St. 5GL 11 V L|ubijani, torek dne Id. septcimira 1911. Lelo 11. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO" Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu aesečno K120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto cDoletno K 20-—, polletno K 10—, četrtletno K 5 —, K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30-—. Telefon Številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev i Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Začenja se ples. Začenja se ples po velikih mestih in pozdravljajo ga streli iz pušk, kakor pleše odpadlo listje po jesenskih lesovih in nad vrhovi in ga pozdravlja grom oblakov. Toda grom listja ne moti v njegovem plesu, komaj veter ga preplaši, ko ga prenaša iz kraja na kraj; ampak grom stresa vrhove in strela udarja v mogočne velikane, ki se dvigajo visoko nad druga drevesa. Listje ne more za to, da pleše in šumi, imelo ni hrane in je od- Eadlo na tla; njegov šum in ples je akor protest množice. Hoče svoje pravice in gre, kamor ga nosi veter; zbira se nazadnje v tihem zatišju, kjer po odločbi večne in neizpremenljive usode zapade pozabljivosti, pred smrtjo pa še pognoji tla, na katerih Zrastejo novi mogotci, kakor v znak hvaležnosti, da se je nekdaj smelo greti na vrhovih ob toploti nebeškega solnca. Nad njim vzcvete nekoč nova pomlad. Ironija usode. Vsako jesen, že nekaj let sem smp navajeni v Avstriji na jesenske nemire. Vsako jesen je prisiljeno ljudstvo tu ali tam, da glasno in odločno zahteva svoje pravice: enkrat je to zahteva po volilni pravici, drugič po narodnih pravicah, tretjič po pravici do kruha. Vse skupaj — pravica do življenja. Ako ljudstvo, mase to zahtevajo, je znamenje, da tega nimajo in iz tega pride vprašanje: zakaj nimajo, kdo jim ne da, oziroma, kdo jim jemlje. Ako kapitalist ne da živeti delavcu, od katerega rok živi je za nas isto, kakor če vlada ne da pravice narodu, ki jo vzdržuje: oboje |e zahteva po pravici do življenja ... Vsakoletni jesenski nemiri v Avstriji ®°. »H narodnega ali socialnega značaja; oboji so važni in so znak avstrijskih narodnih in socialnih razmer. Nedeljski dunajski dogodki so otvorili letošnji ples. Ne more se danes reči, kaj še sledi; bliža se zima in draginja, ki so jo čutile mase že celo poletje, bo še z večjo silo pritisnila na vrata bednih. Toda misliti veli onim, ki v imenu patriotizma, lojalnosti, ljubezni do Boga in do ljudstva, in pod raznimi drugimi gesli delajo politiko, ki tira na eni strani narode v medsebojni boj, v katerem skušajo z lastno silo poiskati svoje pravice, >a drugi strani pa spravlja ubogo delavsko in kmečko ljudstvo v skrajno bedo, katere posledice se kažejo v pouličnih nemirih; oni, ki tako skrbno skrbe za vero in državo in druge važne stvari, ne skrbe za življenje onih, ki so življenski temelj države; svoje postopanje utemeljujejo in opravičujejo z besedami, kakor so: javni mir, ljudski blagor, pri tem pa ne vidijo, da so oni sami krivi nemirov in demostracij, v katerih si morajo narodi in mase iskati svoje pravice. »Pravica je beseda, ki ji ni še nihče našel prave razlage* pravi »Samosvoj* in posledica tega nazi-ranja, ki dobro označuje naše vodilne kroge, se kažejo v izbruhih mas, ki imajo o pravici drugačno mnjenje, utemeljeno na čisto priprosti formuli, da ima vsak pravico do življenja. Začenja se torej ples — in kje je še predpust. Ali naj ga začnemo že pred adventom? Ali ni bilo mogoče pred zimo ustvariti drugačnih razmer. Vsak pametno sodeč človek je lahko videl, kaj se bliža, le »dalekovidni* politiki, — med te se štejejo tudi slovenski klerikalci — tega niso videli. Vsakdo je iz raznih pojavov, ki so se dogajali — ne samo pri nas, — lahko videl, da postaja draginja nevarna javnemu miru — le oni, ki imajo skrbeti za javni mir tega niso videli. In sedaj prihajajo s puškami I Delavec z družino, ki ne more več izhajati pač ne bo gledal, ali umrje sam z družino pod kroglami na ulici, ali od gladu doma. Priznati se mora, da spravlja vse sloje — razun onih, za katere je na višavi dobro preskrbljeno — naravnost v obupen položaj. Ne le delavec in proletarec, meščan ln kmet je čutil istotako, kar je najlepši dokaz, da veleagrarna avstrijska politika — ki jo podpirajo tudi naši klerikalci — ni nobenemu stanu, ki tvori danes življenje države — v korist, da nasprotno pliva uničujoče na vse stanove in tudi — na državo. Na Dunaju so torej pokale puške. Tri salve: eden mrtev, 100 ranjenih, tako so poročali časopisi, iz česar se vidi, da vojaki ne streljajo povsod enako. V Drohobiču n. pr. je padlo na eno salvo 27 ljudij, drugod n. pr. sta padla dva in več je bilo ranjenih — brez salve. Toda to samo mimogrede, da konštatiramo razliko. Kri pa, ki se razlije po ulicah — kriči in žge; kri je pravzaprav najnevarnejši element človeku in družbi — morebiti zato, ker je najvažnejša in nastopi smrt, kjer je ni. Zato pa je rdeča, enaka ognju; kriči in žge, če se razliva po ulicah . Ni bilo samo glavno mesto prizorišče demonstracij, protestov in zahtev, demonstracije so bile tudi po drugih mestih — saj ni samo na Dunaju jesen, jesen je povsod, in ples se začenja povsod, kajti za jesenjo sledi zima. Dunajski demonstranti so napadli rotovž — ono krasno ponosno poslopje, ki je še pred par dnevi gostilo angleške goste — napadli so svetilke, one