točkami. Na naslednja mesta sc se uvrstih: Unior 21,5, Kostroj ir Comet po 19, IMP 17,5, Družbene službe 17, Obrtniki 15, AC Baza 8,5 in Lip s 3 točkami. V skup"' razvrstitvi je stanje pri vrhu na slednje: Konus 59 točk, Unior 55 Comet 50,5, Obrtnik 45, Lip ^^ ŽELJKO ZULE Šport v Obnovi športno rekreacijski delavc' v delovni organizaciji GOP Ob nova Celje so na občnem zborii ocenili svoje delo lani ter naJ boljšim podelili priznanja. Pla keto za prizadevno in u.spcšnt' organizacijsko delo na športnem področju v delovni organizacij' je prejela Magda Lesjak. Športn'' ■ ca leta je postala kegljavka Tatja' , na Grušovnik pred Stanko Jurš^ , in Nevenko Bezlaj. Najbolje' ^ športnik je rokometaš Zdrav'^'^ . Gobec pred Vladom Ma.joraii' < cem in Vojkom Breznikom- ^ ' tekmovanju množičnosti je P^^". hodni pokal osvojila ekipa toz^ ( Obrtna dela 585 točk pred DSS- | 417. tozd Gradbena 344 itd. , MARTIN OJSTERŠEl" t APBIL 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 17 ^ovost V Prodajnem centru na Hudinji - vse za gostinstvo ^^""""""""^ ^ prvi etaži oddelica široke „otrošnje v Prodajnem cen- L Kovinotehne na Hudinji Celju so na desni strani Ledili oddelek, kjer je mož- g dobiti vso najsodobnejšo ijpremo za gostinstvo oz. de- lavnosti, ki so nanj vezane. Ker doslej takšnega oddelka v Celju ali okolici ni bilo, po- meni prav gotovo prijetno in koristno novost. Kaj vse je možno kupiti ali naročiti po katalogu v oddel- ku GOSTINSTVO! Hlajen pult, pomivalne stroje, plinske in električne roštilje ter kotle, delovne mi- ze RP, pomivalna korita, elektrofritezo, električni kot- lič za čaj, plinski in elektri- čni štedilnik, termos posode za prevažanje hrane (zlasti primerno za prevoz hrane na delovišča, v zdravstvenih ustanovh itd.), ekspres apa- rati, stroji za pomivanje ko- zarcev, lupilci za krompir, mesoreznice in precizne tehtnice. Informacije o oddelku GO- STINSTVO v Prodajnem centru Kovinotehne na Hu- dinji v Celju je možno dobi- ti preko telefona (063) 32-321 (int. 72 ali 84) oz. vsak dan v PC od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Sprejemajo naroČila - daje- jo informacije! V zalogi imajo dovolj por- celana za gostinstvo, žigosa- no steklo in vso kovinsko ga- lanterijo (zajemalke, jedilni pribor, vilice za meso, garni- ture za ribe), RP posodo, lon- ce in kožice, ovale, garniture sol - poper in olje - kis. Večino stvari je možno ku- piti takoj, vse ostalo pa na- ročiti po katalogu. Nov oddelek bo s svojo bo- gato izbiro zlasti dobrodošel vsem gostinskim ustanovam v družbenem in zasebnem sektorju, za krnečki turizem, hotele in podobno. Doslej tega v Celju na enem mestu še ni bilo, zato je nov oddelek v Prodajnem centru na Hudinji v Celju to- liko bolj dragocen. FANiSVATINA 5 Mladost v okovih čudna so pota usode, si je mislil. Kako si je nekoč žeiei videti te kraje in kako je bil žalosten, ko mu mati ni ^slišala prošnje. Zdaj je tukaj proti svoji volji. Z očmi in srcem išče očetov dom, ki mora po očetovi pripovedi ^iti nekje v bližini. Oče mu je rekel: »Nad vasjo stoji cerkev, malo nižje v dolini pa teče potok.« Ali bo to dovolj, da bo spoznal vas? Par mesecev je že živel na občinske stroške, toda sorodnikov še ni spoznal. Ali se ?a mar sramujejo? Morda bo imel tukaj več sreče, ^orda ga bodo obiskali, ali celo sprejeli v družino. Kdo Pa sploh še živi od očetovih sorodnikov? Kakšen daljni ^fnc... m.orda bratranec... ? Ivan se je zdrznil. Voznik ga je nekaj vprašal... Seveda ...