Političen list za slovenski narod. Po pogtl prejeman Teljd: Za celo leto predplaSa 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vcljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošlljan velja 1 gl. 20 ki", vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlštTO je v Semeniški ulici h. št. 2. izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. 103. V Ljubljani, v ponedeljek 5. maja 1884. Letnik XII. t dr. bogoslovja, kanonik stolne cerkve, vitez reda železne krone III. vrste, s podpisom presvetlega cesarja vže odbrani prihodnji knezoškof Ljubljanski itd., Bilo je sinoči o Bmarnioah v stolni cerkvi, kedar po litanijali pred molitvijo za verno duše v vicah stolni župnik, preo. gosp. A. Urbas, glasno pomoli nevarno bolnemu prihodnjemu škofu za zdravje, ako je pa v previdnosti božji, da ugasne še nocoj, za večni mir in pokoj, presunila je žalostna vest bridko vse pričujoče, kajti po poročilih preteklih treh dni smo sploh pričakovali le zdravja. Kedar sem za prvi majnik pisal v „ Slovenca": Živo topiš prihodnjega knezoškofa Ljubljanskega je ob kratkem ta-le — stresnila se mi je roka in nekako vzdihnil sem, da bi pač ne bil „ob kratkem" — in res, danes je vže — ranjki! Kakor lansko leto, tako je tudi letos dr. J. G-o g al a imel o petkih v nemškem jeziku jako tehtne, večne resnice obravnajoče, globoko premišljene postne pridige, ktere je prav rado poslušalo obilno občinstvo. Govoril je tako krepko in 8 čistim glasom pa s posebno vnemo, da smo se vsi čudili. Kar je postal kanonik, je v stolni cerkvi tudi spo-vedoval. Prehladi se v spovednici v noge tako, da jo veliki četrtek po cerkvenem opravilu se vlegel v posteljo, iz ktere ni več vstal. Poklicati da si dr. Kovača, do kterega je imel zarad pomoči v neki prejšnji bolezni zaupanje. Iz nog pomakne se bolezen v prsi, vname so najprej rebresna mre-nica, potem se vnamejo pljuča, naposled možgani. Dolgo se je hudo potil, veliko spal; preteklo sredo postane položaj nevarniši, a naslednje dni mu spet odleže. Shujša se mu v nedeljo opoldne. Kakor je imel navado v življenji, tako se je spovedal in vsako nedeljo dal prevideti iz domače kapele po g. spiritvalu Flisu, kteri mu je sicer vedno stregel; tudi včeraj zjutraj prejame sveto obhajilo; koj popoldne dš, poklicati tri gospode, vpričo njih naredi oporoko; poprosi, da ga stolni kaplan g. Erker dene v sv. olje, ž njim opravi še z močnim glasom vso molitve vpričo semeniške duhovščine, poprosi tudi papeževega blagoslova, vzame od pričujočih slovo, se izroči Bogu in Materi Božji, proti štirim glas začne pojemati, žila hudo utripati, umolkne in tri četrti na devet izdihne ter zaspi v Gospodu. Kakor je lepo živel, tako je tudi lepo umrl. Oster sam do sebe — je bil usmiljen do bližnjega. Vse, kar je poče-.njal, delal je s sveto resnobo, in nasledek temu je bil, da ga je vse spoštovalo. Od tod občna radost o naznanilu, da postane Kranjski visi pastir. Drugi smo se tega veselili, on pa so je visoke dostojnosti le bal. V bolezni je obžaloval, da se je ni koj sprva določno ubranil; zadnji dan pa je naročil, ako tudi ozdravi, da je ne sprejame tolike od- govornosti. Pripravi se popolnoma za smrt. Ead umrjem, pravi sam, pripravljen sem; zahvali se po prejetih svetih zakramentih v latinskem jeziku pričujočim priporočevaje se jim v spominj in molitev pri sv. maši, zahvali se Bogu za vse dobrote in milosti, ktere je prejel „plenissima fide; Maria, Mater misericordiae, oraprome!" itd. — To nekako so bile poslednje besede njegove. — Zvonilo mu je danes ob sedmih z mrtvaškim zvonom, in pogreb bode jutri, 6. maja, ob pol 5. uri popoldne. ,,Naj si ravno pravi služabnik božji svoje slave ne išče, temveč le za božjo čast skrbi, on vendar le prej ali slej svoje časti učaka, če ne na ovem, za toliko lepše ga na unem svetu Bog počasti. Tudi ponižnemu J ur ju Japelnu (roj. 1. 