svetilke, ki tako lepo svetijo v dunajsko noč — napadli in zažgali so tudi šole, realke, one šole, ki tako tepo vzgajajo mladino. To zadnje je bilo najbolj čudno. Kaj hočejo ljudje šolam? Kaj so one krive, da nimajo ljudje do kruha? Vidite, kaki čudni pojavi moderne kulture 1 Ali se vam ne zdi, da tudi prava kultura trpi pod politiko, ki je kriva takih dogodkov. Nedeljski dogodki so jasen dokaz odkod in kam plovemo. Iz napačne, protiljudske politike v draginjo, iz draginje v poulične nemire iz nemirov v boje in iz bojev kam? V blagor države, ljudstva, narodov? Ali h kraljestvu božjemu na zemlji ? Začenja se ples. Godbo so pripravili oni, ki niso dali ljudstvu hrane. Sedaj naj gledajo, da ljudstvo pomirijo — ne s krogljami — ampak — s kruhom. iz slovenskih krajev. Iz Tomišija. Kakor povsod po deželi, tako tudi pri nas v Tomišlju klerikalci le na to špekulirajo, da dobe občino zopet v svoje roke. Ako ne dosežejo z lepa svojega cilja, pa z grda, čc ne po poštenih potih, pa s sleparijami. To je princip naših klerikalcev. Naš župan se večkrat za ušesi popraska, ker ve, da mu trda prede. Za svoj poklic se 2e ne briga več, no pa saj se še nikoli ni. Z agitacijami ima opraviti noč in dan, da si zasigura v naprej svoje mesto. Sila čudne razmere so zavladale sedaj tu pri nas v Tomišlju. Nas naprednjake zatirajo na vse mogoče načine in to nas najbolj boli, ker smo kjer si iščemo pravico, zavrnjeni. Kje je vendar pravica ? Kar porečeta g. župnik in župan Lankec, to se mora zgoditi, potem pa če so njih naziranja prav napačna. Ni čuda, da ljudje pravijo, da smo Ižanci neumni. Saj smo lahko, ker se moramo pustiti od takih ljudij voditi. Klerikalcem je vse dovoljeno, nam naprednjakom bi pa kmalu pot skozi vas prepovedali. In to še ni vse. G. učitelj Trošt, mož, ki je včasih užival splošen ugled, se je prelevil in obrnil kremplje proti nam. To nam ne gre v glavo, da se je dal možakar, od katerega nismo nikdar kaj takega pričakovali, vplivati od ljudi, kakor sta župan Lankec in njegova „žana Ihana". Iz Preske. Takega ropota, take jeze, kakršno je povzročilo »Jutro* z dne 15. septembra v naši fari, ne pomnijo stari ljudje. Naš škofov svetnik Brence je naravnost brenčal in divjal v podivjani togoti. Pomislite si I »Jutro* piše, da imajo na Brezovici tudi Pomarančarja. Kaj? no, veste, kaj! Na Brezovici, da imajo Pomarančarja 1 Ne, ne, to so si izmislili, veste, liberalci, ja liberalci Iažnjivi tako lažejo, pa »Jutro*, oh, »Jutro*, škof, škofi* Tako je besnel naš faj-mošter. »Pom-pom-pomarančar sem samo jest, mi ja mi smo. Kdo pa je našel po po-pomaranče, veste veliki petek, no ja uno leto v cerkvi v zadnji veste tam doli pri vratih v klopi. Ali jih nisem jaz, ali jih nismo mi, veste oznanili za pirhe v cerkvi? Zdaj pa hočejo na Brezovici imeti to, kar imamo mi, samo mi. Naš Škof, veste, prevzvišeni imajo samo enega svetnika, no Pomarančarja, to sem jaz, veste, mi samo mi. . . Oh!* — Nam se smili naš fajmošter, zato pa prosimo »Jutro* in Brezovičane, naj ne imenujejo ponemarnem Pomarančarjevega imena 1 Katoličan. Iz Dobrepoij. (Vsi svetniki dobrepoljski.) Dobro je, če si,ogledamo še sedmega dobrepoljskega svetnika, kajti tudi ta zasluži mal kotiček v dobrepoljskih nebesih. Možakar je namreč jako spodobnega obnašanja in »značaj* kakor malokdo. Že par let je preteklo, odkar se je ta črviček razvil v prijazni vasi, ki leži ob vznožju dobrepoljske dolince. Ustanovil si je žganjarno in malo trgovino v katerih prodaja tudi »Stražine* vžigalice, katere vsiljujejo na vse mogoče načine. Možakar spočetka ni pokazal svoje prave barve. Delal se je celo za naprednjaka in posebno pri zadnjih državnozborskih volitvah obljubil samostojnemu kandidatu Puclju mnogo glasov. Udrihal je čez Orehka in Štruklja na vse pretege. Toda naj-brže so mu klerikalci obljubili medaljo sedmega dobrepoljskega svetnika in zato je vskočil v njih tabor. Možiček se tudi strašno boji, da mu ne bi kak porednež pri občinskih volitvah spodmaknil stolčka, na katerem tako rad sedi. Bomo videli. Ljulika se mora med pošienim semenom iztrebiti. Morda bomo kmalu iztaknili še kakega osmega svetnika, če ne pride vmes še kaka svetnica. Iz Vinice. Še nekaj o naših slav. orožnikih, o katerih smo spregovorili par besedi že 8. t. m. Orožnik Črnač je bil opozorjen, da se je takrat streljalo z možnarji, a kljub temu ni hotel storiti svoje dolžnosti. Dotični možnar so orožniki že enkrat zaplenili in zato smo silno radovedni, kako je prišel nazaj. Orožnikom je menda znano, da je v mrtvašnici m na zvoniku več možnarjev, čemu jih neki ne pobero. Storili bi avstrijski vladi gotovo veliko uslugo. Saj ji vedno manjka kanonov, posebno pa še pri sedanji draginji. Bogve, če so orožniki že kedaj slišali o nočnem miru. Mi hočemo imeti ponoči mir, pa naj se pripelje na Vinico magari deset škofov in kardinalov. Vprašamo tudi g. župnika, ali mu ni ničesar znano o pariških večerih dne 9. t. m. Seveda, če plača človek kaj za cerkev ali pa pride na božjo pot, lahko dela vse kar hoče. Ponočno kričanje je trajalo do četrte ure zjutraj in to v neposredni bližini župnišču. In poslušajte, kaj se je zgodilo. Niči Seveda, nočni mir velja samo za viniške fante, za druge kričače pa ne. Mfslimo, če orožniki ostajajo lahko čez policijsko uto v gostilni in izzivajo slovensko