če mu je kraj všeč? O, da, lepo je tukaj, čeprav zmotno. Da bi bili tudi ljudje takšni, da bi se dalo z ^imi živeti. Lojze je ustavil svojo suho mrho in zaklical: »Prispela Ivanu se je naredil cmok v grlu, da ni spravil več °^sede na dan. Sedel je na vozu kot kup nesreče, ter 'Opazoval skromno, s slamo krito hišo. Od nekod se je ^^^1 kuža in jezno hevskal v prišleka. Tudi petelin, kije ^el na dvorišču svoj harem družic, se je razburil, ^^skakoval je v krogu na eni nogi, spuščal visoke gla- ^°V'e, kot bi hotel pokazati, daje tu on gospodar. I^oprivčeva mama, gospodinja te domačije, je pravkar 'spravljala v hlevu. Zaslišala je pred hišo voz, si na hitro ^brisala roke v predpasnik, popravila ruto s čela in šla ^^zdravit novega člana družine. Ivan je opazil, da je gospodinja še mlada, na njenem yrazu pa so se poznale sledi trpljenja in žalosti. Pred ^.^tkim ji je bil umrl mož in ostala je sama z mladolet- }p^i otroki. Težko se je prebijala naprej, zlasti, ker je '^0 posestvo zadolženo. Ivana je sprejela, čeprav tudi ,^^ni vedela, kako težak invalid je. Z denarjem, ki bi ga ^^j prejemala vsak mesec, je upala, da bo prebredla ^JI^ujšo krizo. ^I^an seje udobno namestil za kmečko pečjo. Razgle- ^vai SQJQ pQ j^ifj njegovemu bistremu očesu ni ničesar ro. Tudi devico Marijo v kotu nad jedilno mizo si je °oro ogledal in precenil gospodinj in okus. Pogled mu je plaval naokrog po stenah, kjer so visele nabožne slike in se ustavil na velikem moleku, kije visel na žeblju. Bil je že precej oglodan in po tem je Ivan sklepal, da družina veliko moli. Ni še raziskal vsega prostora, ko so v hišo pričeli prihajati otroci. Deklice so prišle iz šole, odložile nahrbtnike in sramežljivo pogledovale za peč. Kmalu zatem je vstopil še fant. No, ta si je že upal stopiti k Ivanu in mu podati roko. Nazadnje je pricapljala še mala plavolasa deklica in se sramežljivo držala maminega krila. Ivan je štel: zaboga, pet otrok! Pa tako mala hiša! Le kje bom jaz spal? Pa menda ne v hlevu, je zaskrbelo Ivana. Toda njegove skrbi so bile odveč. Pregovor pravi: pohlevnih ovc gre veliko v eno stajo, tako seje tudi za njega našel prostor v kamrici. Naslednji dan se je pri Koprivčevih oglasilo nekaj radovednih sosedov. Prihajali so z različnimi izgovori: eden je prišel povprašat če prodajo kravo, drugi po sol, tretji po petrolej itd. Ivan pa sije mislil svoje: nekaj časa bom zanimiv za te ljudi, potem se me bodo naveličali in bom pozabljen, kot kakšna igrača v kotu. Ivan se privaja novi družini življenje je teklo dalje. Pomlad se je razbohotila in pokazala vse svoje čare. Drevje seje razcvetelo in razšir- jalo prijeten vonj po livadah. Zemlja je klicala, pridi človek in položi v moje kipeče nedrje seme, pa ti bom bogato poplačala tvoj trud. Koprivčevi so znali prisluhniti materi zemlji. Z vsemi močmi so se vpregli v spomladanska dela, tudi otroci so že pridno pomagali. Ob večerih, po opravljenem delu, se je družina zbrala v hiši. Ivan jim je pripovedoval zani- mive zgodbe iz pristanišča; veliko je vedel o življenju mornarjev in o fantih, kakršen je bil sam. Te zgodbe niso bile nič kaj nedolžne, a za te otroke nadvse zani- mive. Ivan jih je znal popeljati v svojih zgodbah v dru- gačen svet; mnogo zanimivejši, kot je bil njihov. Zato ni čudno, da so ga vedno prosili: »Ivan, povej nam še kaj, ■ tako lepo te je poslušati!« Toda mati ni bila istih misli. Kmalu je spoznala, da \ ima opravka s človekom, ki nima čiste preteklosti. Pri- hajal je iz povsem drugačnega okolja in z drugimi nava-. dami. N^jr^iši bi mu prepovedala, da bi z zgodbami, zastrupljal nedolžne otroške duše, a ni mogla tega sto-: riti: žal ji je bila nesrečnega fanta, da bi mu vzela še to edino veselje. \ Nekega nedeljskega popoldneva je h Koprivčevini; prišla Majcenova Zalika. Dekle je bilo prikupno in je na mah osvojilo Ivanovo srce. Dekletu se je mladi fant zasmilil. Začela mu je prinašati cigarete, ki jih je doma] sunila očetu in bratu, ter muz roko kuštrala lase. Ivan je \ žarel; želel sije biti kdaj sam z njo, da bi ji razkril svojo < ljubezen, a te prilike ni hotelo biti. \ Bližala seje Velika noč. Vsa družina seje pripravljala \ na ta praznik, se veselila novih oblek in pirhov. Čistili so' okrog hiše in vse dračje in listje znosili na velik kup. ' Tudi kmečko izbo in kamrico so prebelili z apnom in ju; očistili nesnage. Koprivčevi pa se na praznik niso pri- \ pravljali samo navzven, to seje Ivan kmalu prepričal, ko j mu je neki večer rekla gospodinja: »Fant, k spovedi bo\ treba in si dušo očistiti. Mi ostali smo to že storili, sedaj I je vrsta na tebi.