1744 v Kamniku, duhoven pri sv. Petru v Ljubljani, na Ježici, v Naklem dekan, kanonik Krške škofije v Celovcu, vodja semeniški in šolski nadzornik) bila je še imenitneja služba božja namenjena, v Trstu škofovski sedež zasesti, in za pastirsko palico zapuščene cerkve sv. Justa prijeti. Ali Bog, neskončno moder in dobrotljiv, te butare Japelnu ni nakladal, ampak jim je to nevarno čast v lepšo, kakor zaupamo, v nebesih zamenil. Veseli glas, da so Japel za Tržaškega škofa izvoljeni, jih je na mrtvaškem odru do šel. Umrh so 11. oktobra 1807 v Gospodu, kakor so vse svoje dni Gospodu živeli, in pri sv. Rupertu za Celovcem počivajo od svojih del, njihova hvala pa v lepem spominu Slovencev živi." Tako je pisal ranjki Slomšek v Drobtincah 1.1852. — Vse to velja o našem umrlem bogoljubu. „Pusti svet opravke svoje, „Sursum corda" v domu poje Mož pobožen, rajski svat. Vso obrne v božjo slavo. — Če tudi s Koseskim ne moremo vže peti: „Mitra kinči sveto glavo, Papež piše: „Ljubi brat!" vendar z dobro vestjo pojemo dalje: Kadar grob nemilo zine, Angelj čist na svetu mine. Kdo je mar ? Ta pobožni korenine Je slovenski oratar. „Mojc misli niso vaše misli, tudi ne vaša pota moja 2)ota, pravi Gospod. Ker kolikor više je neho od zemlje, toliko viša so moja pota od vaših pot, in moje misli od vaših misli. (Izai. 55, 8. 9)." II. I. I^.! Verske razmere CJeškem in diii^od. Litomeriški škof dr.Emanuellvan Schoebel podal se je o veliki noči v Rim, poglavarju krščanstva račun od svojega pastirstva dajat. O tej priložnosti je izdal pastirski list, v kterem se jako ginljivo loči od duhovščine in ljudstva. Ker omenja tudi kaj sumljivih in nevarnih verskih pojavov, ki se prikazujejo zadnji čas na severnem češkem ima list toliko večo važnost. Reči moramo, da je po-popolna slika ondotnih razmer. Pa tudi za nas Slovence ni odveč. Saj, kar je na Češkem v večem, to je pri nas v malem; rane, ki žugajo ondi vničiti človeško družbo, segle so globoko tudi že v meso slovenskega naroda. Zato podamo ^Slovenčevim" bralcem oni zanimi list, ker smo prepričani, da ne more nikomur škodovati, pač pa vsacemu veliko koristiti. Posneli smo ga po Brnskem ^Hlas-u". V začetku svojega lista pravi imenovani višji pastir, da hoče Kristovemu namestniku izkazati dolžno čast, kar že davno želi. Tolaži se, da mu bo mogoče mnogo lepega povedati o svoji duhovščini in vernikih, zraven pa ne zamolči, da bo moral po svoji dolžnosti poročati sv. Očetu tudi o manj tola-živnih rečeh. Žalibog, pravi, ni je svetlobe brez sence, in te sence je pri nas veliko. Kar me najbolj boli in sv. Očeta najbolj žali, je žalostna resnica, da postaja posvečevanje nedelj vedno bolj nenavadno in se oskrunjenje Bogu posvečenih dni posebno v nekterih krajih tako širi, da mora vsacega količkaj opaznega človeka napolniti s strahom in skrbjo za bodočnost. Ne samo v bolj obljudenih krajih in obrtnih mestih gine vedno bolj razloček med praznikom in delavnikom, tudi na deželi izvršujejo se večkrat brez potrebe in strahu dela, kterih bi si še pred malo leti nihče ne bil dovolil. Kam bo prišlo človeštvo, ako ne bo Gospodovega dneva posvečevalo? Ako v imenu svete Trojice krščeni kristijani nedelje, ki je sveti Trojici posebno posvečena, ne posvečujejo; ako se katoličani za praznike, ki so od cerkve vstanovljeni, ne zmenijo in te dni delajo ali pa druge k delu silijo; ako službo božjo zanemarjajo in se tako verskemu poduku odtegujejo: potem ni čuda, da nas tudi Bog zapušča, da se ljudje, z obstoječim redom nezadovoljni, vržejo v naročje prevratne stranke .... Drugo zlo, o kterem mi je govoriti, je slabo, na nekterih krajih pa, moram reči, zanemarjeno prejemanje svetih zakramentov . . . . Krasna in modra navada prejšnjih dob, v bolezni se o pravem času prevideti pustiti, gine od dne do dne, na mnogih krajih je pa prišlo že v navado, da