občinstvo z vsakojakimi pesmami kakor »Die Wacht am Rhein* — smejo tudi viniški fantje pred enajsto uro zapeti kako ponižno pesmico. Za enkrat zadostnje, prihodnjič kaj več. DNEVNE VESTI. Bojkot »Jutru* propagira v Sp. Šiški in tudi drugod g. Anton Kristan, ki hoče na tak nedopusten način pomagati »Zarji*. Mi se sicer tega bojkota ne bojimo, kakor se nismo bali niti bojkota, ki nam ga je napovedal in dolgo propagiral »Slovenec*, ali se nam zelo čudno zdi, da se socijalni demokrati toliko zaganjajo ravno — v »Jutro*. Deželni odbor in obrtno nadaljevalna šola. Princip klerikalcev je, da se mora na vseh zavodih pod-učevati verouk, naj je to potrebno ali ne. Tako je tudi pri zadnji seji obrt no-nadaljevalne šole klerikalec Kregar odločno zahteval, da se mora v šoli podučevati tudi verouk ’ in zagrozil, da v nasprotnem slučaju deželni odbor ne bo podpiral zavoda. Čudno se nam zdi, zakaj klerikalci vedno grozijo z odtegnitvijo podpor. Ali mislijo, da bodo s krščanskim naukom privedli vajence do tega, da bodo trobili v njih rog. Kakor čujemo, zahtevajo vajenci najodločnejše, da se verouk odpravi in mesto njega podučuje raje nemščina, od katere bodo imeli gotovo več dobička, kakor od sv. vere. Vajence ne more nihče prisiliti k temu, da bi poslušali verouk in zato bo večina iz tega izvajala tudi konsekvence. Katehet bo lahko razlagal verouk praznim stenam, če bo hotel. Draglnjski izgredi na Dunajn. Kakor je našim čitateljem že znano, so se vršile v nedeljo na Dunaju velikanske protidraginjske demonstracije, ki so imele deloma popolnoma revolucionaren značaj. Masa je v svoji ogorčenosti razbila vse, kar ji je prišlo pod roke. Naskočila je celo šole in druga poslop a. Na mnogih krajih je prišlo do hudih spopadov med demonstranti in vojaštvom. Tekla je celo kri. Demonstranti imajo zaznamovati enega mrtveca in mnogo težko oziroma lahko ranjenih. Mislimo, da je vlada sedaj vendar prišla do prepričanja, da tako ne gre naprej. Draginj* sko vprašanje mora biti ugodno rešeno, če ne z vlado pa brez vlade. Zbornica se snide k zborovanju dne 5. oktobra. Lahko bi se tudi že preje, ali to ni bilo povšeči agrarcem in 2 njimi združenim klerikalcem. Vsi se namreč boje rešitve draginjskega vprašanja. Kaj so jim pa tudi mar tuji lačni želodci, samo da imajo svoje polne. Zbornica je dobila v nedeljo jasen migljaj, po kateri poti ima hoditi, če si hoče pridobiti zaupanje ljudstva. Draginja ni danes nikako agitacijsko sredstvo, ampak eksistenčno vprašanje milijonov in milijonov duš, da ceio eksistenčno vprašanje države same. Kajti lačen državljan ne more biti nikdar zvest državljan, četudi se morda njih poslanci tope samega patriotizma. Maša zadušnica za žrtve 20 sept 1908 bo v sredo 20. t. m. ob 8 uri zjutraj v cerkvi trnovski. Dolžnost vsega na rodno-čutečega ženstva je, da se zadušnice v kolikor mogoče obilnem številu udeleži ter tako počasti spomin padlih narodnih žrtev 20. septembra 1908. Torej Slovenke na svidenje jutri zjutraj v Trnovem! Stavka pri tvrdkah Bonač traja sedaj že celih 12 tednov. Knjigoveški pomočniki ne zahtevajo ničesar drugega, kakor da g. Bonač ml. vpelje 9 urni delavni čas, kar je vpeljano že po vseh ljubljanskih knjigoveznicah. Kakor čujemo, grozi sedaj g. Bonač svojim knjigoveškim pomočnikom s tem, da bo najel tujce. Ne vemo, ka-&o bo ž njimi kaj zadovoljen. Doma; če moči so vedno bolj porabne kako tuje in tudi bolj potrpežljive. Zato sr ne moremo dovolj načuditi, zakaj je LISTEK. MiCHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. — Dajte, Grimani, pozabiti hočem nocojšnji večer, pozabiti vas zločin, pozabiti, da ste se hoteli pridružiti stranki zatiralcev proti zatiranim; pozabiti hočem vse to, ker ste še mladi in ker mislim, da ste samo zablodili in da resna lekcija, kakršna je nocojšnja, še vedno lahko napravi iz vas moža. Samo prisezite mi, da ostavite Benetke še nocoj, in pridite me čez mesec dni zopet poiskat. Namesto odgovora se je Grimani zloveče zagrohotal; vstal je, zadal barki silen sunek, vrgel svoj plašč nazaj in planil z vso svojo težo na Rolanda . . . Trenotek nato je bil Grimani v kanalu, oslepljen, dušeč se, omagujoč od groze; bodalo mu je bilo iz rok, zato pa ga je stiskalo nekaj za vrat kakor železna zanjka. Kaj se je zgodilo? To, da Roland ni prezrl niti najmanjše njegove geste: sledil je njegovi misli takorekoč za petami, vstal je v istem hipu kakor Grimani in — še daleč ne, da bi mislil na ohranitev ravnotežja — prevrnil je čoln popolnoma. Tako se je zgodilo, da je padel Grimani namesto na Rolanda naravnost v kanal; nagon sebeohrane mu je odprl pesti, da bi se vzdržal na površini vode in pri tem je izpustil bodalo. Roland je skočil v vodo istočasno z njim. Z enim samim razmahom je dosegel Grimanija in njegove roke so mu napravile okrog vratu tisto železno zanjko, ki jo je aačutil Grimani ' Borba je bila kratka. Še par krčevitih pljuskov; voda se je razburkala in razva-lovila, nato pa sta nasprotnika izginila pod valovi. Minilo je nekaj trenotkov. Nato se je voda zopet razdelila. Pojavila se je bleda glava . . . glava Rolandova .J Držal se je nad vodo in čakal. Več minut je preteklo v strahotnem molčanju, ki ga je motilo samo zamolklo ječanje, prihajajoče iz globokih ječ. Naenkrat pa je Roland zapazil kakih dvajset sežnjev od sebe nekaj črnega; plavalo