« \ Ivan je bil presenečen: »Kako pa to mislite, gospa?] Jaz ne znam vseh tistih molitvic... in sploh: ali je to) potrebno?« »Pa še kako potrebno! Nevernikov ne bom trpela pod \ svojo streho, to si zapomni, Ivan!« j i Ivan je bil v precepu. Tisto noč dolgo ni mogel zaspati. \ Spomnil se je, da že dolgo ni bil v cerkvi. Nihče od ^ staršev ga ni priganjal. Živel je svobodno, kot ptiček na \ veji. Kaj pa zdaj? Ali ho moral živeti tako, kot mu bo \ dirigirala gospodinja? Ali nima pravice do lastnega] odločanja o verskih zadevah? Vera bi vendar morala hiti , svobodna, vendar ni; vsaj tukaj v tej družini ni. Bil je ] brez moči, da bi zlomil te preklete okove nazadnjaštva i in suženjstva, v katerega gaje pahnila usoda. Naslednji dan je gospodinja zopet spomnila Ivana, da so prazniki že tik pred durmi in mu dala vedeti, da s \ spovedjo nima kaj odlašati. Ivan pa je že okleval in sena \ vse načine izgovarjal. Upal je, da bo odnehala, a se je \ bridko zmotil. Gospodinja je bila neizprosna. »Veste kaj, gospa,« je zvito začel Ivan, »jaz se ne \ spomnim nobenega tako hudega greha, da bi se \ gospodu župniku splačalo v ta hrib priti, ko ima gotovo . drugega dela dovolj.« »Vsi smo grešniki,« gaje poučevala gospodinja. »Tudi ' misli so lahko grešne in se jih je potrebno izpovedati. Gotovo kdaj kaj takega misliš, ki ne dopade bogu. Torej ' vidiš, spoved je potrebna.« 18. STRAN - NOVI TEDNIK 4. APRIL 198!> Usoda Na kmetijskih zem- ljiščih je odslej resnično prepovedana vsa grad- nja. A izjema je - na njih je možno urejati poko- pališča. Res lepa usoda kme- tijske zemlje. Brez jeze Se res mora vse Stekati od manjšega k večjemu?! Zdaj smo za to dobili že en do- kaz: laško pivo bo te- klo v Maribor! Vsaj tokrat zaradi tega Laščani niso nič slabe volje. Preveč hrane Občina Slovenske Ko- njice sodi med tiste, kjer so pred leti prisluhnili našim potrebam, da je treba pridelati več hrane. Zdaj pa imajo celo že tržne viške, s katerimi včasih ne vedo kam. Pa ne le zaradi tega, ker bi vsega res toliko več pridelali, ampak za- to, ker imajo ljudje vse manj denarja, da bi si še lahko naprej toliko pri- voščili kot nekoč. DANES MORAŠ BITI RES BOGAT, ČE HOČEŠ BITI VINSKI BRAT! Malim malo Zrno do zrna pogača, dinar na dinar palača. Tako še vedno učimo tu- di otroke, čeprav so hkrati zaradi varčevanja majhnih vsot deležni tu- di najnižjih obresti. Malim varčevalcem - male obresti. Samo, da ne bo zaradi tega v bodoče tudi malo varčevalcev! Seveda - oni v veliko primerov odločajo, kdo bo šel na disciplinsko. ZRCALO Riše Bori Zupančič BOUE£N AJRESNIČENmEP^J in kupcem vsernogočna va- ga. Prav tista vaga, ki nsl nameri točno in zaželeno količino oziroma naročeo težo. Ampak ne! Iz dneva dan poslušamo večni »Ai' je lahko več?« Tehtalna te- hnika se spreminja v ele^' tronsko in ne vem kakšno še, izza pulta pa še napr^J poslušamo staro lajno. MITJA UMNI^ Rehabilitacijski program za Draga Predana v Zdravilišču Dobrna vodi dr. Jože Barovič, ki je poleg rednih obiskov terapevtskih prostorov Dragu predlagal tudi redne kondicij- ske treninge in rekreativni program na trim-stezi. Vse to bo Dragu pomagalo v tekmo- valni sezoni, saj fizična kondicija in nemotena dinamika motorične pripravljenosti najbolj vplivata na psihično stanje tekmovalca. AMADEUS POROČA Čeprav imam zavezane oči vendarle voham, da nekje smrdi! Toda, če krivec je kak velik krap rada izgine riba in z njo smrad.