pokličejo duhovnika še le takrat, ko je bolnik že v zadnjih zdihljejih, ali ga pa še takrat ne pokličejo .... To me boli v globočini srca in prosim Boga, naj razsvitli zdrave in bolne in jih napolni s svojim svetim Duhom, da bi spregledali in storili, kar jim je v rešitev. Nič manj me ne boli, da se nezmerno mnogo mešanih zakonov sklene. Če se tudi predpisani pogoji spolnijo, vender ostane nevarnost, da postane katoliški del v veri mlačen in da ko-nečno še celo odpade; tudi vzgoja otrok ne more biti dobra, ako niso starši v prvi in najvažnejši zadevi edini. To naj pomislijo oni, ki stopijo v zakonski stan — in naj se ne dajo premagati od čutne prijaznosti ali naklonjenosti, tudi od časnih ozirov, ampak naj gledajo na blagor svoje neumer-joče duše. Mnogo žalosti bodo odvrnili in marsi-ktero nevarnost odstranili. (Konec prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 5. maja. ^Motranje dežele. TriaHki magistrat ni sam, ki se za laške ribiče poteguje, temveč ima mnogo pristašev, ki mu verno pritrkujejo. Da so to irredentovci najčisteje barve, se nam pač no zdi potreba posebej opozorovati, kje pa da so tisti tiči skriti, to odkriti smatramo za svojo Časnikarsko dolžnost. V prvi vrsti so privrženci hudega zagrizenca in smrtnega sovražnika Slovanov, dr. Bajamonti-ja v Spljetu, ki si po mogočnosti prizadevajo z besedo in pisavo košček kruha, po kterem avstrijski ribiči vpijejo, laškim ribarjem poriniti, domačine pa stradati pustiti. Drugi na dnevnem redu v tem oziru so pripadenci irredentovskega lista v Gorici izhajajočo^ nOorriere", ki jih tudi ni prav nič sram domačim otrokom kruha iz zob trgati in ga tujim dajati, da še celo v čast si ljudje te baže to-štejejo! Tretje sorodovince, ki so pa prav za prav glava in deblo cele protiavstrijske agitacije, smo že zadosti opisali v poslednjem listu sobotnem v uvodnem članku, toraj jih danes ne omenjamo dalje. Četrti v zvezi so pa zagrizeni gadje iz isterskega irredentovskega gnjezda, kojim na čelu dr. Amoroso zvonec nosi. Ti nesramneži odposlali so isterskega deželnega glavarja dr. Viduliča v Gorico, da bo osebno vplival na ondi zborovajočo komisijo gleda ribarstvenega vprašanja na korist čožotov in na škodo naših primorskih ribičev. Vsem skupaj, kakor bi radi, ne moremo dru-zega reči, kakor brez primere pomenljivi Greuterjevi „pfui!" Sram jih bodi! Državnozborske desnice najvažnejši klub „česki klub" premotraval je pogodbo severne železnice z državo glede oddaje omenjene železnice v daljši zakup na 80 let in ga je po vsem zavrgel, kar je odločno prav storil! Kakor smo že rekli je severna železnica zlata njiva, ktere bi država ne smela nikakor iz rok spustiti. Država ima drugih železnic na ostajanje, pri kterih mora dokladati, ker same toliko ne donašajo, da bi se izplačevale. Zakaj bi toraj ona ne gledala na to, da si pridobi podjetje, ktero bi ji bremena, ki jih ji druge železnice nakladajo, nekoliko olajšalo. Iz tega namena se je pač nadjati, da se bodo vsi drugi domoljubi, kojim je na Islagostenji Avstrije ležeče, v ravno v tem smislu izrekli, kakor češki kljub. Severna železnica mora ostati brezpogojno v državnem opravništvu, potem ima podržavljenje železnic kaj pomena, drugače pa nobenega. Kdaj pa naj vlada severno železnico v svoje oskrbovanje prevzame, da bode za državo najmanj občutljivo in najmanj stroškov, mora biti njeni previdnosti prepuščeno. Le zoper nov »privilegij" na 80 let mora vsak časnikar in vsak ljudski poslanec svoj glas povzdigniti. Hrvaške poslance je ogerska vlada pozivala, naj se 5. t. m., t. j. danes v Budapeštu znajdejo, kjer se bodo obravnave pričele zarad zgradbe zagorske železnice. Hrvatje se bodo med saboj še posvetovali, preden odrinejo v madjarsko metropolo, kako da bodo ondi postopali. Tudi gled^ bodočega zadržanja v deželnem zboru spregovorili bodo besedo med