je na vrhu vode, potopilo se in se pokazalo iznova. S krepkimi razmahi je plaval bliže in dospel do tiste črne oblike. Bilo je truplo Grimanijevo z višnjevim obličjem, izbuljenimi očmi in usti skrivljenimi v režanju, kakor da se zlovešči smeh, ki ga je Roland slišal, nadaljuje še na ustnicah mrličevih ... XVI. Lov na kardinale. Roland je stopil na suho v okolici Sv. Marka. Usmrtitev, ki jo je pravkar izvršil, ni zapustila nikake zmedenosti v njegovem duhu. Kaj še! Strahoviti dvoboj v vodi in strašna smrt nasprotnika — oboje je izginjalo iz njegovih misli. Bilo je le dogodek v veliki borbi, ki si jo je bil naložil. Niti za hip ni čutil kakega razburjenja živcev ali vesti. Samo v poslednjem trenotku, ko so se mu prsti zagrebli v Grimanijevo grlo, je nehote zmignil z ramami, češ: Škoda, rad bi se bil ognil tega ... a moja krivda ni! — Jedva prišedše iz vode, je hitel v eno izmed mnogih pribežišč, ki jih je imel v Benetkah na vseh koncih in krajih ter naglo zamenil svoja premočena oblačila z lepo kavalirsko obleko. Zdaj se je napotil proti Olivolskemu otoku, ki je bil postal pravcato središče njegovih operacij. Njegov razgovor z Džennarom ga ni vznemirjal posfcbno. Spoznal je bil dušo tega policijskega poglavarja do dna in zadobil prepričanje, da ga Gvido Džennaro ne bo skušal aretirati pred dobrim mesecem dni. Mesec dni 1 Toliko časa skoraj ni potreboval. Tradicijonalna ceremonija poroke doža Foskarija z Adrijo se je imela vršiti v štirih tednih; na isti dan je bil določen tudi izbruh zarote — uničevalen udarec, ki ga je Roland pripravljal toliko časa! Uničevalni udarec! Z njim je upal zapreti Altierija, Dandola, Bemba in Foskarija hkrati, tako da bi se vsi štirje skupaj poko- rili za zločin, ki so ga skupaj izvršili. Videli bomo, kako so se razvijali dogodki, videli, ali so bili ugodni ali neugodni širokemu načrtu Rolandovemu. Blizu Sv. Marije Farmoze ga je došel Skalabrino. Njegovo pojavljenje je mahoma prestavilo Rolanda iz njegovega premišljevanja, ki se le ta hip vrtila okrog Leonore, v drugačen svet. Lastne bolečine so se umaknile v tem velikodušnem srcu spričo žalosti, ki jo je videl izraženo na licu svojega starega tovariša . . . — Kakšne so novice? je vprašal. — Slabe, gospodar. — Kako to? Ali si izvedel kaj? — Ničesar gospodar, ničesar. Obupati mi je. Nemogoče je najti tudi le najmanjšo sled o Bembu ali Bianki. Skalabrino je globoko zavzdihnil. Roland je premišljeval, korakaje proti stari Dandolovi hiši. — Dobro, je dejal naposled, ako v Benetkah ni ničesar, preiščemo okolico; kraji, kamor bi se Bembo utegnil skriti, so mi približno znani; pustili bomo par ljudi za nadzorovanje okrog njegove palače, ostali pa, vsi, kolikor vas je zbranih, preobrnemo še nocoj vso beneško okolico; midva pojdeva proti Padovi, ostali pa . . . hitiva, da odredim brž, kar je potrebno. — Samo, da bi prišla še o pravem času! je zastokal Skalabrino z dušečim se glasom. — Dvesto jezdecev bo iskalo po bomo Bembu na sledi, preden minejo imamo to sled, potem bodi brez skrbi . . . Dospela sta do hiše in vstopila. Rolanda je že v prvem hipu presenetila navzočnost Žaneta, ki ga je čakal. — Kaj se godi pri Aretinu? je vprašal, čeprav je imel že natihem namen, da pusti to pot pesnika ne cedilu. Kadarkoli je Peter Aretino zagazil v kako stisko, vselej ga je prišel Žaneto obvestit, nakar je Roland ukrenil potrebno, da reši pesnika, v smislu sklenjene pogodbe, ki jo je točno izpolnjeval. (Dalje.) okolici; prisežem ti, da trije dnevi — in kakor g. Bonač kar naenkrat prišel do prepričanja, da so štrajkujoči delavci tako sami slabi delavci, da jih sploh rabiti ne more. Skrajen čas je že, da se g. Bonač uda skromnim zahtevam svojih delavcev. Kajti to je v interesu obeh Strank. Slabo znamenje. Nikogar niso velike dunajske protidraginjske demonstracije tako silno presenetile kakor vlado in klerikalne kroge. In kakor je razvideti iz postopanja vlade in pisanja klerikalnih časopisov, se obe stranki še vedno nočeta spametovati. Vlada hoče vporabiti vsa sredstva, da uduši nadaljne enake protidraginjske izgrede in grozi s prekim sodom, klerikalci pa ne vidijo v demonstracijah ničesar drugega kakor samo demonstracije. Res je, da je prišlo na Dunaju do obžalovanja'vrednih izgredov, kajti taki izgredi ne delajo časti nobeni stranki. Veliko vprašanje pa je, kdo nosi krivdo na teh nesrečnih demonstracijah. Mislimo da nihče drugi kakor vlada sama in klerikalni in agrarni politiki, ki so sestradane delavske mase prisiliti h tem usode-polnim korakom. Toda ravno te nesrečne dunajske demonstracije so jasno pokazale, da so klerikalni delavski politiki sami hinavci, da je klerikalna ljubezen do nižjih slojev sam humbug. Klerikalci in vlada, ki so se ustrašili dunajskih izgredov, morajo imeti v resnici zelo slabo vest. »Kompetentna sr ran “ »katoliško-narodnega dijaštva* je huda na cvetlični dan. Tako nam razodeva včerajšnji »Slovenec". Kako bi ne bila, ko pojde dohodek v blagajnico »izključno liberalno-radikalnega” »Rado-goja". Kolikor mi vemo, ni bil »Ra-dogoj* doslej ne liberalen, ne radikalen, seveda tudi ne klerikalen, ampak je dal podporo vsakemu res potrebnemu in marljivemu slovenskemu študentu kolikor so dovoljevala sredstva. Tudi klerikalnih je bilo kaj vmes. Če »kompetentna stran" »katoliško - narodnega dijaštva” proglaša bojkot cvetličnemu dnevu, izjavlja s tem, da se odreka podporam iz »Radogoja* enkrat za vselej. Bojkot »Radogoju", in ne le temu, ampak vsem našim podpoinim društvom so pa klerikalci v resnici že doslej izvrševali. Kdor pogleda se-znamke darovalcev, bo to lahko izpre-videl. Bele vrane so tisti klerikalci, ki za slovenska dijaška podporna društva kaj darujejo. Nikar naj se slavna .kompetentna stran“ ne čudi, če se bo o tem začelo resneje razmišljati, posebno, če spušča v svet take notice, kakor je prva »ljubljanska" v včerajšnjem »Slovencu* 1 Že za drugi kamen za obrambni sklad C. M. Družbe so nabrali prijatelji pok. Štefana Pogačnika. Znesek 200 K je izročil družbi g dr. Černe. Pok. Štefanu Pogačniku so postavili njegovi prijatelji res lep spomenik. Mednarodni šahovski turnir v Karlovih Varih na Češkem. Situacija ?o XIX. šahovski seriji je sledeča: ‘eichmann 13‘/2(1), Schlechter, Rotlevy 1372, Rubinstein 13, Marschall, Nčm-covič, dr. Vidmar 10 72, Duras 10(1), Alehin, Spieltnann, Tartakover 10, Leon-hardt 9(1), Cohn, Lowenfisch 9, dr. Per-lis 872(2), Fahrni 8(1), Burn 8, Dus-Chotim irski, Johner, Kcstič, Jaffe, Saloe 772, Chajes, Rabinovič 7, Ala-pin 672. Cvetlični dan. Opozarjamo vnovič vse one Slovenke, ki imajo namen Sodelovati pri cvetličnem dnevu, da se sigurno udeleže damske seje, ki se vrši 21. t. m. ob šestih zvečer v damski sobi Narodnega doma. Udeležba vseh dam je nujno potrebna, ker le tako je možno določiti vse podrobnosti glede cvet- ličnega dneva na povsem za-dovolj v način. Dolžnost zavedne Slovenke je, da sodeluje pri cvetličnem dnevu bodisi, da prodaja cvetlice, bodisi, da pošlje na naslov g. A m a 1 i j e W i -dr o ve, Šelenburgova ulica, kar največ naravnih cvetlic ali pa umetnih rdečih aster. Posebno priporočamo vsem Slovenkam, da pridno izdelujejo astre, ker primanjkuje vsled dolgotrajne suše narodnih cvetlic. Na večer cvetličnega dneva se vrši v Narodnem domu komerz s plesom v korist dijaških podpornih društev v Gradcu, Pragi in na Duna- C' , na kar opozarjamo vso javnost. pamo, da bo ta prireditev vsled dobrega obiska lep zaključek cvetličnega dneva. 23 septembra pa vsi Slovenci na shod za slovensko vseučilišče, ki se vrši ob osmih zvečer v veliki dvorani Mestnega doma in kjer podajo g. državni poslanec dr. Ravnihar in vseučilišni docent dr. Rostokar jasno sliko sedanjega stanja slovenskega vseučiliškega vprašanja. Shod mora pa tudi dokazati po svojem številnem obisku, da zahteva ves narod svoje vseučilišče in da ne more odjenjati od te težnje nikdar in ob nobeni priliki. Zato Slovenci, 23. t. m. vsi na shodi Danes zvečer odborniška seja za cvetlični dan. Vse članice odbora za cvetlični dan se nujno vabijo na sejo, ki se vrši danes ob 6. zvečer v »Narodni kavarni*. Poleg poročila predsednika »Organizacije svobodomiselnega narodno naprednega dijaštva*, g. Milka Nagliča, bo na dnevnem redu važen razgovor glede načina razdelitve nabiralnikov med sodelujoče gospodične in zadnjega skupnega sestanka vseh pri cvetličnem dnevu sodelujočih gospa in gospodičen, ki je določen na četrtek ob 6. zvečer v damski sobi »Narodnega doma*. Kaj je najvažnejše za obrtniške vajence. Dosedaj so vsi obrtniki in trgovci stali na stališču, da je najvažnejša stvar za obrtniške vajence, da se izuče svojega obrta. Tega prepričanja so menda tudi vajenci sami. Od njih samih je namreč odvisno, kako si bodo v poznejšem življenju služili kruh, oziroma zboljšali gmoten položaji Popolnome drugega prepričanja ozir. naziranja pa je ljubljanski ključavničar Weibl. Ta možakar misli, da imajo njegovi vajenci za izučitev obrta vedno dovolj časa, ma 'ari če se uče do sodnega dne. Glavna stvar je, da gredo vsak mesec k spovedi in še k obhajilu in blagoslov božji jim je zagotovljen. Weibl zahteva od svojih vajencev, da mu morajo pokazati vsak mesec spovedni listek in potem je stvar končana. Ne vemo sicer, koliko uspeha ima pri svojem bogoljubnem delu, a najbrže nič. Sokol II. vljudno naznanja, da se vrši društveni izredni občni zbor v nedeljo dne 24. septembra 1911 ob 9. uri dopoldan v gostilni staroste br. Fran Kavčiča na Privozu. Na dnevnem redu je: dopolnilna volitev odbora, načelnika in dveh odborovih namestnikov. Uro pozneje se pa vrši istotam I. redni občni zbor »Društva za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma Sokolu II." z sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika, oziroma podpredsednika, 2. poročilo tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov, 3. volitev odbora, 4. sprememba pravil, 5. slučajnosti. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov priredi za ljubljansko, zidanmoško in jeseniško podružnico »društveni shod*, ki se vrši danes, dne 19. septembra 1911, ob 8 uri zvečer v salonu »Hotel Ilirija* Kolod- vorska ulica v Ljubljani, Dnevni red: Položaj železniškega uradništva. Ker bo shod, vsled »kritičnega časa*, zelo važen, pričakuje od železniškega uradništva polne udeležbe. II. zaupni shod narodno-radikal-nega dijaštva se vrši dne 22. in 23. septembra 1.1. v Ljubljani, v »Prosvetni dvorani* Mestnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Narodno-radi-kalno dijaštvo in narodno-napredno dijaštvo, referira tov. S. Virant. 2. Na-rodno-radikalno dijaštvo in socijalna demokracija, referira tov. I. Sajovic. 