saboj. Tizsa je že prijenjal! Ko so se mu njegovi domačini iz Velikega Varadina prišli v Budapešto klanjat in mandat za v državni zbor ponujat, jih je Tisza jako gostoljubno sprejel, rekoč, da je pripravljen mandat prevzeti in da bo vedno hodil po poti napredka, dokler bo živ. Da pa pot napredka ni pot liberalizma nam bo pač vsak rad pritrdil in Koloman Tisza se je tudi čuval, in ni ne ene besedice o liberalizmu spregovoril. Mož je menda sprevidel, da z njim Ogerske ne bi dalje pripeljal, kakor do pogube in se mu misli polagoma odpovedati. Sicer se pa Tisza nima ravno Bog ve koliko smejati. V zbornici poslancev ga je poslanec Ho-ranski interperilal zarad nezakonitosti in pritiska, ki se ju je vlada pri volitvah v Hontu vdeležila in Tisza je neki tako nepovoljno na tisto odgovoril, da ga misli skupna opozicija zarad tega tožiti. Tnanje države. Načrt postave nasproti socljalistom v nemški državi je jako krepak in je po pravici želeti, da bi se polnomiselno sprejel. Po tistem bi se vsakdo kaznoval nar manj z dveletno ječo, kdor bi pro-vzročil kak razpok, ako bj se mu sicer hudodelstvo tudi dokazati ne dalo. Če bi pa pri razpoku kak človek življenjenje zgubil, naj se zločinec zapre najmanj na deset let ječe. Dveletnemu zaporu zapade pa tudi tisti, kdor bi omejene zlodejstva hvalil ali sploh odobraval in na tri mesce se bo zaprl, kdor bi brezobrtno izdeloval ali pa prodajal raznosnine. Tako je prav. Vže v kali treba je zatreti zlo rastlino, da se ob svojem času ne vspne kvišku drugim na škodo. Politika, ki jo Amjleika v Egiptu zastopa, ni le nečastna, temuč je, naravnost rečeno, pravo spričevalo ubožnosti za toliko slavljeni treznomisleči angleški narod, in še bolj slavljenega prvega ministra angleškega, modrega Gladstona. Kaj da je moža zapeljalo na pot, ktero je vkrenil glede postopanja v Egiptu, Bog zna! Naj premišljujemo to ali ono, bodi si recimo skopa varčnost, ki je pa v takih in enakih zadevah popolnoma neprilična, bodi si morda zaupanje v moralično moč angleških vojakov, oboje je tako dvomljive vrednosti, da ni drugače mogoče, kot ji obsoditi. Milijoni se dostokrat zmečejo za prazen nič, ondi, kjer pa velja pokazati dostojanstvo države, se pa gleda na krajcar! Kdaj bi bili že Mahdiju lahko posvetili, ako bi Angleška ne imela cincavcev temveč odločnih mož za politiko. Denarja imajo na ostajanje, toraj tudi vojakov na zbiranje! kaj toraj bi jim še manjkalo do popolnega vspeha? Druzega nič, kakor obojega v zadostilni meri, in pa odločne in trdne volje. Zaradi tega se pač ni čuditi, ako Francozi po vsi sili zahtevajo, da bi se egiptovska konferenca tudi v političnem oziru nekoliko pre^ vetrala. Druge države, kakor so Avstrija, Nemška, Italija in Ruska, so se sicer odločno proti omenjeni tirjatvi izrekle, in ako bi se izjave za trdno oklenili, je celo mogoče, da se morda konferenca skrha; kajti Francozje ne bodo odjenjali, druge države pa ne z lepo v politični razgovor dovolile in tako nam zna v najnovejšem času vse nameravanje spodleteti ter bodo Angleži spet tam, kjer so bili do zdaj! Fenirji so Angležem tudi v Ameriki vojsko napovedali in to s pomočjo kemije in mehanike, kakor je to sploh v izbraženem današnjem veku navada. V Kanadi namreč je na južnem parobku dežele mesto Toronto ob Ontarijskem jezeru ležeče. Ondi so Fenirji nameravali zbornico razsuti. Našlo se je nekaj veliko dinamita podsutega in ravno na govorniško sobo so posebno pazno oko obrnili, da bi jo bili z govornikom vred poslali v zrak na sprehod. Na veliko srečo našli so čuvaji podložene patrone takoj tisti dan, ko jih je hudobna roka razpoložila in se je tako velika nesreča zabranila. Chartum so uporniki tako obelili, da skoraj miš ne more ne ven ne notri. Pod celim afrikanskim vročim podnebjem ga ni človeku, ki bi si za milijon upal prenesti kako pošto iz Berberja v Chartum, tako ga