3. Starejšinstvo, referira tov. Zorman. 4. Organizacija. — Na sestanek imajo dostop člani narodno-radikalnih društev, abiturijenti in od pripravljalnega odbora vabljeni. Vse informacije daje »Prosveta* v Ljubljani, Mestni dom, vsak dan od 11. do polu 12. ure dopoldne. Nakup vojaških konj. Dne 26. septembra bode v Mokronogu in dne 27. septembra v Š t. J e r n e j u c. kr. ministrstvo za domobrambo nakupovalo konje za vojaštvo. Dotična komisija prične uradovati v Mokronogu ob polu jednajstih in v Št. Jerneju ob osmih zjutraj. Elektroradlograf Ideal. Danes, jutri in v četrtek nov spored. Med dr.: Inomost (lep naravni posnetek). Het-mau Nikolajev (senzac. ruska drama v barvah). Moric, bogati stric (veleko-mično; igra Prince), — V petek spet velik večer smeha. — V soboto, nedeljo in pondeljek na večernem sporedu: Putifarjeva žena (jako zanimiva drama). Hčerka g. O. Bernatovlca, posl. »Angleškega skladišča oblek*, ki je v tej stroki dobro Izurjena, je odpotovala v Pariz, kjer nakupi modele damske konfekcije. Plesni učitelj g. Giuilo Morterra je dospel v Ljubljano. Več glej oglas. Slovensko deželno gledališče. Anzengruber: Četrta božja zapoved. — Javna produkcija »Dramatične šole. Anzengruberjeva ljudska igra je znana ljudska igra z znano tendenco: nimajo samo otroci svojih dolžnosti do staršev, ampak imajo tudi starši svoje dolžnosti do otrok. Le tisti starši zaslužijo spoštovanje svojih otrok, ki so res tega spoštovanja vredni. Kakšni bi starši ne smeli biti nam v igri kaže Anzengruber na dvojnem zgledu: Na starem Dolinšku in njegovi ženi, ki sta svoja otroka Martina in Pepco vzgojila popolnoma napačno. Vsled te slabe vzgoje postane iz prvega ubijalec iz druge pa vlačuga. Posestnik Klobučar in njegova žena pa pahneta svojo hčer Hedvigo, zahtevajoč od nje brezpogojne pokorščine, v zakon z bogatim lahkoživcem Ponosnikom in s tem v nesrečo. V igro je pisatelj vpletel ljubezensko razmerje med Hedvigo, poznejšo Tonosnikovo soprogo in glasbenim učiteljem Prostinom, poznejšim narednikom, Martinovim predpostavljenim. Glavni značaji so risani prav dobro in dejanje je vseskozi zanimivo. Nekateri prizori so prav efektni. Vsekako je to ljudska igra, ki ima svojo dobro vrednost. Za nas je bila nedeljska popoldanska predstava te igre tem zanimivejša, ker smo brali, da ima to biti javna produkcija »Dramatične šole*. Pričakovali smo torej nekako boljšo diletantsko predstavo. Pa kako smo se začudili, ko smo mesto tega videli prav lepo igranje, ki je vseskozi pre- segalo meje diletantizma. Poznalo se je vsem, vsaj onim, ki so imeli v rokah večje vloge, da resno streme po umetniški popolnosti in da so prav posebne pohvale vredni glede ene stvari, namreč glede marljivosti. Vloge so vsem tekle gladko, večji prizori so bili dobro naštudirani, da skoro bolje biti niso mogli. Videlo se je, da je na vsem ležala marljiva roka vrlega režiserja in voditelja »Dramatične šole* gosp. Hinka Nučiča. Gosp. Nučič je na lep način brez nepotrebnih besed pokazal, po katerem potu naj gre razvoj našega gledališča. Kolumbovo jajce! Na dlani leži, da si moramo za naše gledališče dobiti naraščaja. Poudarjalo se je to neštetokrat, izvršil pa je to gosp. Nučič. Z izvršitvijo so zadovoljni lahko vsi; gosp. Nučič sam, ravnateljstvo gledališča, občinstvo in gojenci »Dramatične šole*. Velezaslužen je bil lavorov venec in srebrni bokal, ki ga je gosp. Nučič med predstavo dobil od svojih učencev in učenki Vseh predstavljalcev seveda ne moremo omeniti po imenu, le one, ki so imeli v rokah večje vloge. Od dam je to predvsem gdč. Rakarjeva kot Dolinškova žena Barbara, ki kaže prav veliko rutino na odru. Mestoma je bila njena igra naravnost dovršena. Še posebno pohvalo zasluži njena izborna maska. Prav tako dobra je bila Pepca gdč. Pretnarjeve. Zelo sta nam ugajali gdč. Grandovčeva (Klobučarjeva žena) in gdč. Srečnikova (Klobučarjeva hči) — tista malenkostna tes-nost bo že izginila I Dobra je bila tudi gdč. Klopčičeva kot Lepčeva žena, in gdč. Gorjupova kot vajenec. Gdč. Ravnikova je staro mater podala dobro, le kretnje so bile malo pretnladostne. — Tudi moške vloge so bile v spretnih rokah. Strugarja Dolinška je vsestransko dobro podal gosp. Prek, ki bo gotovo kar zdaj še manjka, v kratkem času izpopolnil. Zelo zadovoljni smo bili z gosp. Plutom kot Klobučarjem, gosp. Gorjancem kot Ponosnikom, gosp. Štrukljem kot Martinom in g. Goranom kot Prostinom. Gosp. Petrovčič je kot pomočnik pri Dolinšku imel samo eden večji nastop, ? nas je v njem znal prepričati o svojih lepih zmožnostih. Gosp. Trebar je bil kot Klobučarjev vrtnar Lepec dober, z g. Škrjancem kot Lepčevim sinom smo bili zadovoljni; bili bi bolj, če bi bil za spoznanje živahnejši. — Ostale vloge so bile manjše, a njih predstavljalci niso motili celotnega dobrega vtisa. Predstava bi bila lahko mnogo bolje obiskana, nego je bila. Lože — — prazne, parter in balkon — polo-prazna, samo dijaško stojišče — nabito polno. Najbolj so se s svojo abstinenco »odlikovali* tisti, ki najbolj zabavljajo in tisti ki najbolj »učeno" modrujejo in po gostilnah in kavarnah »rešujejo* naše gledališče. Žalostno je, da moramo že takoj v začetku sezone energično grajati sramotno brezbrižnost gotovega dela naše inteligence, tistih blaziranih parvenijev, nasproti našem« gledališču. Zato pa smo tembolj hvaležni mladim silam, ki so vkljub takim raz« meram izbrali gledališko karijero, za lepo predstavo in gosp. režiserju H. Nučiču za ves nemali trud, ki ga je imel, da je pripeljal svoje gojence na tako lepo višino! Prav veseli bomo, če bomo mlado gledališko družino še večkrat videli na našem odru. —r. Junijska revolucija v Srbiji 1.1903. (Spomini aktivnega udeleženca.) Karakteristika kralja Aleksandra. Izpuščamo manje zanimiv odstavek iz Novakovičevih memoarjev, v katerem govori samo o Rajeviču in kraljevem adjutantu Niki Naumanoviču in nadaljujemo z odstavkom pod zgo-rajšnjim naslovom: Novakovič pravi, da je poznal kralja Aleksandra in kraljico Drago zelo dobro in iz nekaterih slučajev, ki jih našteva, se jasno vidi, da je kralj Aleksander presojal vsako stvar samo s svojega osebnega stališča; pomagal je vsakemu, ki se mu je prilizoval in odobraval njegovo poroko z Drago Mašin, one pa, ki te poroke niso odobravali, je preganjal in jim skušal škoditi, kjer je le mogel, kar je čutil tudi pisec memoarjev. Za to, da je postala Draga Mašin srbska kraljica, pada pred zgodovino največja in najtežja odgovornost na kraljico Natalijo. Ona je dovolila svojemu sinu, ki jo je obiskal v Biarritzu, stopiti v tesnejše zveze z Drago. Kraljica Natalija je napačno računala, ker je mislila, da izpodrine pri svojem sinu radi njegove prevelike naklonjenosti do Drage Mašin dotedanji vpliv kralja Milana, ki naj bi ga zamenil njen vpliv. Na ta ostuden način se je hotela kraljica Natalija maščevati nad svojim soprogom, ali se je zelo zmotila, ker se je končno maščevala najbolj nad samo sabo. Ona je morala doživeti, da ji je edini sin plačal s svojo glavo njeno slavohlepnost. Draga Mašin je bila veliko bolj zvita od kraljice Natalije, Ona je njeno »naklonjenost* neverjetno spretno izrabila! . . . Res je, da je tudi ona izgubila življenje, ali je svoji ženski častihlepnosti vendar zadovoljila kot malokatera žena. Od navadne, skoraj problematične meščanke je postala kraljica Srbije! . . . Kralj Aleksander je imel svoje napake tudi pred svojo poroko z Drago Mašin. Ali vse to se mu je končno moglo še oprostiti, ali vsaj pregledati čez prste, eno za to, ker vsi mi vemo, v kakih razmerah je ta mladenič odrastel; večni prepiri med očetom in materjo, ločitev njunega zakona, odvzetje njegovo od matere in razne druge reči — in drugo za to, ker je prišel na prestol kot mladoleten mladenič in se je nahajal vedno v intrigantski okolici, ki ga je navajala vedno samo na zlo . . . Da vsega tega ni bilo, morda ne bi nikdar došlo niti do največje njegove napake, do poroke z Drago Mašin. Novakovič potem našteva več slučajev, iz katerih bi se dalo videti, da se je pokazal kralj Aleksander za vsako storjeno mu uslugo hvaležnega; hvaležnost je * bila njegova dobra lastnost. Naravno, vse one dobre lastnosti, ki jih je kralj Aleksander imel, niso mogle odtehtati njegovih velikih napak in zato je moralo priti do katastrofe. Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstofršku Blatlu*, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! Tolstovr&ko slatino MALI LISTEK DAMJAN: Zapuščen. (Konec.) Tako so potekali delavniki in prazniki v topi enoličnosti in se vlekli kakor večnost. »Morda pa le pride 1* si je mislil, govoreč sam seboj. »O, ne pride ne", se oglasi sirov glas izza grmovja. »Šeme se vsak izogiblje. Prav dobro je naredila Tončka, da ti je ušla. Ja, ja". Stoparja je stresel mraz. »Kaj, ali se je vse zaklelo proti meni ?* reče Lojze, tresoč se po vsem telesu. Naenkrat pa se razjezi in skoči za grmovje, kjer se je skrival postopač Kurež, ki je za njim kričal. Hitro ga je prijel, da mu ni mogel več uteči in z trdimi pestmi mu je začel obkladati glavo, da se je Kurežu kar bliskalo pred očmi. »Jaz te bom naučil, ti kanalja!" »Ti me boš naučil! Prav, pravi Tončka pa le ne pride če me še dvajsetkrat zrulatiš*, zarohne Kurež in jo od-buri, kažoč Stoparju nazaj osle. Stopar si ga bil skuštral najraje še enkrat, samo da bi mu bil prišel v roke, tako ke je moral pa le umiriti in iti naprej. »Ej, samo da bi prišla; da bi jo samo še enkrat videl, vse bi ji povedal od začetka do konca, prav tako, kakor se je zgodilo. O, saj bo gotovo prišla, zasmejala se mi bo. Za one mehke roke z jamico pod vsakim prstom bi jo prijel, pritisnil bi jo k sebi in narahlo bi ji pripovedoval vse kar vem ter bi jo prosil odpuščanja. Pa me bo prišla zopet zbudit vsako jutro in takrat se bo naslonila k meni in me poljubila, jaz pa bom šel v tovarno z lahkim srcem, da se mi vsaj posmehovali ne bodo. Tako je naivna; okoli njenih ustnic se igra vedno lahek smehljaj, kakoršnega dosedaj še nisem videl. In če bi mi prišla sedaj naproti... njena žametna lica, svetle oči, kakor dva črna ogla, njeni beli zobje in baržunasti lasje ..," Dolgo je govoril tako sam seboj, da se je naposled spomnil, da sedi v travi, mesto da bi si šel domov pripravit večerjo. Polagoma je vstal. V glavi so se mu začele porajati neke nenavadne misli, iz prejšnih blaženih misli se je zatopil v obupanost. Stopal je po cesti počasi naprej s sklonjeno glavo, z prekrižanimi rokami na hrbtu in ni pogledal ne na levo, ne na desno; čutil se je osamljenega, zapuščenega od vseh. Še nekdanji njegovi najboljši prijatelji so se mu sedaj posmehovali, ko bi potreboval enega, da bi z njim delil žalost. Ali kako si pomagati? On jo je ljubil v resnici, toda ona mu ni verjela; prenaglila se je in on ji ni mogel povedati pravega radi hipne razburjenosti. Niti misliti si ni mogel, da je tako brezsrčna, da ga bo tako zapustila. Kaj bi bilo, če bi naredil on kaj tacega? Vsi bi kazali za njim z prstom: Glejte grešnika. Potrt in utrujen se je komaj premikal po cesti. Tupatam se je prijel za čelo in si obrisal pot, ki je prihajal le iz slabosti. Da bi vsaj eden lahko videl v njegovo srce 1 Pa je zopet postal in se zatopil v različne misli: na lepe čase, ko je bila še Tončka pri njem in zopet na osamljenost, na svoje tovariše, ki se mu posmehujejo in na bedo, ki jo trpi, dasi mora delati celi dan... Že je zapadlo solnce in obžare-valo vrhove vsenaokoli, ko je zavil Stoparjev Lojze na stransko cesto, ne proti domu. Lahek veter mu je pihljal po obupanem obrazu, kakor bi ga hotel opomniti, naj se vrne rajše domov, ker valovi potoka ne poznajo usmiljenja, kedar hočejo izkazati svojo moč. Toda Lojze je stopal kar naprej in izginil v mračnem večeru vsem izpred oči... Za dva dni pa je stopala Tončka z rokami zakritim obrazom za krsto in za njo par žensk ... Piitvička jezera. (K knjigi prof. Franiča: Piitvička jezera.) Piitvička jezera nam niso neznana — vsaj po imenu ne. Slišimo večkrat govoriti o njih in vsa poročila so polna hvale. To ni čuda, saj Piitvička jezera niso daleč od nas, leže v Liki s sosednji nam hrvatski zemlji. Dohod k njim vendar ni tako lahek kakor bi si bilo želeti, kajti na vsako stran je do železnice po 60 in več km. in vozna pošta do njih stane po 10 K in več. Ta slavna prometna zveza je menda edini vzrok, da so Piitvička jezera manj obiskovana, kakor druge svetovnoznane krasote, kajti Piitvička jezera spadajo k krasotam svetovne slave in so znana tudi daljnemu tu- jemu svetu. Vsak tujec, ki jih je videl, se je čudil njih nenavadni pri-rodni krasoti, ki je do danes ostala pravzaprav še nedotaknjena od moderne kulture. O Plitvičkih jezerih so pisani potopisi in članki v vseh je- zikih in v vseh jezikih se jim je pela slava. Tudi člani vladarskih rodovin so obiskovali Piitvička jezera, vkljub veliki oddaljenosti in nekomfortnosti. Sam saški kralj je na njih poskušal svoje slikarske zmožnosti. Popisati tako krasoto sveta, ni lahka reč, posebno popisati tako, da navdušimo čitatelja in da mu živo z besedo pokažemo kraj, o katerem govorimo. Profesor Franič se je lotil tega dela. Lotil se ga je z ljubeznijo z navdušenjem in marljivostjo in vse troje se je izplačalo, kajti iz njegove knjige odseva ljubezen do lepe domače hrvatske zemlje, navdušenje do krasote Plitvičkih jezer in marljivost do dela Profesor Franič je sam Ličan in je okolica Plitvičkih jezer njegov rojstni kraj. Prebil pa je tam takorekoč celo življenje, ker je sedaj profesor na veliki gimnaziji v Gospiču. Profesor Franič torej dobro pozna Piitvička jezera in njih okolico, Liko in nje prebivalce; toda to mu ni zadostovalo : zbral je vestno in pridno vse, kar se je doslej pisalo o Plitvičkih jezerih, o Liki in njeni zgodovini, o prebivalcih, šegah in navadah in o vsem, kar se tiče notranjega in zunanjega sveta sveta okoli Plitvičkih jezer; zbral je — to ni lahka reč — vse potopise, črtice, študije, znanstvene spise, plane, spomine, skice, slike, vse, v vseh različnih jezikih. Iz tega mate-rijala je nastala lepa velika knjiga na 300 straneh, pod naslovom »Piitvička jezera". Knjiga je izdana z ilustracijami in plani in more vsak iz nje dobiti živo sliko Plitvičkih prirodnih krasot. Naravno je, da je tudi cena na-rastla na 10 kron, kajti ta knjiga je delo, ki ima enako vrednost za znanstveno knjižnico, kakor za damski salon. Novakovičevi memoarji vzbujajo vedno večje zanimanje, ali obenem so se začeli pojavljati tudi kritiki, ki dokazuj jj neresničnost nekaterih njegovih trditev. Ti kritiki so zarotniki sami, ki v drugih belgrajskih listih pobijajo nekatere zelo važne njegove trditve. Bivši stotnik Borivoj Gjurič, preko katerega sta hotela najprej stopiti Novakovič in Oenčič v zvezo s tedanjim princem Petrom Karagjor-gjevičem, trdi z vso odločnostjo, da Stdanji kralj Peter nikakor ni bil posvečen v detajle zarote, kakor poskuša to dokazati Novakovič v svojih *nemoarjih. Sicer se pa vidi sploh iz do sedaj objavljenih Novakovičevih memoarjev, hoče on z gotovim in za vsakega razumnega človeka jasnim namenom ravno to naglašati, radi česar smo že v začetku opomnili, da je treba te fflemoarje presojati tako, kakor oni to zaslužijo: kot memoarje neobjektivnega človeka, ki jih piše z gotovim namenom. Zanimivosti jim tega ne jemlje, pač pa jim jemlje na mnogih mestih — posebno tam, kjer se go vori o kralju Petru — ono verodostojnost, ki bi bila potrebna, ako bi se jih hotelo vzeti kot prispevek k zgodovini junijske revolucije v Srbiji. In to je škoda! Dobro bi bilo *ato, da kateri od udeležencev v zaloti napiše svoje memoarje o nji, ali popolnoma objektivno in samo za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schvventner v Ljubljani Prešernova ulica štev. 3. Poslopje Mestne hranilnice. ?VS£ L|nbl|anska kreditna banka v LJnU|anL 'fSSSt Stritarjeva ulica. štev. 8. == Podružnic« v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. —^ Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po distih 4‘IjIo