ustaši čuvajo. Prebivalci so v pravem pomenu besede Mahdijevim vojakom na milost in nemilost izročeni. Položaj je pa še tim bolj nevarn, ker Arabci sami, posebno kar je pravih Beduinov kar tolpoma prestopajo k Mahdijevcem. Kahirska vlada je Berbers-kemu guvernerju naročila, da naj sprazni mesto in reši prebivalce, kar je on tudi kolikor se je dalo, vestno in točno izvršil. Ljudje so proti severu pobegnili, posadka se je pa proti jugu obrnila ii) se je ustašem pridružila. Oba, Osman Digma ih Mahdi zažugala sta popolen pogin Evropejcem in hristjanom. Mah-dijeva vstrajnost nasproti angleški malomarnosti in popustljivosti je pa tudi vže v britanski Jndiji svoj sad obrodila. Nek slepar je ondi raznesel glas o božjem razodenji glede bodoče Mahdijeve slave v Sudanu, da bo konečno vendar le zopet polumesec križ zatemnil. Kolikor je Mahdi po Jndiji doslej vže privržencev štel, toliko se jih je tu bedarija, ki se bo pa menda po angleški neskrbnosti v žalo resnico spremenila, po astila. Jeli so jo razširjati po časnikih in vlada je morala po njih seči in vse zapleniti, ako se ni hotela razpostaviti nevarnosti splošnje vstaje. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 5. maja. (KatolišTca družba roko-delskih pomočnikov) je imela včeraj 29. obletnico svojega obstanka. Društvo, ktero že toliko let šteje in ktero se sme ponašati s t6likim številom častivrednih mojstrov in družinskih očetov, ki so bili nekdaj njega ponosni udje ali pa so mu še zdaj častni deležniki, — tako društvo pač zasluži, da se v javnosti ne prezira, tem manj, ker ne le v katoliških, ampak tudi drugoverskih krogih čedalje bo^ prodira misel, ki očitno ali pa bolj na:tihoma in skrito izraža ona načela, ktera že prvotno in nepre-nehljivo zastopa ta častna družba po vsih deželah, koder se je razširila. Kakor druga leta je družba obhajala svojo obletnico na dveh krajih, kakor pristuje njenemu katoliškemu značaju: v cerkvi in svojem navadnem stanovanji. Zjutraj ob so se zbrali udje v nunski cerkvi, da so bili skupno pri službi božji. Prav spodbudno je bilo videti čvrste mladenče zbrane okrog častno svoje zastave sv, Jožefa. Nehote se človek spomni nesrečno zbeganih delavcev, ki v brez-verskih in rovarskih nazorih iščejo svojega rešenja, pa ga slednjič najdejo v zaporu, večkrat celo na — vislicah! Ob 11. uri pa so se zbrali v družbenih prostorih v knježjem dvoru gg. pokrovitelji (gg. Horak, Pakič, Ničman, Gerber, Drašler, Pirnat itd.), častni udje in obilno število pravih družinskih udov. Častiti gospod predsednik je v svojem sporočilu o družbinskem stanu preteklega leta posebno povdarjal korist Kolpingove naprave in njeno posebno potrebo za sedanje čase. Katoliška rokodelska družba ima v prvi vrsti ta namen, da rokodelskim pomočnikom na ptujem na-domestuje očetovi dom. Kolping je bil v mladosti sam rokodelec; tedaj je iz lastne skušnje poznal prevelike nevarnosti, ki neskušenega mladega delavca na ptujem žugajo telesno in dušno ukončati in sam jo bil priča, koliko nadepolnih mladenčev si je v kratkem za vselej vso srečo zapravilo, zlasti v 1.1848 in 1849. Prepričan, kako zelo delavec potrebuje dobre roke, da bi ga vzdignila in po pravi stezi vodila, je vstanovil kat. družbo rokodelskih pomočnikov, ki se jo urno širila po raznih deželah. Tudi pri nas v Ljubljani je preblagi mož, nepozabljivi dr, Vončina pred 29 leti zasadil rastliko od tega drevesa, ki se je tudi na naših tleh lepo razvijala in vzrastla v lepo drevo, ki še zdaj krepko stoji, čeravno je imelo od znotraj in zunaj prestati že mnogo viharjev, čeravno je hotelo škodovati že premnogo gosenic njegovemu perju in cvetju. Z veselem in ponosom lahko imenujemo lepo število poštenih mojstrov, krščanskih očetov in spoštovanih meščanov, ki so bili nekdaj udje naši družbi. Naš najhujši sovražnik je seveda zlobni duh časa, pa vse tako kaže, da se bo kinali spoznalo, da ravno take družbe so najboljšo sredstvo ugodno rešiti socijalno vprašanje. Zdaj šteje družba 84 udov (pravih in častnih). Popotnih pomočnikov je bilo prenočenih 101; izmed teh so le trije tukaj delo dobili ter družbi pristopili. Na novo sprejetih je 42. Prihodkov je bilo 410 gld. 68 kr., stroškov 268 gld. 44 kr., toraj ostane 142 gld. 24 kr. za prihodnje leto. Lepšo prihodnost pa obeta zlasti važna stopinja, za ktero se je lotos družba naprej pomaknila s tem, da si je kupila svet za zidanje lastnega doma na Schreinerjevem vrtu (prostnna|ska borza. 3. maja. Papirna renta po 100 gld..... Sreberna „ „ „ ,, • 4% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6% „ „ 4% . . . . „ papirna renta S^ii ... Kreditne akcije . . . .160 gld. Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. „ avstr.-ogerske banke „ Landerbanke..... „ avst.-oger. Llo.vda v Trstu „ državne železnice .... „ Tramway-društva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 4% „ ., „ „ 1860 . 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ ...... „ 1864 . . 50 „ Kreditne srečke . . . . 100 „ Ljubljanske srečke . . . . aO „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice . „ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . London ....... Srebro ....... Ces. cekini....... iVancoski napoleond...... Nemške marke......59 .Mia iosolilia Lijtfe oMi" T lijubljani znižala je obresti posojilom proti menjici od T^/o na C/o; taksa za uradne stroške računa se kakor prej. Hranilne uloge obrestuje po 4V2°/o-Uradni dan vsaki torek dopoludne. Društvena pisarna je na Marije Terezije cesti. (3) Bavnateljski odbor. ŠMARMICE s©, t^feeš© 1©^® se dobivajo v (12) KatoHški Bukvami" po sledeči ceni: V po! usnji z barveno obrezo — gl. 90 kr. vse v usn i z barveno otrezo I „ — „ vse v usn]i z zlato obrezo . I „ 20 „ Po pošti 10 kr. več. Kdor vzame 12 skupaj dobi jedne za nameček. Najcenejše so Jcnjige pošiljajo po pošti s Icrižnim zavitkom, denarji j)a po nakaznicah. S poštnim povzetjem stane mnogo več, pa nepotrebnih stroškov. Imamo jo!! Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pi. Bendenu izumiti o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da je na svojem, mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izumiiik je porok za brezpogojen rspeh. (32) Steklenica velja 2 fjld. a. v. Edina prava se dobi pri izumniku dr. )1. Bendeu-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, camor je treba denar predposlati. GoNportii m lekarju Vaša ,.zelodečna esenca" je edino zdravilo, ki se mojeinn žclodcu prilega. Po vsakem zavžitji mi je ložje in bolje. Kamnje pri Cernici 1883. Josip S o vda t, župnik. Enajst let že tr))im na zabasaiiji in hemerojidah in ne poznam ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša „ieIoflečn(i esenca", za ktero so Vam najlepše zahvaljujem. , . , Ivan Zehrou, Gorenje Lezece, Kranjsko. Prosim, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne ,jielode6ne esence". Aleksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883. Marija Dolinsh. Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše „želoilečne esence", ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hcmerojide, mrzlico v žclodcu in glisto. Pulj meseca decembra 1882. Josip vitez Scordili, c. k. policijski (16) komisar. Vašo .,ieJndecno esenco" s sijajnim vspehom rabim. Prosim odmah za 24 steklenic na povzetje. _ Trdnjava Ivanič na Hrvaškem meseca avg. 1883. Josip Marničič, usnjarski mojster. Želodečna esenca je iiomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih )isem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bo ezni v želodcu m trebuhu, krč, božjast, trebušno in prcmenjavno mrzlico zabasanje, hcmorojide, zlatenico itd., ki so vse n^ovarne, če se v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr.