Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 205.	- v Ljubljani, v soboto. 6. seplembra 1913.
Leto XLL
s Velja po pošti: ~
Za oelo leto naprej . . K 26'— za od meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljobljani oa dom:
Za celo leto naprej . . K 2-1— za en meso , ., • ■ » 2' —
V	opravi prejema mesečno „ 1*70
— Sobota, izdaja: =
za celo let .....„ 7'—
za Hemčllo oeloletno . „ B'— za ostalo inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrata (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... ,, 10 „ za večkrat primeren popust.
Prta oznanita, zahvale, osirtee Iti:
enostolpna potitvrsta po 18 vin.
Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, oh 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red,
Uredništvo je v Kopitarjevi nltol štev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 71 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi niioi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero, št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
Katoliška nočeta in Javno življenje.
Dr. Matija Lavrenčič.
(Govor na drugem slavnostnem zborovanju slovensko-hrvatskega katoliškega shoda.)
Zbrali smo se, da javno in jasno, brez vsakih ovinkov in z vso odločnostjo povemo celemu svetu, da nam je naša sveta vera najdragocenejša stvar na svetu, da izpovemo in se pokrepimo v prepričanju, da je Kristusov nauk, življenje po tem nauku edino sredstvo za pravo srečo in napredek, ker je naša vera neskončno popolna, nauk, podan nam od Boga samega.
Prišli smo semkaj, cla povemo celemu svetu, da iskreno ljubimo svoj narod, da mu iz srca želimo največje blaginje, ugleda, popolnega razvoja in sla*ie prihodnjosti; prišli smo semkaj, du povemo svetu, da hočemo z vso vztrajnostjo in neupogljivostjo delati v dosego teh ciljcv. In ker je to mogoče samo po udejstvovanju Kristusovih naukov, zato izpovemo slovesno, da zahtevamo, da pride ta nauk, ta načela v javno življenje v vse njegove panoge.
Zbrali smo se zato, da povemo, da smo do dna duše prepričani, da je med Kristusom in svobodomtselstvom nepremostljiv prepad, da je med Kristusom in svobodomiselstvom izključeno in nemogoče vsako inačelno zbližanje.
Zbrali smo se, da povemo, da smatramo vsakega, ki bi sramotil našo vero, ki bi hotel uveljaviti drugačna načela, za sovražnika in kvarljivca naroda.
Prišli smo semkaj, da povemo, da moremo in hočemo te naše vzore doseči v Avstriji, zato izpovemo tudi svojo neomajno zvestobo našemu vladarju in njegovi hiši. Obenem pa opozarjamo vodilne kroge, naj ne verjamejo lažnji-vemu svobodomiselstvu, ki nas obre-kuje in črni, zato, da bi samo lažje v kalnem ribarilo, opozarjamo vodilne kroge, naj se ne boje svobodomisel-stva, ampak naj se naslonijo na spo-znavalce Kristusove, ki so še dovolj močni, da ščitijo državo in prestol.
To za uvod.
Rim, ime, ki pretresa srca, pretresa srca v ljubezni ali sovraštvu! In ni čuda, saj je tam varuh resnice, nezmotljiv, namestnik Jezusa Kristusa, Večne
Prevarlen!
Po Pierrc l'Ermite-u.
Dan pred Marijinim vnebovzetjem je. Po ulicah povsod živahno, neko predveselje praznika. Pred kavarnami sede gospodje, srebajo svoj kognak in berejo časopise. Gizdave Parižanke stopicajo po hodniku boječe se skrivajoč solnčnim žarkom pod belimi solnčniki. Ošabno gledajoči šoferji drvijo po potu, da pripeljejo kolikor mogoče hitro svoje gospodarje v pisarne in urade in pomilovalno zro na zadaj ostajajoče pešce. Uradniki, delavci, postrežniki hitijo po opravkih in dolge vrste izvošče-kov vozijo na deželo one srečneže, ki si morejo privoščiti dva dneva v svežem, duhtečem zraku. Sredi ceste pa se pomika deček s časopisi, ki jih s predirljivim glasom ponuja: »Kupite, ljubi gospod; eno številko, cenjena dama! Samo pet centi-mov! Poskušnja z novim letalnim strojem — novicc iz inozemstva! Stavkujoči se pogajajo! Kupite, gospod, samo pet centimov ena številka!«
Vse to vrvenje pa nič ne vpliva na stavbenega delavca T ,,, Za njega je bolj važno, da si zaveže svoje desno oko, ki je vse modro in zatečeno od dogodka, ki ga
Resnico, poglavar njegove Cerkve, papež. Zato se z ljubeznijo oklepa Rima vse, kar ljubi luč in škripa z zobmi pri tem imenu vse, kar jo sovraži. Pri tem imenu se razdele duhovi, se razvname boj za biti in ne biti, za ali proti, za Kristusa ali proti Kristusu, za njegovo cerkev ali proti cerkvi, za papeža ali proti papežu. Na eni strani resnično dobro, pravi napredek, dejanska svoboda, na drugi strani greh, tema, suženjstvo; druge poti ni, srednje poti ni!
Za koga naj se odločimo mi? Odgovor ni težak. Odločiti se hočemo za Kristusa, naš vzor, ker hočemo sreče in napredka zase, za naše družine, za naš narod, za državo in človeško družbo sploh.
Ali zmagamo?
Zmagamo! V Kristusovem znamenju so zmagovali pred 1600 leti. v ravno istem bodemo zmagali tudi mi.
Cerkev Kristusova je nepremagljiva, obdaja jo nepremagljiva telesna straža junakov, ki so umrli in vendar žive, ki so sc borili brez orožja in vendar premagali svet, ki so padli za to, cla jih je vstalo in še vedno vstajajo tisoči in tisoči. Sveto cerkev varuje čudovita telesna straža svetih mučencev.
Da, junaki so bili! Kako globoko spoznanje, kako plemenita volja, kako ljubeče in piameneče srce jih je moralo voditi, da so dali za idejo vse, kar so imeli, da so brez pomisleka žrtvovali najdražje — svoje življenje, in to ne eden, ampak tisoči in tisoči, nepregledne, neštevilne množice vsake starosti in stanu, skozi tri stoletja; kako močna ljubezen, kako globoko prepričanje, kako navdušenje je moralo napolnjevati oznanjevalce resnice, cla so si upali iti v Rim, središče sveta, središče tedanje kulture, v središče poganstva! Borili so se, umirali, bojevniki brez mc! nc nct uporniki, ampak kot mr čenči z orožjem resnice. In čudo, to orožje je zmagalo!
Kako neizmerna moč krščanske ideje!
Kako trdosrčen je bil takratni svet! Ravno v Ben Hurju pride ena glavnih oseb do spoznanja, »da biti Rimljan se pravi ne biti človek«. Ljubezen, kdo jo je poznal ? Vladala je samovolja, usmiljenje? Ne! Poglejmo samo v areno, kjer se je rimska gospoda 'naslajala na krvi gladiatorjev in kristjanov! Kako slabo je bilo preskrbljeno za ubogo ljudstvo! Ali je vladala v času viška poganske kulture morda svoboda? Še manj. Vladalo je suženjstvo; suženj je bil skoro popolnoma brezpraven, sko-
je provzročila sedanja stavka. Pridno išče žepni robec v omari. Toda znano jc, da ni nihče bolj neroden kakor mož, ki v ne-navzočnosti svoje žene po omarah kaj išče. In čc je ta možak stavbeni delavec, zraven šc razburjen radi dvamesečnega počivanja in preobilnega zauživanja alkohola pri raznih socialističnih shodih, tedaj smeš staviti eno proti sto, da leta perilo v njegovih rokah semlertja, kakor kanonske kroglje v vojski. Tako je bilo tudi v predalih omare iz orehovega lesa, kamor je 1 .. . vtaknil svoje velike, široke roke. V prvem predalu, kolikor jc razvidel, je bilo perilo, pasovi, ovratnice; v drugem so ležale rjuhe, namizni prti, brisače, vse pri-proslo, toda prav snažno in lepo zloženo po pridni gospodinji, ki svoje perilo ljubi in ž njim prav ravna. V tretjem predalu je slednjič našel svoje praznične reči, suknji-co, telovnik, zimske hlače in podobne ^posebnosti«. Po kakem žepnem robcu pa ne duha, ne sluha.
r ... vpre roki v bok in sc začne resno zgražati nad tem: »Ali sem slep, ali kaj je? Ali pa imam toliko smolo? Saj vem čisto za gotovo, da se morajo žepni robci tukaj nahajati, vsaj en tucat, in nobenega nc najdem.«
Še enkrat poskusi ter vtakne drugo roko pod zimske hlače. Morda bo kaj več sreče! Zastonj. Ni ga žepnega robca! Toda kaj pa ic to? Niegovi prsti začutijo nekaj
raj da ni veljal več kakor žival. Žena ni bila z možem enakopravna. Z druge strani pa je bil družinski oče neomejen gospodar svoje družine. Pa končno tudi država si je prisvajala vso oblast, tako tla posameznik ni veljal nič, država. je bila vse. Osebne svobode, osebne samozavesti torej ni poznal stari vek ob času najvišje svoje kulture. In vendar svoboda povzdiga človeka, mu razgiba sile ter ga usposablja za velika dela!
Toda v pogansko temo je posvetila luč, posvetilo je krščanstvo .s svojim naukom, da smo vsi brez izjeme otroci božji, ustvarjeni \sj brez razlike stanu za, isti cilj, za nebesa. Kar jc pa naj-vežnejše, je to, da je Kristus posvetil družino s tem, da je povzdignil zakon v zakrament.
Pričela je nova doba svobode, bratstva, ljubezni. Pričele so se ustanavljati bolnišnice, sirotišnice, suženjstvo je prenehalo. To je napravila krščanska ideja, in tega svojega poklica ni cerkev nikdar zatajila. Vedno do današnjega dne jc bila zaščit niča in zagovornica slabotnih, vedno je povclar-jala naravne pravice posameznikov proti vsem mogočim zatiralcem in izkoriščevalcem. Branila je najrazličnejše svoboščine proti premoči, z druge strani je pa vzdrževala javni red. Tako je Cerkev dala podlago, na kateri se je mogla razviti moderna kultura, ki sloni popolnoma na krščanskih temeljih.
Z zadoščenjem sem v tem oziru pri predavanju mednarodnega prarva na Dunaju slišal dotičnega profesorja imenovati sedanje kulturne države, t. j. države evropskega koncerta, države krščansko zapadne civilizacije. In res, kaj bi bilo s starimi klasiki, s staro umetnostjo, z dobrinami stare kulture, če bi ne bilo samostanov, če bi nc bilo Vatikana? Vse to je napravila in še vodno dela Cerkev.
Pa tudi vsak izmed nas. če živi po veri, dokazuje božjo moč Cerkve, ker izvršuje dejanja, ki segajo preko njegove pokvarjene narave, ker izvršuje dejanja, katerih svet ne razume in nc pojmuje, vendar pa nehote občuduje. Poglejmo svetnike, Frančiška Asiškfiga, sv. Vincenca Pavlanskega, itd. itd.
Prav vzklika torej škof dr. Mali nič, da mi vemo, zakaj verujemo, in da se nam ni treba bati napredujočo vede. In proti tej Cerkvi se z besnim sovraštvom zaganja moderno svobodomiscl-stvo, moderno bogotajstvo.
To pomenja nazadnjaštvo. začetek propada. Sicer naši moderni bogotaj-
trdega. Oh, to je denarnica, ki skriva njegove in ženine prihranke. Mclanija jo je z vednostjo svojega moža skrila v perilno omaro, trdno se nadejajoč, da nc bo nobeden tat denarja tukaj iskal. Seveda sta imela F .. . in njegova žena vsak svojo denarnico, prav majhno, za lastne potrebe. Pa to-lc denarnico jc on zanalašč kupil, da bo veliko notri šlo, ta naj bi jima bjla lo, kar je železna blagajna bankirju.
Gledati morava, da prihraniva vsak mcsec trideset frankov, jc dejal T . . . po poroki svoji mladi ženi. Trideset frankov mesečno jc 360 na leto, v desetih letih 3600, v dvajsetih pa skoraj 8000 frankov. Tc bova varno naložila, da bova imela na svoja stara leta priboljšek in bova brez skrbi. Ali nc misliš tako, Mclanija?< Jn Mclanija sc jc posilila in rekla: »da«.
Gledati morava, da si prihraniva trideset frankov na meseci« Kolikokrat sta si pozneje tc besede ponavljala, in zares! imela sta trdno voljo, da ta sklep uresničita. Toda zdelo sc jc kakor bi neka nesrečna zvezda razpolagala z onimi 200 franki, ki jih jc delavec vsak mcscc ženi domov prinesel. Komaj jc bil denar v hiši, so sc že zglasili pek in mesar, mlekar in premogar, vsak s precejšnjimi računi, hišni gospodar je zahteval najemnino, in črcvlji hi obleka stane tudi denar, ztasti čc jih je treba oskrbeli šc kopici otrok. Gospod in gospa T... sta gledala s krvavečim srcem
f'i govore o svobodi, enakosti, brato-ljubju, govore o čisti ljubezni, o čistem človcčanstvu, istočasno pa obožujejo pogansko kulturo, ki ni poznala svobode. Ti naši svobodomiselni govore o napredku, a zanikajo svobodno voljo, govore o bratol jubju, o ljubezni, pa zanikajo dušo, zanikajo možnost vsake svobode, trdeči, da vse. kar postane, mora postati nujno vsled nujnega razvoja stvari, kateremu sfi človek ne upa upirati. Govore o morali, a zanikajo zakonodajavca izven sebe. S temi nauki je pričel liberalizem, dasi jili ni izvedel do skrajnosti, dokončal je pa te nauke radikalizem, socializem, anarhizem. Taka načela morajo voditi družbo v propast.
Ta načela kažejo žc sedaj svoje sadove: svobodomiselstvo ima sicer svobodo in ljubezen na ustih, toda v resnici ni nihče tako tiranski, kakor ono. O ljubezni v dejanju mi duha; dan na dan zapažamo, cla se pod vplivom svobodomiselstva poraja veitfio večje sovraštvo mej posameznimi stanovi in celimi narodi. Gorje tistemu, ki se jim upa postaviti ])o robu, vsako drugo prepričanje skušajo zatreti s silo, brezobzirnostjo in z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. Zlasti liberalizem seje širokoustil z besedo ljubezen, enakost, pri tem pa jc dal vso svobodo močnejšemu in tako je prišlo po tovarnah do modernega suženjstva, najbei-nejšega s'anja delavstva.
Ne, svobodomiselstvu ni za svobo« do, ne za enakost in bratcljubje, gre sp jim le za to, da pridejo do moči in udarijo po Cerkvi Za to jim je, da raz-kristjanijo šolo, vzgojo in vpeljejo civilni zakon.
Pa tudi.socijalizcm ni boljši. Če bi socijalizem imel precl očmi resnično blaginjo narodov in zlasti nižjih slojev, bi se moral oprijeti Cerkve in s pomočjo mjenih načel skušati odpraviti obstoječe napake. Ali ne daje morda Cerkev v tem oziru dovolj garancij, s svojimi vzvišenimi nauki o Bogu, pravičnem sodniku, s svojo zapovedjo o ljubezni, po koji moramo ljubiti bližnjega kakor samega sebe? Cerkev obsoja najodločnejše vsako oderuštvo; zatiranje ubožcev, vdov in sirot., je vno-bovpijoči greh. Vedno sc je Cerkev potegovala za reveža, s svojimi sredstvi mu je skušala z veliko požrtvovalnostjo lajšati trpljenje in tudi od države je terjala in povdarjala stališče, cla se mora brigati tucli za nižje sloje. Pire-jasen dokaz zato je enciklika Leona XIII. »Rerum Novarum«. Toda socia-
lepc novcc, kako sc zopet poslavljajo; pri-trgovala sta si, kar sta mogla, toda življenje v Pa rizu je tako drago in tako sta rešila vsak mesec 10 frankov, čc jc dobro šlo tudi 15 frankov, a mnogokrat samo kakih 100 ccntimov.
To jc bilo sicer malo, a nekaj jc bilo in tc svoticc sta skrbno spravljala. Vsaj je bilo za prihodnjost, za stara leta!
Slučajno je zdaj T ... zadel na denar« nico, in kakor jc žc bilo, na žepni robec je pozabil. Dolgo je žc bilo od tega, ko jo je imel v rokah in prešteval njeno vsebino, radi stavke in socialističnih shodov. Zdaj je hotel, da sc na njej njegovo zdravo oko malo napasc. Tehta jo s svojo lcvico, a nekam čudno lahka jc. Vendar ni mislil nič hudega, dokler je ni odprl. Pa začuden kar odskoči — dcnarnica jc bila prazna ...
Kaj pa lo pomeni? Kje so bankovci, radi katerih je toliko potu prelit, tolikokrat moral s krampom udariti v trda pariška tla? Oh, gotovo jc nesporazumljenje! Žena jc bržkone iz kakega važnega vzroka denar kam drugam skrila in pozabila ga o tem obvestiti. Kakor hitro pride, jo bc vprašat in ona mu vse pojasni.
Pojasni? Da, samo vprašanje jc, kako! Čc jc prihranjeni denar zase porabila, za obleko, slaščicc? Ona — Mclanija! No, če jc tako, ic glej, li bom žc posvetil!
In gospa Mclanija jc prišla domov, ko jc odrajtala perilo, ki ga ic na dom jemala.
lizem se teh naukov noče oprijeti, ampak jih celo z vso močjo napada. Katoliška Cerkev jc v resnici demokratična, ker ne dela razlike med stanovi, ko pripušča, da pridejo sinovi najnižjega stanu na najvišja mesta, in če vzamemo za zgled samo slovenske zemlje, vidimo, da bi marsikdo izmed nas ne bil doktor ali sodnik, ali zdravnik ali profesor, če bi ga no bila podpirala slovenska duhovščina. To je pravi demo-kratizem, to je ljubezen, to je dejanska ljubezen.
Mi torej vemo, zakaj verujemo!
Edino Cerkev more rešiti socialno vprašanje, edino Cerkev nam je porok za pravi napredek. Toda žal, če prav je hrvaško in slovensko ljudstvo po veliki, veliki večini katoliško, vendar je tudi pri nas sovražnik že zasejal mnogo ljulike tudi pri nas se je vpliv svo-bodomiselstva že zaznial v javnem življenju in pozna se v marsičem tudi pri nas.
Kaka zabloda! Iz strahu pred svo-bodomiselstvom, ki gre v pogubo, se sramujemo resnice in stavljamo v nevarnost svoje lastno zveličanje! Kako daleč se je že razpaslo zlo, se vidi tudi po tem, da sme to časopisje brez kazni sramotiti sveto vero in razširjati nevarne ideje, da se sme na vseučiliščih govoriti o veri na način, da bi v drugačnem slučaju proti drugi osebi moralo nastopiti državno pravdništvo. Vse to v imenu vede, kakor da bi res veda nasprotovala veri. V imenu znanosti se sme na ta način predavati pred mladino, ki je prišla iskat resnice. To je gotovo veliko zlo. Pa to zlo se je zajedlo še dalje. Vpliv svobodomiselstva jc že tako velik, da si mnogokod mladi absolvirani akademiki katoliškega prepričanja ne upajo v državne službe iz strahu, da bi ne bili zapostavljeni. Zlo je prišlo že tako daleč, da se katoliški uradnik ali učitelj, ali učiteljica dostikrat ne upa pokazati javno svojega prepričanja iz strahu, da bi ga ne preganjali. Vpliv svobodomiselstva je tako velik, da se brez težave dobivajo dovoljenja za drage in nravno pogubne plese. čeprav je znano, da ljudstvo, ki je zapadlo razuzdanosti, propada in z njim država.
Sicer prav poštenega moža sem slišal reči. da se svobodomiselstvu ne gre za boj proti veri, ampak za to. da preprečijo duhovsko nadvlado v pojitiki. Prijatelji, kako politiko pa izvršuje Cerkev? Kaj ne da, ko je Konstantin izdal edikt, je bila to politika; in prav gotovo se mu je papež za to zahvalil, in to je bila tudi politika; pa, predragi, ali ni to upravičena politika? Če Cerkvi ne pustimo take politike, nas požene svobodomiselstvo kmalu rtazaj v katakombe. Naša duhovščina nam dokazuje nasprotno, da nji ni do nadvlade, pač pa za požrtvovalno delo za Cerkev in ljudstvo.
Gotovo je, da smo mi Slovenci v zadnjih dvajsetih letih zelo napredovali v vsakem oziru; za ta napredek gre zasluga v prvi vrsti naši duhovščini. To ni nadvlada, to je heroična požrtvovalnost. to je dokaz za visokost krščanske ideje, za njeno vseobsežnost, ker njen duhovnik ni ostal izključno le v svojem poklicu, ampak se je usmilil ljudstva. Duhovnik torej zasluži na-
še največje zaupanje, spoštovanje in ljubezen, ne zasluži pa uničenja. Jun&k je, mučenik je, edini naš narodni delavec, ki jc izobraževal ljudstvo; in do-čim je liberalna gospoda napijala na banketih in sanjala o največjih idealih, je duhovnik snoval posojilnice, zadruge, snoval izobraževalna društva itd., osvobodil siromaka iz rok oderuhoVih in ljudstvu pripomogel do sedanje kulture. Tako se dela za narod!
Zal pa, da jc svobodomiselstvo v svojem konsekventnem boju proti resnici vspelo že tako daleč, da je premotilo že marsikaterega sicer vernega katoličana, ki hodi še v cerkev in izpolnjuje svoje verske dolžnosti v zasebnem življenju, da zastopa v javnosti svobodomiselna načela, cla pri volitvah glasuje za svobodomiselca. To je najhujše vsega hudega, tak katolik je vedno pogubnejši m nevarnejši, kakor najhujši prostozidar, ker utegne s svojo neznačajnostjo in nedoslednostjo pod navidezno pobožnostjo spraviti v mrežo svobodomiselstva, v tabor teme tudi take duše, ki bi se bile odkritega sovražnika božjega z vso skrbjo obvarovale.
Kvišku srca!
Proč s polovičarstvom. Proč, da nas ne bodo obsodili pred večnim sodnikom tisti sveti mučenci, ki so kri prelili za svoje prepričanje, dočim mi niti z malimi žrtvami ne moremo ohraniti v svoji posesti tega, kar so nam oni s krvjo pridobili! Bojmo se pa tudi svo-bodomiselcev samih, ki mas bodo precl sodnim stolom stavili na odgovor, da smo vsled svoje mlačnosti, popustljivosti in brezbrižnosti za resnico, postali sokrivi, da so oni tako daleč zabredli!
Kvišku srca!
Bodimo srčni in goreči, ljubimo Cerkev vsaj iz hvaležnosti, ker nam je izkazala toliko dobrot.
Nobenih nevarnih in pohujšljivih komkromisov! Luč se nikakor ne more družiti s temo, zato pa prav povdarja škof dr. Mahnič, da le krščanski radikalizem more premagati radikalizem svobodomiselstva!
Ni treba takih zvez, ki so na kvar našim načelom in nam samim nevarne, ki gotovo Bogu niso ljube in nam On lahko vsled tega odtegne Svojo pomoč, od katere je odvisen vspeh.
Seveda ni izključeno, da bi v posameznih slučajih tudi nasprotniki ne imeli prav; toda to ne nasprotuje naL šemu stališču: saj so tudi oni ustvarjeni po božji podobi, saj imajo tudi oni vest: če torej prav delajo, delajo v soglasju z naravnim zakonom, delajo torej v soglasju s katoliškimi načeli, katera ne samo, da priznavajo naravno postavo, ampak isto celo izpopolnjujejo. V takih slučajih bi bili torej edini, mogoče bi bilo skupno delo, ali to ne sme privesti do prizanašanja nasprotnikovim zmotam.
Svobodomiselstvo govori zlasti tudi o domovinski ljubezni. Prav! Toda se li pravi ljubiti svoj narod, če se mu jemlje vera, edina opora in tolažba? Če se mu jemlje ta temelj sreče, ne cla bi se mu znalo in moglo dati nadomestila? Ali se pravi delati za narod, če se ga s poliujšljivimi podlistki, knjigami in navajanjem k pogubnim ple-
Bila je to mala, suhasta ženica, še precej mlada, a izgledala je s svojim rmenkastim, skrbipolnim obrazom malo starejši. Pri vstopu se je je polastil neki nemir. Moža je poznala prav dobro, da ne bi na prvi hip izprevidela, da se bliža nevihta in njene oa pranja zmučene roke so se rahlo tresle.
»Slučajno mi je prišla danes v roke denarnica, v katero sva spravljala svoje prihranke, vsaj veš. Prazna je, kam si dala denar?«
»Kam sem ga dala?« ponavlja žena in njena bleda lica zarde.
»Da, ali bolje, kam si skrila? in zakaj drugam?«
»Kam sem ga dala? Ta je lepa! Le vprašaj peka, trgovca, lekarnarja, menda se boš spomnil, da so bili otroci dalje časa bolni —«
'Ne poprašujem, kako si gospodarila s svojim mesečnim denarjem, jaz hočem vedeti, kje so prihranki,« grmi T ...
»Moj mesečni denar?« se krčevito zasmeji. Tri mesece sem nisem ničesar dobila!«
Delavec je skokoma pri ženi in maha ji s svojimi mogočnimi pestmi pred obrazom, »In si zato vzela in zapravila moj krvavo pridobljeni prihranek — vrat bi ti zavil, ničvrednica!«
Pa gospa Melanija se nc umakne, pa tudi ne brani. Kakor kip stoji in gleda razjarjenemu možu polno v obraz. Ohrabrila se je. Enkrat je moralo priti, zdaj ji je vseeno, ali se mu jeza izlije danes ali jutri.
Zdaj prime T ... svojo ženo za rami, Suiuvu stresu slabotno pošlavo seiniertja ter vpije: »Ali boš odčovariala, nemarna stvar?«
»Kaj naj ti povem? Zunaj v kuhinji je moja gospodinjska knjiga, kjer je vsak vinar zabeležen. Že večkrat sem ti jo hotela pokazati, pa ti si se vselej branil,« »Bilo je več kot 400 frankov —« »378, ne en vinar več!« »In kako si toliko vsoto zapravila?« »Čuvaj svoj jezik! Cele tedne že stavkaš in ne zaslužiš nič —«
»Pa sem dobil za dva tedna podporo —«
»Smešno! Od te podpore nisem imela jaz in otroci prav nič. Nasprotno, ti si na svojih agitacijskih potovanjih po Parizu, ki si jih za to moral napraviti, več kot dvakrat toliko zapravil in od mene vedno denar zahteval — ali se kaj spominjaš? Ne očitam ti tega, ali ne pustim, da bi se z menoj grdo ravnalo samo radi tega, ker še ne znam brez denarja gospodinjiti. Vsaj bi bila morala naravnost krasti, če sem hotela plačati najemščino, zdravnika in lekarnaja in kupiti črevlje otrokom. Živil mi pa tudi nihče ne daruje, naj še tako priprosto kuham. Ne pohajkujem, to boš menda že priznal, toda nemogoče je, da s svojim delom potrebno preskrbim petim osebam. Tako sem morala seči po najinih prihrankih, četudi mi je bilo težko. Zdaj so šli in jaz sama ne vem, kako bo prihodnji teden, ako boš še naprej stavkal. Lc nikar se nc razburjaj, vem, da jc to tvoja pravica, seveda pravica, ki jo moramo drago poplačati in ki ti ne prinese nič, prav nič.«
Zdaj se je T... v resnici vnel. Zadnja opazka ga je zadela na najobčutljivejšem j mestu. Zakaj, če se stavka konča, ne da bi ! jim kaj prinesla, je bil norec, cla se je je udeležil. Zravna se torej pokoncit liki ju-
som zavaja k razuzdanosti in zaprav-ljivosti? Gospoda moja, to ni narodno delo!
Nikogar ne sovražimo razen zmote. Usmiljenje imamo z vsakim zapeljanim revežem, nočemo ga uničiti, ampak vzdigniti, rešiti ga hočemo. Osebo 1 pomilujemo, nikogar ne obsojamo, pravični hočemo biti do skrajnosti proti vsakemu, ali zmoto samo na sebi, laž črtimo, te ne spoštujemo. Zato n. pr. ne smemo govoriti, »da spoštujemo v s a-k o prepričanje«, naj bo potem kakršno koli. To je fraza. Kako morem spoštovati zmotno prepričanje? Tako govorjenje vzame nam samim polet srca in utrdi nasprotnikom mnenje, kakor da jim dajemo prav. Z odločnim nastopom in življenjem po veri bi ga bili morda pridobili zase, tako smo pa morda krivi, da se je izgubil.
Kvišku srca!
V boj za resnico! Bog bo z nami s svojo milostjo.
Nasprotnik ni nepremagljiv. Tisto orožje, katerega se on poslužuje proti nam, imamo tucli mi, s tistim ga zade-nemo na smrt tudi mi. Začeti pa moramo pri samem sebi; potrebujemo žive vere svetih mučencev. vere, ki je zmožna žrtev. Ko smo jo pa dobili, glejmo, da vplivamo in delujemo za bližnjega v smislu teh načel; zlasti pa velja to, če nas je Bog postavil na vodilna mesta. Razširjajmo dobro in zatirajmo slabo časopisje! To je silno važno, saj je slabo čtivo neizmerna kuga; zato še zlasti varujmo vzeti v roke slab časopis, pač pa zahtevajmo povsod dobrih. Če boclemo to povdarjali dosledno dan na dan in povsod, uspeh ne izostane; končno nas bodo morali vpoštevati, saj nas je veliko in nekaj moči imamo.
Proč torej s slabim časopisjem!
Drugo naše orožje so dobra katoliška društva, ki naj gredo v boj proti društvom svobodomiselstva; na plan Orli, tukaj je vaše delo, tukaj vaše višave! Gospodje učitelji, gospice učiteljice, kako hvaležjna naloga, vzgajati mlada srca in jih pridobivati za Boga in domovino! Gospodje v društva! Varujmo, zbirajmo mladino, da nam je ne spridi sovražnik; če je mladina naša, je naša prav gotovo tudi bodočnost. Zato pa oklenimo se mladine! Nc bojmo ne truda, ne bodimo ozkosrčni!
Tretje naše orožje je konečno politična svoboda, ki je v stanu streti sovražnika. Ne dajmo se motiti, kakor da svobodomiselstvo ni proti veri. Spominjam se, da sem odličnega socialista pokaral, češ, zakaj da se izražajo, da niso proti veri, in odvrnil mi je, da res niso proti veri. ker da sprejmejo samo take. ki nimajo več vere. Svobodomiselstvo ob volitvah laže, da ni proti veri, sami na štiri oči pa zaupajo, da so gotovi, da se zakon razkristjani. To je njih glavni namen, vreči duhovnika iz šole in razkristjaniti zakon; ker jih torej poznamo, varujmo se jih in udarimo po njih z istim orožjem, namreč z glasovnico v roki; naš gias ravno toliko tehta kakor njih, stvar se bode odločila v parlamentu, po poslancih, ki jih imamo mi voliti! Iz tega sledi, kako silno važna jo naša dolžnost voliti poslanca s katoliškim prepričanjem. Tako bodemo obvarovali nesreče sebe, pa tudi nasprotniki sami nam bodo
nak iz starega veka. Svoji mali ženi hoče moža kazati, pa žalibog, ona nima smisla za staro duševno veličanstvo.
»Če pa tudi zase s stavko veliko ne dosežemo, Melanija, bo pozneje gotovo svoje sadove prinesla in naši otroci jih bodo uživali.« To je geslo, ki ga je od socialnodemokraških govornikov pogosto-ma slišal in zdaj uporabil.
Ali Melanija je odmajala z glavo: »In v nadi na te poznejše sadove smejo zdaj otroci pošteno stradati. To spominja na napis na trgovini: »Danes za denar, jutri zastonj«. Temu jutri žrtvuješ krvavo zasluženi denar, srečo, zadovoljnost, mir družine —«
»Torej me hočeš raje videti v vedni sužnjosti?« vpije delavec in stiska nanovo pesti, da sc vse mišice napenjajo. Pa mala, slabotna ženska se zdaj nič več ne boji. Jeza se je je polastila in v spominu na skrbi, stradanje in naporno delo v zadnjih lednih se pogumno bojuje.
»No, jaz nisem ravno zapazila, da bi bila ta sužnost huda in poniževalna. Vsaj so ti jo plačali, pošteno plačali, in pri tem si s svojim gospodom lahko govoril, mu svoje težave potožil. Zdaj pa si šele pravi suženj svoje stranke. Volji voditeljev, celo ivolji svojih tovarišev se moraš vdati, ubo-bgati moraš do pičice, čc so ti tvoje kosti illjube. In za plačilo za tvojo pasjo pokorščino se ti šc posmehujejo.« i »To ni res!«
j »Eh, da, samo zapaziš tega ne,« reče [gospa Melanija zaničljivo. »Če ti vržejo iz kolagajne novec kakor psu kost od bogato obložene mize, podijo te po celem Parizu in moraš agitirati za stranko, da pahneš šc
morali dati prav pred božjo pravico, ker smo preprečili, da niso tako globoko padli. Zato ne sme svobodomiselstvo nikdar priti do veljave v javnem življenju! Tu pa opozarjam še na erio, in sicer edino resnično nevarnost. Glejte! Preganjanje nas utrdi, boj nas izuri, vsega tega sc ne bojimo! Bojmo so pa tistih ljudi, ki bi prišli k nam iz do-bičkarije, ki ne bi imeli krščanskega prepričanja! Tukaj je naš sovražinik! Tat in izdajalec v naši hiši! Teb se bojmo! Prosimo Boga razsvetljenja, da jih pravočasno spoznamo in vržemo iz hiše!
Kvišku srca!
Našli smo Kristusa in z njim ne* skončno luč,morje blaženosti, sreče in upanja. Našli smo neizmeren zaklad ljubezni, našli smo pot, resnico in življenje. Ker smo tedaj tako srečni, daj« mo od teh zakladov svojemu bližnjemu, svojemu narodu, državi! Skušajmo lajšati trpljenje trpinu s pravičnimi reformama, skušajmo spraviti v javne zastope svojo večino, ki bo skrbela za to, da se pozornost in skrb države obrne tudi na reveža, da dosežemo, da se država zave svoje naloge, cla namreč ni zato tukaj, da bi se dobro godilo samo višjim desetim tisočem, ampak da je njena naloga ta, da osreči vse državljane. Saj je Aristotel rekel, da je drža« va zato nastala, da lahko živimo, ob* stoja pa zato, cla boljše živimo. To so pa nanaša ne samo na privilegirance, ampak na vse državljane.
Hrvatska! Antemurale christlani-tatis! Poljska! Češka! Cerkev nas kliče, narod in država nas potrebujeta, odzovimo se temu klicu! Saj ljubimo svoj rocl. čeprav tega nc povdarjamo vedno in vedno, ker smatramo to zai samoobsebi umevno dolžnost. Da, doHU nost, predragi, velika naša dolžnost je delati za probujo naroda, za njegov« pravice. To zahtevata od nas zlasti za* poved ljubezni in hvaležnosti. In tei dolžnosti se zavedamo, to dolžnost za; danes z vsem ognjem povdarimo. Kdoi drugi pa naj sicer dela za naše ljud« stvo, če ne mi, njegova inteligenca, mi, njegova katoliška inteligenca? Kaj pu-* stimo to skrb svobodomiselstvu. da nam narod upropasti? Kaj je torej naS po« klic, na?a naloga?
Pred okrog 12 leti, ko sem bil Se dijak na Dunaju, sem z zanimanjem čital, kako zastopa Sienkiewicz v svoji »Rodbini Polaneških« stališče, da stnfl mi Slovani ocl Boga določeni in pokli< cani za to, da uvedemo Kristusa iz za/ sebnega življenja posameznika ven I zgodovino!
Bratje! Kaka naloga, kaka časti kaka sreča! Oklenimo se je! Tako bodemo najbolj proslavili in osrečili svoj narod, ker smo delali zanj v službi resnice, ker smo hodili zanj po poti ina* predka! Samo srce, ki ga je razplanu tela in očistila ljubezen Kristusova, je zmožno žrtev, samo volja, ki jo pod« pira milost Kristusova, ki jo podpira Kristus v presveti Evharistiji, je zmožna velikih del, samo razum, ki ga je razsvetlila božja relsnica, vidi pravo pot in se poslužuje pravih sredstev v dosego prave blaginje!
Poljska, koliko si že krvavela za križ, Hrvatska, tucli tvoja kri je tekla, Češka, predragi Slovenci, tudi naši
nekatere družine v nesrečo, v kateri tvoja trpi. In ti neumnež ga hvaležno pobereš in niti ne vidiš zasmeh svojih novih trgovcev s sužnji.«
»Molči, ti —«
A gospa Melanija se ne umakne nje« govim grozečim pogledom. »Molčala bom. kadar se meni zljubi. Vsaj sem menda še gospod svojega jezika in možganov —«
Vse, kar se je v trudapolnih dnevih in budnih nočeh nabralo grenkosti in jeze, vre sedaj kakor hudournik iz njenih ust. Mora si polajšati, noče se zadušiti.
Njen mož pa tiho sloni ob dimniku, roki v žepih, nezmožen ustaviti njeno besedo, nezmožen tudi se zagovarjati. V njegovi počasi misleči glavi šumi, neki neizrečeni strah mu tlači prsi.
Kaj, če bi imela njegova žena prav? Če bi cn res ne bil drugega kakor igrača v rokah socialnodemokraških vodnikov, stvar brez volje, ki so jo pehali pred žrela topov in se rogali, ko je zdrobljena se zgrudila? Če se ti voditelji v resnici pri bogato obloženih mizah in šampanjcu odpočijejo od napornega agitacijskega truda, medtem ko on s svojo družino strada in se njegova žena skoraj uničuje, ko skrbi za kruh svojim otrokom? Oh, norec, kakršen je bil, če je to res!
Skozi napol odprto okno se sliši še zmiraj cestno vrvenje. Iz daljave se glasi hripavi glas prodajalca časopisov: »Samo pet centimov številka! Najnovejše od stavke! Voditelji se pogajajo! Kupite, gospoda, eno številko!«
Delavec pri dimniku stiska pesti in si zakriva oči, da zalre grenke solze, ki silijo in silijo na dan: »Prevarien! Prevarjcn!«
predniki so umirali za Kristusa! Skazimo se, da smo vredni potomci prednikov. ki so v veri imeli najtrdnejšo oporo! Naše matere niso bile učene, ali vera jim je dajala modrost, da so vzgajale svoj rocl boljše, kakor moderni, učeni svet!
Trdno skupaj! Boj bode težak, sovražnik je močan in se je zoper nas zaklel, da iztrebi iz zemlje Kristusovo ime, toda Kristus je močnejši, v njegovem znamenju gotovo zmagamo.
V tem svetem boju pa vpirajmo svoj pogled na naše škofe in v Rim, ž njimi sklonimo na tem katoliškem shodu trdno zavezo, kajti oni imajo besede večnega življenja.
Tako bodemo tudi najbolj temeljito rešili za svoj narod socijalno vprašanje, ki danes preveva svet.
Šo nekaj: Prav je rekel na evhari-stičnem kongresu dr. šusteršič, da ljudstvo, ki pri maši moli za svojega cesarja. ga ne bo nikoli izdalo. Cerkev je postavno oblast vedno branila. Četrta božja zapoved ne varuje samo staršev, ampak ravnotako tudi oblast. Slovensko in hrvatsko ljudstvo jc branilo križ Kristusov, a. tudi državo habsburško. Hrvatje so že parkrat rešili prestol in državo. Uverjeni smo, da nam je samo v Avstriji mogoč gospodarski, kulturen in narodni razvoj. Zato imam trdno upanje v Avstrijo. Prepričani smo pa tudi, da nas država potrebuje, zato ji ohranimo staro neomajno zvestobo v teh težkih preskušnjah! Bojujmo sc in ugonobimo liberalna poganska načela, pa bo krščanski duh zavladal zopet po Avstriji in bomo tudi mi enakovredni člani v družini avstrijskih narodov! Tako se bomo mogli kulturno, socijalno in narodno razviti po načelih resnice do najvišje popolnosti v srečo sebi, v slavo in čast narodu ter Habs-burgu šn monarhiji. V to nam Bog pomagaj !
Vse delo pa postavimo pod varstvo presvdtc matere Kristusove, da nam izprosi božjega blagoslova ter nas obvaruje, da ne zaidemo na kriva pota.
Protestno gibanje med goriško duhovščino.
Znanoi izdajalsko veclcnj« stare struje pri volitvah je med goriško slovensko duhovščino vzbudilo veliko ogorčenje. Duhovščina vseh dekanij podpisuje ogorčena proteste proti stari struji ter obenem zaupnice knezo-škofu in katoliškim lajikom S. L. S., ki jih je stara struja tako grdo napadla.
»Novi čas« priobčujc proteste in podpise. Omenjeni protest sc glasi:
Podpisani duhovniki spodaj označenih dekanij goriške nadškofije javno protestujemo proti temu, da se je dne 20. julija t. 1. pri ožji deželnozborski volitvi v splošni skupini ifi tudi kmečki kuriji kruto kršilo krščansko načelo od strani vodilnih krogov S. L. S. stare struje s tem, da se je izvolitev, ko je stal kandidat s katoliškim načelom in programom proti kandidatu z liberalnim načelom dalo volivcem navodilo, naj glasujejo rajši za liberalca, kakor za krščanskega kandidata. S tem postopanjem se je zakrivilo izdajstvo naj-grše vrste.
Ogorčeno protestujemo proti pisavi »Gorice« in »Primorskega lista« za časa volitev, ki sta se posluževala zmerjanja katoliških lajikov, smešila
katoliško mladinsko organizacijo, za bavljala proti treznost|icmu gibanji ter očitno priporočala volilcem, naj ne volijo krščanskega kandidata.
Slovesno protestujemo proti take mu javnemu pohujšanju ljudstva, proti taki breznačelnosti, ki tira naše ljud stvo naravnost v liberalno naročje.
Najodločnejše protestujemo. da se je od strani listov stare struje na tako nizkoten način napadlo ono može, ki so rojeni na Kranjskem, a z nami delujejo v pricl katoliške misli; naj jim bode naš protest slovesno zagotovilo našega spoštovanja, ljubezni in naklonjenosti.
Ogorčeni protestujemo. da sc odbijajo in zametujejo vzorni katoliški la-jiki, ki so nam za krščansko akcijo med ljudstvom krvavo potrebni.
Izjavljamo, da može in liste, ki kršijo tako brezobzirno temeljno krščansko načelo v javnosti, ne smatramo več za katoliške.
Ob tej priliki izražamo svojo neomejeno vdanost in sinovsko pokorščino svojemu nadpastirju prevzviše-nemu knezu nadškofu gospodu dr. Frančišku Sedcju. Dajemo mu s tem zadoščenje za javno žaljenje njegove nadpastirske službe, ki so jo nekateri zakrivili, ko sc za dana navodila dobrega in skrbnega nadpastirja niso zmenili.
Naš protest bodi konečno javno zadoščenje p. n. gospodu dr. Antonu Breclju v Gorici in vsem katoliškim lajikom in zaupnikom v mestu in na deželi, ki so v teh težkih dneh neustrašeno visoko dvigali zastavo odločne katoliške misli vkljub nezaslišanim napadom od strani nasprotnikov.
Z veseljem pozdravljamo odločna in načelna pota Mlade Slovenske Ljudske Stranke ter ji želimo, naj v sporazumu z duhovščino in katoliškimi lajiki nevstrašeno dviga zastavo katoliških načel proti vsem nasprotnikom v vsestranski blagor našega vernega ljudstva.
Doslej je podpisalo ta protest 100 duhovnikov goriške nadškofije iz 11 dekanij. Manjkata še vedno 2 dekaniji. Omeniti je treba, da je duhovščina na Krasu (dekanija Komen), ki najbolj občuti potrebo odločnega katoliškega demokratičnega dela med ljudstvom, podpisala protest soglasno. Tudi dekanija Cerkno, kjer je krščanska organizacija lepo razvita, je protest podpisala soglasno.
Sedaj je jasno. Knezoškof je govoril jasno in odločno besedo. Ogromna večina duhovščine je pokazala, da neo-mahljivo stoji za svojim nadpastirjem. Čas je, da enkrat utihnejo tisti, ki jim je mar le osebno sovraštvo proti odločnim katoliškim možem. Stvar je jasna na obe strani! Sedaj pa hočemo dela za vsestransko povzdigo našega ljudstva po navodilih katoliških shodov. Kdor ni za to, naj vsaj miruje, čc noče pomagati!
Poljaki na Slovenskem.
Poljakov je korakalo pri sprevodu na katoliškem shodu v lastni skupini 74, na katoliški shod jih je prišlo pa znatno več, a so nekateri zaradi bolehnosti in utrujenosti ostali doma, drugi pa potoma niso zadeli na lastno skupino ali pa so od strani gledali sprevod.
;t Dneve bivanja med Slovenci so Poljaki ■ izrabili marljivo, da si ogledajo našo slovensko domovino, ter so delali izlete na I fazne strani.
Na Vrhniko.
b Večje število poljskih gostov je žc v itorek popoldne naredilo izlet na Vrhniko. iV vrhniškem vlaku so zadeli na dva mlada gospoda, uradnika Zadružne zveze, gospoda Golmajerju in gospoda Sušaka, rodom Hercegovca, ki sta se pridružila izletnikom, ter jim služila za vodnika. Pred .kolodvorom je stala mladenka domače krvi gospodična Kati Mele, ki je spoznala goste, ker jih je videla v Ljubljani, se približala Poljakinjam, ter se vljudno ponudila za voditeljico po Vrhniki in jih tudi povabila k sebi na Verd na slive. Slovanski gostje so bili na vsakem koraku očarani vsled vljudnega in gostoljubnega obnašanja slovenskega domačega prebivalstva.
Od kolodvora so korakali Poljaki skupno proti Vrhniki, in dasiravno so bili silno utrujeni, jih je vendar tako prevzela lepota naše domovine in prijaznost našega prebivalstva, da so na poti ves čas prepevali vesele »krakovjake«, domače prebivalstvo, ki se je prikazovalo ob poti, so pa klicali neprenehoma navdušeno: »Niech žyja Slowiency!« Vrhničani niso seveda niti slutili, da jih obiščejo slovanski gostje in niso bili pripravljeni na sprejem. Vendar se je ob cesti takoj nabralo mnogo ljudi, ki so navdušeno pozdravljali goste.
Poljaki so si želeli predvsem ogledati organizacije na deželi in življenje slovenskega kmeta. S poti so zavili najprej v Rokodelski Dom ter si ga ogledali do vseh podrobnosti. Medtem je vrhniški gospod župan zvedel za prihod gostov ter jih je prišel pozdravit v Rokodelski Dom. Po kratkem odpočitku jih je peljal gospod župan Tršar, ki je s svojim finim nastopom in v resnici gentlemenskim obnašanjem naredil na slovanske goste naravnost očaru-joč vtis, v Zadružno mlekarno. Poljaki kar niso mogli verjeti, da bi se slovenski kmet zamogel tako neprisiljeno in vljudno obnašati. Mlekarno so si ogledali z velikim zanimanjem, potem jih je pa gospod župan peljal nazaj v Rokodelski Dom, kamor je medtem prišel tudi gospod dekan Honig-mann in oba gospoda kaplana. Vrhničani so pogostili goste z izdelki domače mlekarne, z raznovrstnim sirom, sirovim maslom, kislim mlekom, pa tudi z vinom in pivom, brezalkoholnimi pijačami in domačim sadjem ter klobasami in plečetom. Vsled nepričakovanega prihoda ni bilo mogoče prirediti nobenega sprejema, pogostili so jih, kakor pravi ukrajinski pregovor i »Čim hata bohata, tim rada.« (S čemur je hiša založena, to da rada.) Gostje in domačini so se kmalu razgreli in navdušili ter so se pričeli navdušeni pozdravi in nagovori. Gospod dekan je pozdravil goste s krasnim nagovorom in izgovarjal je počasi in razločno, da so gostje dobro razumeli vsebino in mu neprenehoma pritrjevali z navdušenim ploskanjem. Rekel^je, da ga presrčno veseli, da so si daljni slovanski gostje, s katerimi smo si tako zelo sorodni po veri in jeziku, ogledali tudi našo Vrhniko. Že od nekdaj prebiva tukaj vrlo slovensko ljudstvo, ki krepko brani svojo domovino in si ustvarja vedno boljše pogoje za obstanek. Vsled nepričakovanega prihoda to ljudstvo ni moglo sijajneje sprejeti svojih slovanskih bratov, toda, kar ima, to da rado in prosi, da bi vzeli za dobro. Gostje naj pomnijo, da se nahajajo v gostoljubni hiši, katero je sezidala žuljeva dlan slovenskega delavca, ki je vsak čas pripravljen dati to svojo dlan bratom v pozdrav, ali jo pa zavihteti proti sovražniku
v obrambo svojih svetinj. Naj bi se zedinili vsi Slovani, katere druži vez skupne katoliške kulture, v eno mogočno četo in potem borno mi gospodarji v naši državi.
Burno ploskanje Poljakov je zaključilo dekanov nagovor. Gospod župan Tršar je pozdravljal goste kot predslavitelj vrhniške občine in slovenskega kmečkega prebivalstva. Poudarjal je, da ga silno veseli, ker so si ravno najbolj oddaljeni udeleženci katoliškega shoda izbrali Vrhniko za svoj izlet. Želel je, da bi Poljaki odnesli s seboj dobro mnenje o svojih slovenskih bratih, ki jih sedaj sprejemljajo na svojih tleh sicer skromno, toda z odprto dušo. Od Poljakov jc govoril gospod krakovski kanonik in dekan Kulinovvski, ki je v svojem daljšem in krasnem nagovoru poudarjal, da druži Slovence in Poljake mogočna vez katoliške vere, katero so vsi prejeli iz istega vira, namreč od svetih bratov Cirila in Metoda. Izražal je željo, naj bi vezi med obema narodoma postajale vedno silnejše in prisrčnejše, ter je nazdravljal možem, ki snujejo krepke vezi med Poljaki in Slovenci. V ginljivem govoru sc je zahvaljeval gospod Struzyriski iz Krakova Slovencem za njihovo gostoljubnost. Slovensko ljudstvo je pozdravljal in sc mu zahvaljeval neki kmet iz Rusko-Poliskc v imenu poljskega kmečkega prebivalstva. Rekel je, da poljsko kmečko ljudstvo, ki ječi pod moskovskim jarmom, siccr ne more pokazati takega napredka, l ulturc in civilizacije, kakor jo vidi pri nas. Toda tudi ono stremi marljivo za tem, da stre svoje verige in si zagotovi boljši obstanek.
Ko so se gostje okrepčali in odpočili, so korakali skupno čez vas, spremljani od gospoda župana, ki jim je bil ves čas do odhoda zvest vodnik, ter obeh gospodov kaplanov. Mimogrede so vstopili v krasno cerkev, pomolili in zapeli svojo pesem: »Bog, ki si Poljsko toliko vekov obdajal z bleskom sile in slave, slednjič jo pa radi njenih pregreh dal v sužnjost njenim sovražnikom, pred tvoj oltar polagamo naše prošnje: svobodo, domovino blagovoli nam vrniti, o Gospod!« ter ono: >Bog Oče, mi tvoji otroci plačemo, prosimo lepše usode. Leto za letom poteka brez uspeha, a mi smo v sužnjosti, mi smo v sužnjosti!«
Izstopivši iz cerkvc so šli v gospodinjsko šolo, katero so si ogledali z velikim zanimanjem v vseh njenih podrobnostih. Zlasti kmečki udeleženci poljskega izleta se niso mogli načuditi praktični uravnavi šole, ter so izpraševali učenke za pojasnila v raznih podrobnih zadevah. Gojenke, zlasti pa sestre učiteljice so z največjo vljudnostjo in prijaznostjo služile s pojasnili.
Žalibog je čas potekal in treba se je bilo ločiti. Kmete je bilo samo z največjim pritiskom mogoče odtrgati iz šole, kjer bi bili gotovo najraje ostali celi dan.
Potem je peljal gospod župan svoje goste k izvirkom Ljubljanice in od tam na Verd, da vstopijo še h gospodični Katici na slive, kakor so obljubili. Na verandi lepe kmečke hiše jih je pogostila z velikimi, okusnimi slivami in potem so si gostje ogledali slovensko kmečko hišo od znotraj. Šli so iz sobe v sobo in se niso mogli prečuditi redu in snagi, ki vlada pri slovenskem kmetu, njegovi kulturi in civilizaciji. Zlasti poljski kmetje so kar strmeli začudenja in neprenehoma samo zmajevali z glavami.
Treba se jc bilo posloviti od mlade, prijazne gospodinje ter hiteti na kolodvor. Med potjo je pritekel za njimi nek kmet domačin in jih z vso silo nagovarjal, da bi še vstopili k njemu na kozarec vina. Žalibog ni pripuščal čas, da bi še tukaj poskusili gostoljubnost slovenskega ljudstva.
Pu katolškem shode.
No, hvala Bogu, zdej sm pa na jasnem! Zdej vem prouzaprou, na ker plat je resnica in pravica, inteligentnast in pu-štenast.
Tu pa ni tku lohka dugnat, kokr b s edn mislu. Čc člouk pušluša guvarejne Idi in pisajne časnku, ga čist usega zbeleštraja, de nazadne na ve, al jc mandlc al babca. Za kulisne se more pugledat, za use ku-lisne — kokr se reče — se more videt, pol se pa lohka naprau puštenn in pravična sodba, ke drži, ke more držat.
Kuku pa pugledat za use kulisne?« slavu sm se uprašajne zdej, ke sm brau lebcralne časnkc ke sa tku divi pisal čez
katolšk shod; ke sa tku nazrečensk za-baulal in upraulal udeležence shoda in use lumparije, ke se morja purudit le u lebe-ralneh mežganeh in ke puštenmu čluvek še u sajnah na morja pridet na misu, valil na klerekalce. Resnic sm tou pridet du dna in nism se ustrašu potu ud ene pul-ciske stražnee du druge, de b zvedu kulk je resnice na tem, kar pišeja liberalni listi. U pulciskeh stražneah morja vedet za use, kar se zgudi, sm s mislu. Tam maja zapisan, če civiln biciklist voz zvečer brez lampe, al če se ogne na desna namest na leva. Če ker pr belmu dneu na cest kihne, iz ena beseda: use, kar čluveka u uči zbode. Tam morm zvedet. Al u peru stražne, ke sm pršou in prašu, kaj sc jc kej hudga al nespudobnga zgudl na dan katolškega shoda, sa pumigal iz ramam: »U našmu rajon nč pusebnga, prou nč tacga, de b blu uredn guvort. Ene par denarne iz gnarjam in neki drugeh rči sa nanusil tlela, ke sa jh najdi u drejne, druzga pa nč.«
Tku sa m puvedal u ta peru pulicisk stražne in tku približn sa m udguvurl tud u drugeh stražneah. Ud pjanast al drugeh nerednast ni blu ne duha, ne sluha.
Tu je čudn, mislu sm s sam pr seb, ke sm enkat ubletu use stražnee. Tlc, ke vnder use vidja in use veja, nisa nč slabga vidi; leberaln žurnalisti sa pa vidi uktil sebe use pijan. Al b na blu mugoče, de sa bli lc leberaln žurnalisti ta dan usi pijan, zatu sa vidi ukul sebe, de jc use migal in
se vrtil? Tu je prou lohka mugoče! Enkat — jest se še prou dobr spuminam — slonu je en brat Sukolc na Pepelnična sreda zjutri pred ta »Narodnem dumam«, držu se iz ubema rukama za zid in gledu predse tku zabuden, de se m je zdou preči sumliu.
»Brate, kua pa delaš tlela? Za kua pa na greš dam; sej u že hmal osem ura?« naguvuru sm ga in prjeu za rama.
»Čak, de pride moja hiša tle mem, pa um škoču vajna,« odguvuru m je in začel se mu je tku koucat, de sm iz previdnast stopu tri kurake preč ud nega.
»Če čakaš, de uja hudile hiše mem tebe, uš mogu šc douh čakat. U Iblan hiše trdnu stujeja, sej sa tku iz hiputekam ub-težene, de se še ganit na morja.«
»Kdu tu prau? Puglcj no, kuku diujaja mem mene! In šc čez dali bi, čez dali —
--b 1111« in sesedu se je ub zid na tla
in zaperu uči. Kua se je iz nim zgudl naprej, m ni znan; al iz tega sm pusneu, de se more pred pijanem čluvekam use vrtit, kokr de b blu use ukul nega pijan in zatu tud ni izklučen, dc sa bli leberaln žurnalisti ta dan pijan; sej udeleženci katolškega shoda nisa bli tku umazan, de b na prvušil sojmo bližnmu, če jc prou leberalc, tud kašn glaž vina, čc jc lc preveč puželiu gledu in ukul nh lazu. Dc b se leberaln žurnalisti tu le tku izmislel, tu je skori ne-mugoče. Je že mogl bt iz nim tku, kokr iz tistmo Sukolcam.
Ke sm tku sam pr seb prcmšlvou in šou naprej, pa zagledam naenkal ored saba
pulcajderekcjon in stavu sm na Plajvajsu cest.
»Fant, tlela nolr stop, pa uš lohka use natank zvedu. Tlc maja use nit, ke sa pu Iblan razprežene, u rok, tku de jm more pridet use na nus. Še zadnč, ke s je pud Flečkajnarskem mustam ena pudgana noga zlumila, je pršla mcldnga na pulcajderekcjon. Če tlela na uja nč vedi ud kašneh narodnast, pol u pa pr svet res, de leberaln žurnalisti lažeja, al pa de sa bli tku pijan, de sa use narobe vidi. In stopit sm not na derckcojn h enmo mojmo prjatle, ke ma učaseh, kedr je u parad, tulk zvejzd pud uratam, de use mrguli. Ta u ta narbulš vedu, sm s mislu in putrku na urata,
»Herrrrajn!«
»Dobr dan Buli dej!«
»O serbus! A s ti, Pepe? Kua pa jc tebe prnesl h men? Prosm, kar tlela se mal used, dc jest tala meldenga gor uza-mem, ke jc edn naznanu, de je u »Unione« najdu ena več šuma gnarja. Um prec gutou,« in začeu jc pu enem puperi praskat, jcsl sm pa čaku na stol, de je biu fertik.
»No, zdej sm pa gutou! Tulk mam p& za upraut zdela pu katolškem shode, dc že na vem, ki se mc glava drži. Edn na drug hodja klerekalci sm in nosja skp use sorte najdene rči; tku de mama že en ccu mu-zeum tle. Jest na vem, de sa Ide tku nepreviden in dc na merkaja na soje rči. U takmu drejne more člouk na use plati mer-kat. Tu je še dobr. de sa bli sam pusten Ide skp.<t
Ker Je šc preostajalo nekaj časa, jc peljal gospod župan svoje goste med potom na vrt gostilne »Mantova«, da si še nekoliko privežejo dušo pred odhodom, Poljska kri se jc tako razvnela, da so tukaj neprenehoma prepevali svoje »krakov-jake« ter poljske narodne in bojne pesmi.
Slednjič je bilo treba na kolodvor, vlak jc že čakal, potnikov se je nabralo na peronu, a poljski Krakusi v svojih pisanih narodnih nošah so pred odhodom vlaka vzeli še gospoda župana v svojo sredo ter mu na peronu zapeli v slovo: Dla ojczyzny i dla wiary niechaj zyje, zyje nam! itd., itd, (Za domovino in za vero naj nam živi, naj nam živi!)
Vlak je zažvižgal, treba je bilo vstopiti, a še iz vlaka so neprenehoma doneli iz mogočnih poljskih grl navdušeni pozdravi lepi Vrhniki in njenim prijaznim ter gostoljubnim prebivalcem.
Štajerski deželni zbor.
Maribor, 5. sept. 1913.
Vprašanje štajerskega deželnega zbora zopet napolnjuje predale osobito nemškega časopisja. Z nameravanim sklicanjem drugih deželnih zborov je bila postala zopet aktualna tudi delazmožnost našega deželnega parlamenta. Že pred prilično enim mesecem so prinašali graški listi poročila o pogajanjih radi delazmožnosti in kolportirala se jc celo že vest, da je vlada sklenila razpust. Vsa tozadevna poročila so bila prezgodnja in neresnična. Začetkom tekočega tedna so bila pa kar na mah zopet uprizorjena pogajanja in v dobrih dveh dneh že tudi zaključena. Kakor ste že poročali v vašem listu dne 4. t. m,, so se Slovenci izjavili za razpust, Nemci so se pa postavili na stališče, da naj se zasedanje deželnega zbora odgodi do decembra, ko bo državni zbor že sklenil finančne načrte. Do takrat, tako utemeljujejo svoj sklep Nemci, deželnemu zboru ni mogoče sklepati o pokritju žc šestmilijonskega deficita, ker jc treba poprej vedeti, koliko bo znašal prispevek države v svrho sanacije deželnih financ. Ta sklep nemških poslancev, ki je za nas Slovence po svojem efektu precej irelevanten, čeprav ne vpošteva naše zahteve, je vzbudil v nemški javnosti gerko kri. Nemškonacionalno časopisje v Gradcu je začelo ostro gonjo proti sklepu svojih poslancev. Najprve se je oglasila ■ Tagespost«. Žc oficielno poročilo o odgo-ditvi zasedanja na december je garnirala s sentimentalnimi obtožbami. Drugi dan si je židovska tetka naročila nekega »davkoplačevalca«, ki je v inseratnem delu v Poslanem« bral levite nemškonacionalnim poslancem. Tretji dan — danes — smo prišli že tako daleč, da čitamo na uvodnem mestu vehementne invektive proti nemškonacionalnim korifejam. — Nič boljši kot »Tagesposta ni oficielno glasilo »Natio-nalverbanda«, : Tagblatt«. Ta je še 2. septembra priobčil Einspinnerjev članek, s katerim je bil že nekako v naprej utemeljen sklep nemške večine, včeraj popoldne je pa že prinesel članek poslanca učitelja Otterja, ki se v ostrih besedah obrača proti odgoditvi in zahteva razpust v septembru! Tako je prišlo, da se nam nudi sedaj res prizor za bogove! Nemškonacio-nalna večina, ki radi svojega sovraštva do Slovencev noče napraviti reda v deželni hiši in hoče vedno ribariti v kalnem, ker je s tem odvezana vseh svojih obljub napram volilcem, je prijadrala tako daleč, da
je nastala revolta v lastnem taboru. Prilika je seveda preugodna, da bi tega tragikomičnega spora nc izrabili nasprotniki nemškonacionalne večine v svoje strankarske namene. Prvi in najglasnejše se je dal čuti krščanskosocialni fronder in »enfant terrible« štajerskih politikov pl. Pantz. V vsem časopisju je dal razglasiti, da najod-ločnejše protestira proti odgoditvi deželnega zbora na december, Krščanskosocial-no glasilo »Volksblatt« tudi pridno izrablja konflikt v nemškonacionalnem taboru, V današnjem uvodniku se spretno izogne vprašanju, če je z odgoditvijo zadovoljen ali ne, pač pa krepko krivi nemškonacionalno večino, da je ona vsled svoje hinav-ščine kriva vseh zmed, — Radovedni ste gotovo tudi, kako je postopanje liberalcev z ozirom na deželnozborsko vprašanje. Če hočem biti prav odkrit, moram reči, da je boljše, če o naših liberalcih ne govorimo, V naših kot tudi v nemških krogih velja liberalna politika samo še za razvedrilo. Če postane človeku dolgčas, je potreba samo vreči poglede na naše liberalce, ki streljajo enega kozla za drugim, pa imate dovolj za — smeh in kratek čas.
Turki uničili katoliške občine v Tramu.
„Sioventev" dopisnik umorjen?
Sofija, 2. sept. 1913.
Mihael Petkov, rimskokatoliški v Trakiji, poroča
idrijske novice.
Sam pusten Ide, prauš? Leberaln listi pa pišeja, de je bla sama sodrga in še pijana pu vrh na katolškem shode.«
.'Pepe, Pepe; al daš tud ti kej na tu, kar leberaln listi pišeja? Jest sm te mou bi za pametnga.«
Jest nč na dam; al prepričat sm se pa le tou, kulk jc resnice na tem, kar pišeja, zatu sm pa pršou h teb, de m tu razlužiš. Pr pulci use veste.«
Kua na uma vedel. Jest t sam tu rečem, Pepe: zdej ub katolškem shode nosja Ide edn na drug sam najdene rči skp; kedr je pa kašna več leberalna prreditu, hodja pa jokat sm in tarnat: tu pa tu m je zmankal; in pr ta narvečim leberalnem šmorne žc bereš druh dan pu leberalneh časnkeh: »čist nova židana marela, al pa čist nou montl je zginu iz ta »Narodnga doma«, ustala pa je stara pulomnena marela, al pa nč ureden zaflikan montl. Du-tičnk, ke s je prlastu dobra tuja lastnina, zatu pa udložu soja nč uredna, je dobr znan, zatu ga puziulama, de prnese nazaj, kar je uzeu, de se tku izogne neprjetneh pusledic.« Take in pudobne rči bereš useli pu leberalneh prreditvah in mi mama sit-nast nad sitnastja in preiskava za preiskava; za zahvala nas pa še pol uberaja ukul, de sma zanč, de na strema soje doužnost. Pepe, kar sc katolškega shoda am tiče, b šc pulcije treba na blu; de sma pa bli use glih, sma bli pa zatu na nugah, de sma skrbel, de sa leberalci shod — ignuriral, ke drgač b ga ne, prou gvišn, de b ga na ignuriral,«
(Naprej prhodnč.)
škof
Turki so, vdrši v Trakijo, popolnoma uničili katoliško občino v Ela-Gunu, občino Lisar, Ak-Bunar, kjer so umorili »Slovenčevega« dopisnika, duhovnika očeta Boneva, katerega so preje mučili, so zažgali nadalje Mostratli, kjer so uničili oba katoliška samostana, zažgali K a i a de j k in Derviško Mogilo, kjer so vse ženske onečastili in ubili duhovnika P. Genčeva, ki je Slovencem po Bogoljubu« znan, in zažgali tudi katoliško župnijo S u d j a k na starem Bulgarskem. Tako so Turki uničili vse katoliške občine, cerkve in šole ter večino prebivalstva pomorili.
X X X
»Slovenec« je bil prvi avstrijski list, ki jc poročal o turških grozovitostih v Traciji. Poročali smo že, da sta dva katoliška bulgarska duhovnika najbrže umorjena, namreč Ivan Bonev in Kosta Genčev. Včeraj nam je naš dopisnik Nikolaj Dimitrov sporočil, da se je Ivan Bonev rešil in pri-bežal v Jambol v Bulgariji, o Kosti Gen-čevu pa da še ni nobenega sledu. Poročilo, ki je priobčujemo zgoraj, pa poroča iz Sofije, da sta bila Kosta Genčev in Ivan Bonev od Turkov grozovito mučena in umorjena. Pričakujemo še točnejših poročil.
vojnl-minister obiskuje trdnjave na avsirijsko-lflski meji.
Dunaj, 5. septembra. »F r e m d e n -b 1 a 11« poroča: Vojni minister general Krobatin je nenadoma odpotoval, da si ogleda trdnjave ob avstrijsko-laški meji. Vojni minister si je ogledal pozicije na Rablju, v Trbižu, na Predilu, se potem peljal skozi soško dolino in se nahaja zdaj v vipavski dolini, kjer je inspiciral vojašnico v Ajdoščini.
Reonikolsko vprašanje.
Rim, 5. septembra. Obisk di San Giu-liana pri Berchtoldu se je zato odložil, ker je regnikolsko vprašanje v Trstu še vedno nerešeno in ker avstrijska vlada še ni dala zadoščenja za slovenske demonstracije pred laškim konzulatom v Trstu, ampak obljubila zazdaj samo preiskavo. Di San Giuliano pa tudi drugi mesec ne bo mogel priti na obisk k Berchtoldu, ker se bodo takrat vršile splošne volitve v Italiji in ker bodo takrat v Avstriji zborovale tudi delegacije, v katerih utegnejo Slovani jako napadati Italijo. Obisk se bo torej mogel vršiti šele v pozni jeseni.
Rim, 5. septembra. Oficiozna »Tribuna« trdi, da se obisk di San Giuliana ni odložil zaradi tržaškega vprašanja, ampak da se je obisk že davnej določil za mesec oktober.
Dunaj, 5. septembra. Tukaj se poudarja, da je di San Giuliano svoj obisk odložil zaradi tržaške afere. Obisk se je sploh že trikrat preložil. Laški poslanik je Berchtoldu že pred šestimi dnevi razložil vzroke, zakaj ga laški zunanji minister ne more obiskati.
Berolin, 5. septembra. Oficiozna >Kol-nisehe Zeitung« napada Slovence in kle rikalce«, ker motijo »dobro razmerje med Avstrijo in Italijo,
i Dvajset let poteče prihodnji mesec, kar je bila ustanovljena katoliška delavska družba. Dosti imamo še v svoji sredi mož, ki še pomnijo, koliko težav je bilo premagati še pred ustanovnim shodom. Vsi ti se pa gotovo z veseljem spominjajo začetnega truda, ko gledajo danes lepo organizacijo, ki je zrastla iz katoliške delavske družbe. Dne 14. septembra obhaja družba svojo dvajsetletnico. Ob pol 9. bo zjutraj sv. maša, na večer pa bo družinska zabava pri Didiču s primernim govorom, petjem .izbranih pesmi, godbo in prosto zabavo. Ob izrednem trenutku zberimo se kar moč polnoštevilno!
i Vojni minister je v ponedeljek mimogrede posetil Idrijo. Prišel je okolu poldne ter se pomudil nekaj ur v mestu, potem pa se zopet z avtomobilom odpeljal proti Črnemu Vrhu,
i C. kr. rudniška ljudska šola za deklice se izpopolni še z osmim razredom, kar je bilo že dolgo želeti. Ministrstvo za javna dela pa je tudi sedaj baje dovolilo le pogojno, če se namreč dobi primeren prostor.
i Cestni odbor je imel 4. septembra sejo, pri kateri je sprejel odbor na znanje razna poročila. S posebnim zadovoljstvom je bila sprejeta vest, da bodo odslej izplačevali davčni uradi doklade v popolnem znesku, kolikor donesejo, ne pa samo v višini proračunjene svote. Pri nas se je v zadnjih letih precej poznalo. C. kr. rudnik je donašal namreč v tem času leto za letom večji čisti dobiček, kakor se je mogel porabiti za podlago proračuna. Zato bi bila morala dobivati blagajna okrajnega cestnega odbora tisočake kron čez proraču-njeni znesek, a glavarstvo je cestnemu odboru priznalo samo proračunjeni znesek.
i Shoda katoliškega političnega dru-štca bodeta v nedeljo, 7. septembra popoldne v Žireh, kjer bodo poročali deželna odbornika dr. Lampe in dr. Pegan ter drž. poslanec Josip Gostinčar; v ponedeljek, 8. septembra, na Vrhu pri Svetih treh Kraljih po dopoldanskem opravilu, kjer bodeta govorila dr. Lampe in poslanec Gostinčar.
i Osmi razred na erarični ljudski šoli v Idriji. V Idriji se otvori z začetkom šolskega leta na ondotni erarični ljudski šoli osmi razred. S tem je zelo ustrezno idrijskemu prebivalstvu. Da se je to zgodilo, gre posebna zasluga gosp. dekanu Arkotu in krščanski delavski organizaciji, ki se je neutrudljivo potezala za to.
Tržiške novice.
t Ženski odsek društva sv. Jožeia
je priredil preteklo nedeljo dobrodelno predstavo. Igrala se je ljudska igra s petjem v petihdejanjih: »Mala pevka.« Igra je zelo primerna za naše odre. Vse igralke in igralci so izborno rešili svoje vloge. Dasi je čas za prirejanje malo neugoden, ker hiti vse na prosto ofc lepem vremenu, je bila predstava vendar dobro obiskana. — Kakor ču-jcino, se naš marljivi ženski odsek pripravlja že za drugo igro.
t V Ameriko so se zadnji čas jeli izseljevati tudi z Gorenjskega. Iz trži-ške župnije jc odšlo že več družin in zopet se jih nekaj odpravlja. Kljub ved-nini opominom, da je treba tudi v Ameriki trdo delati, še bolj nego doma, hite ljudje za zlatim teletom, katerega pa žal ne najdejo.
t Razglednice katoliškega shoda se dobivajo v prodajalni g. Theuer-s c h u h na glavnem trgu.
t Dijaki prirede v prid podpornemu društvu veselico v nedeljo dne 14. t. m. Natančen program se objavi prihodnji teden.
li lovce.
Mohoriani!
tinki
Ob sprejemu družbenih knjig darujte po dese-»Slovenski Straži«!! =====

Tekma iermačev. Zanimanje za to prireditev ni samo med domačimi lovci izredno živo, ampak tudi v tujini so radovedni na uspeh. Take tekme so na Češkem, Moravskem in Niž. Avstr. nekaj navadnega, kajti tam so bogata lovišča, da par lovcev igraje lahko ustreli en dan po nekaj sto jerebic, fazanov in zajcev. Ob večjih lovih gre plen že v ,(tisoče. Da imajo v takih loviščih tudi dobre pse fermače, je samo po sebi umljivo, zakaj kolikor več divjačine imam v lovišču, toliko laže učim svojega psa, oziroma, kolikor več pride pes z divjačino v dotiko, toliko več rutine in praktičnih izkušenj si nabere. Gledati rutiniranega fermača pri delu je ,,za lovca prava slast. V, naših loviščih se seveda kaj takega lc malokdaj vidi. Prvič nimamo bogatih lovišč, drugič pa nam nedostaja dobrih psov. »Slovensko lovsko društvo« se trudi temu idpomoči s tem, da budi in neti v na-'Mih domačih lovskih krogih zanimanje za dobre pse fermače in da skuša tuje dobre pse spraviti v deželo. Ta namen ima tudi tekma dne S. t. m. — Po eni strani imajo na tekmah lovci priliko
videti, kako lovi zares dober lermač, po drugi pa imajo imejitelji in učitelji fermačev priliko javno pokazati, koliko so njih psi vredni. — Prav zato ni tekma prav v nobenem oziru omejena. Tekmo pride lahko vsakdo gledat, naj je lovec ali ne, domačin ali tujec, član društva ali ne. Pa tudi tekmuje lahko vsakdo, samo da odgovarja njegov pes predpisanim pogojem. Vsako ščene se seveda ne more pripustiti k tekmi, kajti tekma bodi izbor lepote in dobrote. — Kakor ni dovolj, da je pes samo lep, za lov pa neporaben, tako ne zadošča, da je za lov dober, sicer pa spaka. Oboje mora biti vsaj do gotove meje združeno, kajti le tak pes je za pleme kaj vreden. — Zato zahteva »Zveza avstrij" skih kinologov« na Dunaju kot najvišja oblast v teh stvareh, da se k tekmam pripuščajo le taki psi, ki popolnoma odgovarjajo plemenskim znakom in imajo rodovnik. Ker je pri nas takih psov. izredno malo, je zveza dovolila za našo prireditev izjemo in gg. sodnike pooblastila, da smejo tudi take pse pri-' pustiti k tekmi, ki še nimajo rodovnika. toda le, ako so psi res lepi in Čiste krvi ter je upati, da se naknadno sestavi rodovnik. Ta izjema kaže veliko naklonjenost zveze do našega društva. Pa tudi sicer so gospodje na Dunaju vse storili, da nam tekmo omogočijo, —t No, pa tudi domačini so se odzvali. »Kranjsko društvo za varstvo lova« je dalo prvo ceno v znesku 100 kron in znani Nimrod s Krasa gosp. Štefan E. Paximadi, veleposestnik iz Sežane, je dal drugo ceno v znesku 70 kron, požrtvovalni gosp. podpredsednik društva gosp. Fr. X. Urbane, veletržec v Ljubljani, tretjo ceno v znesku 50 kron, itd. Nadejati se pa smemo še več daril, tako, da noben tekmovalec ne pojde praznih rok domov. Tudi smo mislili prirediti v nedeljo 7. t. m. popoldne razstavo fermačev. Toda gg. sodniki pridejo šele 8. t. m. z dunajskim brzovla* kom, zato razstave ne bo. — Tekma bo zelo ostra, kajti že sedaj je pripravljenih 12 tekmovalcev od vseh krajev. —> Kdor pride že v nedeljo zvečer v Ljubljano. najde lovsko družbo v verandi hotela »Union. — Odbor.
Jule Britanica" - v zraku.
Velika Britanija se odločno in z veliko naglico pripravlja, da kakor na morju, zavlada svetu tudi v zraku. Angleška admi-raliteta je tako sklenila, Zgraditi se ima zračna flota vseh vrst letal in zrakoplovov/ ki bo podrejena Naval Air Servicu.
Jedro zračnega brodovja bodo tvorili »seaplanes«, kakor Angleži imenujejo hidroplane, nato pa pridejo ostala letala in zrakoplovi. Sedaj ima Anglija dva vodljiva balona: en Parseval in en francoski Astra-Torres; sedaj jih zgrade še deset. Šest srednjevelikih zrakoplovov je že naročenih, ravnotako dva tipa trdega sestava, Kar se tiče seaplanov, jih jc mornariški tajnik Churchill za konec leta 1913. obljubil 100. Ker pa mora biti 100 seaplanov vedno na razpolago, jih bodo vsega vkup kupili 200, ker se mora računati, da jih bo 50 odstotkov vedno v popravi.
Glede velikega pomena hidroplano* se je v angleški mornarici začetkom tekočega leta izvršil velik preobrat. Vsi ladijski poveljniki so v svojih poročilih o zadnjih pomorskih vajah zahtevali, naj se njihove ladje čim preje opremijo s hidroplani, Ko se tako izdatno pomnoži zračno bro-dovje, bodo v angleški mornarici tudi pomorsko strategijo temeljito izpremenili.
Ob angleški obali se napravi nepretr« gan pas postaj za vodna letala; razen tega se napravi več zrakoplovnih postaj. Zrakoplovi bodo služili za daljna poizvedovanja tje do sovražnikove obali, seaplani pa bodo operirali iz bližine in opazovali sovražnikovo mornarico. Vsa letala bodo opremljena z brezžičnimi brzojavi, da bodo vse, kar bodo opazili, lahko koj naznanili poveljujočemu admiralu.
Ker bodo na ta način seaplani deloma nadomestili brze lahko oborožene križa-rice, so nekatere že naročene take ladje odpovedali na korist vodnim letalom. Predvsem bo vsak brodovni oddelek dobil po tri posebne križarice, ki bodo imele na krovu seaplane. Inženerji že delajo načrte za te vrste križarice, ki bodo predvsem pripravne za transport in popravila. — Ker angleške zasebne tvrdke. za letala ne bodo mogle zadostiti naročilom vojne mornarice, se v Ohatani zgradi posebna admiralitetna delavnica. Naročila se bodo oddala pa tudi v inozemstvo.
Balkanski dooodki.
BULGARSKO - TURŠKIM POGAJANJEM.
Carigrad, 5. septembra. General Savov v nekem pogovoru izjavil, da bi bila Bulgarija pripravljena Turčiji pustiti Odrin tudi v utrjenem stanju, ako bi dobila za to druge točke v okolici: na vsak način pa
K

zahteva I.ozcngrad, ki v turški noti od 19. julija ni omenjen.
London, 5. septembra. Poročevalcu ;-Daily Telegrapha« jc Envcr beg izjavil, da se nc boji, da bi Porta lc eno ped zasedenega ozemlja odstopila. Ako bi sc pa to vendarle zgodilo, potem bo celo stvar vzela v roke armada, ki je danes močna 300.000 nož in polna samozavesti.
TURKI PRODIRAJO DALJE ?
Soiija, 5. septembra. Tu se širijo vesti, da so Turki prekoračili Mesto in prodirajo naprej proti zapadu na ozemlje, katero ima zasedeno Grčija. Ker Sofija nima direktne zveze z zapadno Trakijo, vlada ne ve, koliko je resnice na teh vesteh.
AVSTRIJA IN RUSIJA PA ODRINSKO VPRAŠANJE.
Peterburg, 5. septembra. O f i c i o z -A o se naznanja, da sla Avstrija in Rusija v odrinskem vprašanju sicer edini, da pa imata pri tem ravno tako različne razloge, kakor sta jih imeli v kaval-skem vprašanju.
NEVAREN POLOŽAJ V SOFIJI.
Dunaj, 5. septembra. K vestem o vojaških nemirih v Sofiji izjavlja bulgarska brzojavna agentura: Raznesla se je bila vest, da je 14. letnik odpuščen domov, nakar je kakih 100 mož odšlo iz vojašnic. Na cesti so srečali gručo demonstrantov, ki so jih potegnili za seboj, da so se udeležili demonstracij pred kraljevo palačo. Ko so pa vojaki zvedeli, da še ni izšlo povelje o odpustu, so se takoj vrnili v vojašnice. — Nasproti temu uradnemu poročilu trdijo zasebna obvestila, da se demonstracije v Sofiji še vedno nadaljujejo, da so zelo resne in sc jih udeležuje tudi vojaštvo. Vlada je v velikih stiskah.
SRBSKA DEMOBILIZACIJA.
Belgrad, 5. septembra. Jutri bo dc-.nobilizacija končana, nakar se v ponedeljek na vseh progah upostavi reden železniški promet.
PAŠIČ OSTANE.
Dunaj, 5. septembra. N. Fr. Presse« se poroča od srbske strani: Ministrski predsednik Pašič ostane v Marijinih Varin najbrže do srede ali največ do 20. septembra. Potem se namerava podati v Biarritz po svojo družino. Ob povratku v Belgrad se Pašič ustavi nekaj dni na Dunaju in bo imel najbrže podroben pogovor z grofom Berchtoldom. Demisije Pašič ne bo podal. Ko se je bil vrnil iz Bukarešte, je siccr ponudil svoj odstop, da bi sc posvetil svojim zasebnim poslom, toda niti kralj, niti njegova stranka nista hotela o tem ničesar slišati. — Srbija bo za ureditev svojih financ nujno potrebovala posojilo 150 milijonov frankov in bo to posojilo v kratkem sklenila.
SRBIJA IN BULGARIJA.
Belgrad, 5. septembra. V vojnem ministrstvu izjavljajo, da srbsko-bulgarsko mejno delo nepričakovano hitro napreduje, ker Bulgari lojalno postopajo in se opravičenim srbskim željam ne protivijo. (Druge vesti pa trdijo, da je razmerje med Bulgarijo in Srbijo slejkoprej jako napeto.)
GRŠKA KRALJEVA DVOJICA V NEMČIJI.
Berolin, 5. septembra. Z ozirom na obisk grške kraljeve dvojice piše »Nordd. Allg. Ztg.«: Prepričani smo, da bo nemško ljudstvo ob tej priliki kralja Konštantina in njegovo soprogo pozdravilo s tisto simpatijo, ki jo vsled svojih osebnih zaslug na uspehi prijateljske Grčije zaslužita.
MED SRBIJO IN ČRNO GORO.
Peterburg, 5. septembra. V tukajšnjih političnih krogih sodijo, da se bosta kralja Peter in Nikolaj s posebnimi pismi obrnila na rumunskega in grškega kralja in ju prosila, da prevzameta razsodništvo glede Prizrena. Za gotovo se smatra, da Prizren ostane Srbiji.
K SRBSKO-ČRNOGORSKEMU VPRAŠANJU. ZMEDO DELA ITALIJA ?
Belgrad, 5. septembra. V dobro poučenih krogih izjavljajo: Bistvo nastalih težav niso teritorialna vprašanja sama na sebi, marveč gre v prvi vrsti za dalekosežna administrativna vprašanja. Črna gora zahteva celo Metohijo z Djakovico in Plev-ljem in celo peško pokrajino do reke Klin in Rudnika, medtem ko bi bila Srbija pripravljena odstopiti ozemlje do belega Drina brez Peči, ali do reke lstok izvzemši Plevljc in do čehotinske reke. Srbija na-glaša, cla Črni gori ne sme pripasti preveč arnavtskega prebivalstva, ker bi bila Črna gora komaj v stanu vzdrževati red med Arnavti ter bi se bilo zato bati vednih nemirov na trodržavni meji. Prebivalstvo krog Peči — in sedaj tudi krog Plevlja — itak že od jeseni javno nastopa proti pri-padništvu k Črni gori in v javnih spomenicah grozi z izseljenjem. Zanimivo jc, da so bili Črnogorci izpočetka zelo naklonjeni srbskemu predlogu, da se med obema državama podero vse meje, nakar bi Črna gora lahko dobila od Srbije vse, kar bi hotela, zadnji čas so pa v tem oziru postali zelo rezervirani. Kljub temu pa zahtevajo
velike ugodnosti na vojaškem, carinskem in železniškem polju. Kakor se jc dognald, jc tu vmes italijanska roka. Italijanski kapitalisti, ki so doslej izključno eksploaj-tirali Črno goro, sc boje za svoje koristi. Barska pristaniška družba, katere delničarji so visokostoječi Italijani iz kraljestva, je pri črnogorski vladi urgiraia novo pogodbo, s katero bi se družbi dosedanji tobačni monopol zagotovil za več desetletij naprej, ravno tako tudi predpravica za monopol na luke in žclcznicc. Ti monopoli bi se ne smeli radi kakih pogodb s katerokoli državo prav nič izpreminjati. Tako zahtevajo Italijani. Očividno je, da je to naperjeno predvsem proti Srbiji. Barska italijanska družba je tudi hotela Srbijo prisiliti, da bi za svojo jadransko luko izbrala Bar, da bi barska družba mogla eks-ploatirati srbsko zunanjo trgovino. Tu je jedro sedanjih srbsko-črnogorskih težav, ki se bodo pa menda mirno rešile.
RUSKI GLAS GLEDE GROZOVITOSTI V MAKEDONIJI.
Belgrad, 5. septembra. Z ozirom na vesti, da so Srbi v Makedoniji vršili grozodejstva, sc je v peterburškem Novem Vremenu oglasil ruski konzul v Skoplju, ki te vesti zavrača kot izmišljotine. Res je sicer, da so Srbi zažgali par makedonskih vasi, to pa v popolnem soglasju z vojnim pravom, ker je prebivalstvo v tistih vaseh zavratno streljalo na srbske vojake. Da bi bili pa Srbi onečaščali ženske, mučili ranjence ali celo ropali — je izmišljotina, ker sc ni pripetil en sam tak slučaj. Pač pa je netorično, da so Srbi z bulgarskimi ranjenci postopali tako lepo, kakor s svojimi lastnimi. Sploh je srbska armada s sovražniki kar najlepše postopala.
Dnevsie novice.
-[- Naš ponos. Letošnji hrvaško-slo-venski katoliški shod je po svoji mogočnosti presenetil vse: nasprotnike in nas. Tako velike udeležbe, tako veličastne manifestacije ni nihče pričakoval. To sc kaže v vseh odmevih katoliškega shoda. V naših vrstah nepopisno navdušenje, po-vzdignjena samozavest, pri nasprotnikih poparjenost, ki se najbolj kaže v nizkih izbruhih liberalnega časopisja. Tisti, ki so izdali parolo prezirati katoliški shod, žc štirinajst dni izlivajo svojo jezo v obliki najgoroslasnejših laži po potrpežljivem papirju, vsak dan morajo zatrjevati svojim pristašem, <da shod ni imel prav nobenega pomenac, v isti sapi 'brezpomembni shod« vsak dan oblajajo. Cclo liberalcem se morajo zdeti liberalni žurnalisti v tej situaciji jako komični. O nobenem shodu še niso liberalci toliko ^poročali« kot o tem, še o svojih nc. Prezreti ga niso mogli. Prav pravi »Gorenjec«: >Vsc jih jezi: vreme, narodne noše, silne množice občinskih za-stopov, Orlov in članov drugih društev, slovanski gostje, mirne, temeljite razprave, pojavi omike in napredka« — ki se na liberalnih prireditvah ne vidijo. Tn >Slovenski Gospodar« pravi: »Kdor ni bil sam na katoliškem shodu in sam priča slikovito učinkujočih prizorov, zanj je naše pero preokorno. Zato pa tudi ni glasu proti katoliškemu s h o -d u, seveda razun liberalnih, katerim pa v tem slučaju iz srca radi odpuščamo. Bodimo pravični in p u sl i m o vsakemu svoje: Nam radost in veselje, liberalcem jezo in zabavljanje.« In odlični krakovski »Glos Narodu« izjavlja: Za ccrkev, za slovanstvo, za državo — so manifestacije v Ljubljani velikega pomena.« Ta soglasna sodba vse poštene javnosti o katoliškem shodu jc naš ponos, bodrilo za nas in za vse, ki so prihiteli v Ljubljano poveličat praznik zmagovalne katoliške misli na Slovenskem. Naš ponos je, da jc že letos katoliški shod malega slovenskega naroda lahko stopil ob stran shodu katolikov v Nemčiji, ki so znani po svojem sijaju. V Metzu se je glavne manifestacije shoda katolikov v Nemčiji udeležilo 30.000 oseb —• pri nas nismo v tem prav nič zaostali. In ko zopet zavihrajo pred nami zastave naših društev na prihodnjem brvaško-slo-venskem katoliškem shodu, tedaj bomo Hrvatje in Slovenci lahko s ponosom rekli, da smo si priborili prvenstvo v pojavih katoliške zavesti. Tega našega ponosa na uspehih zadnjega katoliškega shoda in na sadovih njegovih v bodočnosti bevskarje liberalnih listov ne more zmanjšati.
»ČJsterreichs katholisches Sonntags-blatt« pravi v obširnem poročilu o sloven-sko-hrvatskem katoliškem shodu v Ljubljani tudi sledeče: Katoliški Slovenci in Hrvati, kojih število ne presega 4 milijoAe, so bili na katoliškem kongresu zastopani po 20.000 udeležencih, razmerje, ki daleč presega celo katolike v Nemčiji, ki so vem dar tako zelo organizirani.«
-f Kaj misli pošteno delavstvo o katoliškim shodu. »Naša moč«, glasilo slovenskega delavstva, pod naslovcjm -Učinki katoliškega shoda« piše: Veličastno uspeli katoliški shocl in manifestacija je ljubljanske patent liberalce spravila v blaznost. Drugače si nc mo-
remo predstavljati nizkotnih pamfle-.tov o katoliškem shodu v liberalnem časopisju. Ako je to časopisje res gla-silo liberalne inteligenco in ta požira . tako sirovosti brez odpora in jih celo ' plačuje, potom si izreka sama obsodbo. Kdor jo bil priča dogodkov o priliki katoliškega shoda v Ljubljani, sc mora nad propalostjo liberalnega časopisja zgražati. In stranka, ki stoji za temi, s tako moralo napojonimi listi, naj bo 1 voditeljica in učiteljica našega ljudstva? Ne in stokrat ne! Zato pa proč ocl gnjilega liberalizma!
j Ovacije občin deželnemu glavarju dr. šusteršiču. Neomajno zaupanje in vdanost ter čestitko k petdesetletnici so izrekle g. deželnemu glavarju nadalje občine: B u d a n j c pri Vipavi, Dolenji Logatec, Trebeljevo (okraj Litija), Loški potok, Velika Dolina, Stari trg pri Ložu, L i p 1 j c n j e , Dobrunjc, Dobrova, Iška vas, Polhov gradeč, Ž e 1 i m 1 j e. Tudi so občine izrekle svojo skrajno ogorčenost *nad podlostjo liberalnega časopisja.
Častna občanstva deželnega glavarja. Občinski odbor v tški vasi jc izvolil deželnega glavarja dr. 1. Š u s t e r -š i č a soglasno častnim občanom v znak hvaležnosti in vdanosti. — Odbor občine Studenec-Ig je dne 22. avgusta k o r p o r a t i v n o izročil g. deželnemu glavarju častno diplomo občine Studenec. — Dne 23. avgusta se je poklonila g. deželnemu glavarju deputacija občine F a r a pri Kostelu pod vodstvom g. župana B a u e r j a in izročila častno diplomo občine Fara. — Dne 25. avgusta je prišla v deželni dvorec deputacija občine Drašiči pri Metliki pod vodstvom g. župana B a j u k a , izročivši g. deželnemu glavarju diplomo častnega občanstva drašiškega. — Dan pozneje — 26. avgusta — pa se je poklonila deželnemu glavarju deputacija mesta Škofja Loka pod vodstvom g. župana G u z e 1 j a. Člani de-putacije so bili gg.: podžupan Jos. Hafner, duhovni svetnik Avg. Šinkovec ter občinska odbornika J a m n i k in M o -1 i n a r o. — Govori, ki so se menjavali pri teh slovesnih prilikah, so pričali o tesni vezi, ki vežejo občine s poglavarjem samostojne deželne uprave. Posebno omeniti je umetniško izdelano diplomo mesta Škofja Loka, ki dela vso čast pristnemu umetniškemu talentu g. A. R u d a.
-j- Zagrebški nadškof dr. Bauer v Rimu. Zagrebški nadškof - koadjutor dr. Bauer je danes odpotoval iz Zagreba v Rim. Spremlja ga njegov tajnik č. g. Janko Barle.
+ Blamirani liberalci in »Nova Reforma«. Liberalce jezi velikanska udeležba tujcev, med temi posebno Poljakov, na katoliškem shodu. Medtem, ko se vse časopisje iz Galicije, Poznanja in Ruske Poljske bavi obširno o tem triumfalnem pohodu katoliške slovenske misli, je bilo — tako kričijo libcralci — oglasilo skrajno konservativnega poljskega plemstva« »Nova Reforma , ki sc je edino zaletelo v katoliški shod in našo jugoslovansko dclegacijo. Kako informiran lisi je »Nova Reforma«, nam pove slučaj, ko se je mudil v Krakovu predsednik Matice Slovenske dr. llešič, ki ni razobesil zastave na čast udeležencem katoliškega shoda. Ta list piše o dr. Ile-šiču ined drugimi bombastičnimi frazami, da jc dr. llešič predsednik jugoslovanske akademije znanosti, vseučiliški profesor v Zagrebu itd. Seveda se ne čudimo nič, če je čutil tudi sedaj kdo potrebo iz Ljubljane o katoliškem shodu informirati list tako točno kot o dr. llešičevi osebi! Saj se menda razumemo g. profesor dr. llešič.
»Nowa reforma« in katoliški shod. »Slovenski Narod« jo navedel, cla. v poljskem jeziku tiskani list »Novva reforma« nc piše navdušeno o katoliškem shodu tor mu zlasti ni všeč, cla jo na njem nastopal dr. Šustoršič, čegar politika jo preveč »klerikalna«. Toda. »Slovenski Narod« ni povedal, kakšen list je »Nova reforma«. Torej povemo
»Novva reforma«, "cri.i jryr.ya.-t ali po našo liberalen lisi, ki pa nima za sabo nobene stranke, izvzemši stramko takozvanih samostojnih Judov v Krakovu. Čita. ga samo židovska in z žiili simpatizujoča inteligenca zahodnjo Galicijo. Izmed politikov stoje za »Novvo reformo« samo posamezni takozvani demokraški poslanci, večinoma Judje, ali vsaj izvoljeni vsled kompromisa z Judi po raznih požidovljenih manjših mestih Galicijo. Urednik »Novvo reformo« Konstantin Srokovvski, jo bil pri zadnjih volitvah izvoljen za deželnega poslanca iz Krakova kot. zastopnik obeh judovskih stnV.ik, samostojnih in ka-halnih judov v Krakovu. Poprej so jud-je imeli svojega poslanca iz Krakova. Pri zadnjih volitvah so se pa sprli mod sabo in so niso mogli zediniti za kandidata, torej sta obe židovski stranki samostojni in »kahalni« judje, sc zodinili na skupnega kandidata urednika »Novvo reforme«. Bilo bi pač težko pričakovati, cla bi so glasilo kahalnih judov ogrevalo za slovenski katoliški shod in dr. Šusteršiča! — »Slovenski Narod«, ki včasih rad uonaliskuie »Novvo re-
formo«, naj bi ponatisnil tudi one članke, s katerimi je svojčas psovala Jugoslovane. O črnogorskem kralju jo pisala, da jo navadni borzni špekuhnt, ki s krvjo svojih ljudi špekulira na borzi, kralj tatov in ušivcev. Črnogorski narod ji jo bil divji narod, narod roparjev, tatov in ušivcev. Noben drugi poljski in tudi no noben drugi dunajski list ni pisal tako grdo o Črnogorcih, kol »Novva reforma«. Zdaj pa jo list kahal-skih judov postal merodajen še za naše liberalce.
Dar iz Berolina. V kratkem bo raz« poslanih po Slovenskem 5000 slovenskih izvodov protestantskega svetega pisma. Stavek so postavili pri Kleinmayerju v Ljubljani, a iz previdnosti pri Kleinrnayerju knjige niso hoteli tiskati. Govori se, da so vlite plošče poslali v Berolin, kjer jih natisnejo. Pravijo, da je slovnični del te izdaje imel v rokah neki uradnik kranjskega deželnega odbora.
—	Globelo v leskovški fari pogorelo. V torek nekako med prvo in drugo uro ponoči jo pogorelo na prijaznem griču ležečo posestvo Globelo v loskov-ški fari. To nekdanjo last grofa Ervina Auersperga .jo kupil domačin g. lleršič, ki so je tam nastanil s svojo soprogo iz Gradca. Prostorno hišno zgradbo jo lopo popravil in okusno opremil s primernim pohištvom, kor jo nameraval lam prirediti poletno letovišče. Danes je Globelo žalostno pogorišče. Zgorela so tudi vsa gospodarska poslop ja in vsa krma. Živino so rešili. lleršič in soproga sta bila ono noč v Zagrebu. Škoda jo velika, jo pa vso, tudi pohištvo, dobro zavarovano. Eni pravijo, cla jo v poslopje strela udarila, kar je pa težko verjetno; je sicer ono noč parkrat za-gromelo, pa mnogo prej. kakor jc začelo goreti. Drugi mislijo, cla so cigani zažgali, katerih so sedaj mnogo klati po okolici.
—	Naši mornarji v Carigradu. »Novi Čas- ima iz Carigrada zanimiv dopis, v katerem piše misijonar A. T. med drugim tudi tele zanimivosti: Še nekaj Vas bo gotovo zanimalo iz Carigrada. Tuje bojne ladje so deloma že odšle odtod, nekaj iih jc še tukaj. Pred nekaj dnevi, ko je dobilo odrinsko vprašanje resnejše licc, so odpihali in od-puhali Rusi. Naši so še tukaj. Poveljnik' naše ladje Szigelvar« je brat načelnika naše stranke, Alojzij Š u s t e r š i č. Je prav »lušten< gospod, svojemu bratu popolnoma podoben po zunanjem in po nazorih. Za vojake je zelo skrben, toda ponoči jih ne pusti v mesto; v nedeljah jih' pošilja oddelkoma v cerkev. Zalo so pa naši mornarji tukaj na zelo dobrem glasu. — Kar nas je tukaj Slovencev in Slovenk, gledamo te dni tja gor v domovino. Cela Slovenija se bo zopet ogrela in nanovo poživila. Ljubljana, njeno srce, bo zopet močnejše in toplejše zaplalo. Bog daj k vsemu svoj sveti blagoslov!"
—	Katol.-narodno dijaštvo kamni« škega okraja, nc kamniški pododbor S. D. Z. kot lak, priredi jutri, v nedeljo, 7. t. m., v Društvenem domu v Kamniku ob pol o. uri popoldne prireditev s sledečim sporedom: Govor. Barcarola (kvartet na lok s spremljevanjem glaso-virja). Na urlaub! (kuplct). Igra »Stari Ilija«. — Po igri zabavni večer z godbo v prostorih restavracijo Krištof. Čisti dobiček jc namenjen slov. podpornim društvom na Dunaju, v Gradcu in Pragi; z ozirom na ta humanitaren namen prireditve prosimo najštevilnejšo udeležbo.
—	S pošte. C. kr. poštni oficial Ivan Volcpič, službujoč pri poštnem uradu Ljubljana 2, jo imenovan za c. kr. poštnega kontrolorja v Opatiji. — Za nacl-oficiala ad personam so imenovani v področju tržaškega, poštnega ravnateljstva naslednji oficiali: Kazim. Boltram v Gorici, Ivan Schmutz in Frančišek Globočnik v Trstu.
—	Ogenj v sušilnici kmetijske šola na Grmu. Dekleta gospodinjskega tečaja so 4. t. m. v sušilnici pripravljale zelenjavo za »konzervo«. Nesreča pa jc hotela vsled preobiloga močnega ognja, da so jim jc vsa priprava zažgala, kakor tudi poči. Nastal bi kmalu večji ogenj, ako bi ne bil vodja tečaja g. An-dolšek pustil podreti zid, ker lo na tok način jo prišel do vode in pogasil gorečo stvari. Škode jo do 100 K.
—	Nekaj vprašanj iz Ribnice. Iz Ribnice nam pišejo: Pretekli teden je začel razpošiljati načelnik Pogoditvenega društva užitninskega zakupa v Ribnici« gostilničarjem v našem kraju račune za pokritje izgube v letu 1911. Nc brigal bi sc toliko za to zadevo, a ker jc prizadetih več gostilničarjev naših somišljenikov, stavim naprošen od več strani v pretres možem, da se pravočasno prepričajo o računih in njih dejanski podlagi, ta-lc vprašanja: 1. Ali ste pregledali račune zadnjega leta in tudi preteklih let? 2. Koliko jc bilo dohodkov, koliko stroškov? 3. Kaki so ti stroški? So kriti z dokazili in pobotnicami? Ako niso kriti z dokazili, kako sc dokaže njihova resničnost? 4. Koliko si jc g. načelnik zaracunil za svoi trud pri društvu?
Kdo mu je to odločil? 5. Kdo je bil pregle-dovalec računov? Ali je sploh kdo pregledoval račune? Ali so tudi pregledovala dobili za svoj »trud« nagrado? Kako visoko? 6. Ali so bili računi ob vsakokratni razdelitvi izgube ali dobička vsakomur na razpolago? Ako ne, zakaj ne? 7. Kako visoko si je odmeril g. načelnik sam sebi v prejšnjih letih in sedaj delež dobička in izgube? 8. Zahtevajte izpisek svojih vplačil in primerjajte ga z drugimi! (Po tem sc namreč ravna delež izgube.) Preglejte račune lastnoročno in si napravite izpiske v smislu stavljenih vprašanj! 9. Kdo bo plačal tisti primanjkljaj, ki je nastal vsled počasnosti in nepremišljenosti g. načelnika, da ni pravočasno iztirjal deleže izgube, ampak odlašal z raznimi brezplodnimi prošnjami itd., da je med tem časom nekaj zavezancev že propadlo in se njihovega deleža sedaj ne more iztirjati? 10. S kako visokimi procenti se je odločila zadnja izguba? — Kakor čujemo, delajo nekateri deležniki na to, da pride do tožbe, da se po izvedencih ugotovi, ali je vodstvo društva gospodarilo tako kakor se gospodari e tujim imetjem, zlasti glede knjigovodstva Imajo nekateri velike pomisleke in bi radi na ta način prišli na jasno. Tudi o deležih izgube in dobička dvomijo, če se je merilo z enako mero, kajti nekateri so res prav občutno prizadeti, da se jim opravičeno vzbuja sum. — Ribniški gostilničar.
—	Žrtev Krke bi bil kmalu 4. t. m. mlajši sin izvoščka Kondriča (Čampa) v Novem mestu. Otroci se pripuščajo preveč samim sebi in radi tega je večina nesreč. Otroci se kopljejo »ia zelo nevarnih krajih, kakor je to »pri mlinu«, starem bregu, »pod kasarno«, za kar se pa premalo briga stražništvo, da bi to preprečilo. Dečka so še ob pravem času potegnili iz vode.
—	»Slaba vest starega lisjaka,« tako aaslovi »Slovenski Narod« št. 201 notico, v kateri trdi, da je gosp. Pečnik nazorova-telj izkopavanja vojvodine Meklenburške na Magdalenski gori. Star lisjak je pa tukaj »Slovenski Narod«. Resnici na ljubo povemo, da g. Pečnik sploh ne sme na Magdalensko goro in je dobro preskrbljeno, da tudi ne more v bližino vojvodine. Tako na primer se je hotel Pečnik nedavno odpeljati v Šmarje, a na dolenjskem kolodvoru ga je vrnil stražnik. Nam se take »varnostne odredbe« zde neumljive. G. Pečnik na vojvodinjo gotovo ne bo poizkušal »atentata«. — O tej stvari pa nam piše g .Jernej Pečnik: »V št. 198. z dne 29. avgusta t. 1. je »Slov. Narod« pod notico »Izvoz kranjskih' starin prinesel vest, da nadzorujem jaz izkopine vojvodine Meklenburške na Magdalenski gori pri Šmarji. Ker je ta vest popolnoma izmišljena in ne odgovarja niti najmanje resnici, poslal sem jaz stvarni popravek, da jaz že dve leti vobče v Šmarji nisem bil ter da se moram pokoravati samo odredbam ravnateljstva deželnega muzeja. »Slovenski Narod« prinesel je v št. 201. z dne 2. septembra imenovani popravek pod naslovom »Slaba vest starega lisjaka«, v katerem mene izdaja javnemu zaničevanju, samo zaraditega, ker sem govoril resnico. Osivel sem pri raz-iskavanju starin naše dežele, star sem 79 let in to priliko je uporabil »Slov. Narod«, da se iz moje starosti norčuje in me naziv-lja starega lisjaka. Pustimo vse drugo na strani. Zelo častno pa je vsekako za gospode pri »Slov. Narodu«, ki se iz visoke starosti norčujejo. Bog ve, s kakimi lisjaki jih bodo nazivali v poznih dneh drugi —, ako doživ© toliko starost kakor jaz. Zahvaljujemo se za sprejem teh vrstic z vele-spoštovanjem Jernej Pečnik.«
—	Osebne vesti. Ekscelenca podmar-šal Herman Ku s mane k se je po dovršenih večjih vajah vrnil in zopet prevzel posle stacijskega poveljnika in vojaško šta-cijsko poveljstvo. — Finančni prokurator dr. Viktor Pessiak se je vrnil z dopusta in prevzel uradno vodstvo.
—	Auto-zveza Ljubljana—Celje. Jutri v nedeljo odpeljeta ob zadostnem številu potnikov ob pol 7. uri zjutraj dva auto-omnibusa proti Celju. Popoldne ravnotako dva, prvi ob zadostnem številu ob pol 2. uri popoldne do Lukovice; drugi (redna vožnja) ob pol 4. uri do Celja. V ponedeljek popoldne prvi odhod ob pol 2. uri do Domžal oziroma Lukovice, drugi ob pol 4. uri do Celja.
—	Cesta Žiri—Rovte jc že maloda-ne dovršena. Iz Bovt nad Logatcem se nam o tem piše: Zgradba daje izvrstno spričevalo podjetniku. V osmih mesecih je napravil ogromno delo. Upoštevati je potreba, da je bilo v tem času 160 deževnih dni. Cesta je. vsa izsekana v trda tla in nasip ob strani je tako-rekoč za nameček. Tlak je napravljen z večine iz samega brusjaka, najtršega kamna. Domačini ga nazivljcjo »garje-bec«. Blato ne more nikdar skozi. Če pride avtomobil, ne bo delal jam, kakor na poljanski ali idrijski cesti. Kanalizacija je mojstrsko izpeljana. Poleg betonskih mostov mnogoštevilne cevi pod cesto jamčijo, da ostane vselej v dobrem stanu. Napeta je primerno povprečno 4 odst., da se bo primerno odtekalo. Zahvala vsem faktoriem. ki so
to tako staro potrebo spravili v tir. — Dne 13. septembra se bo oddal tudi tu-
kajšnji vodovod. Bovt ar i i želimo, da bj se delo poverilo »Prvi kranjski podjetf niški družbi«, ki se jc ne iziraie na iz gubo pokazala mojstra pri zgradbi no ve ceste.
Tudi sedaj se patriarh ni zglasil v gostilni, marveč je šel mimo. Čez nekaj ur so vsega ronemoglega našli ležati na neki klopi ob ■Boeksteinski cesti.
Koroške novice.
Pozor pred agenti tulili zavarovalnic! Agentje tujih zavarovalnic hodijo okrog in zahtevajo od strank zavarovalne knjižice. Ako kaka stranka knjižico izroči, podaljša mu zavarovalnica dobo za nadaljnih deset let in se pri tem nič, ne ozira na to, da je dotična stranka se že kje drugod zavezala, vsled tega naj nihče knjižice ne izroči.
Društvo.
—šišensko prosvetno društvo priredi jutri v nedeljo dne 7. septembra ob 4. uri pdpoldne vrtno veselico v gostilni »Pri kamniti mizi« v Zgornji hiški s sledečim zanimivim sporedom: Godba, petje, kupleti, ribji lov. korian-doli, turška kavarna, šaljiva loterija in razne druge zabave. — Vstop prost. — V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo dne 14. septembra. Iv naj obilnejši udeležbi vabi najuljudneje vse društvenikc in prijatelje društva odbor.
—	Skupina J. S. Z. v Gorjah priredi na Mali Šmaren, to je 8. septembra popoldne ob 3. uri v cerkveni dvorani javni delavski shod. Na shodu govori gosp. predsednik gorenjskega okrožja prof. V, Marinko iz Kranja in g, dež. posl. in župnik Janez P i b e r. Ker bo shod velikega pomena, se vabijo vsi sloji delavstva, da se shoda v obilnem številu udeležijo. — Vabite se tudi kmetje in drugi, da se v obilnem številu udeležite. Odbor.
—	Konstantlnova slavnost na Homcu. Velik ljudski tabor se bo vršil dne 8. septembra na Homcu. Popoldne ob 3. uri se vrši v Marijini cerkvi na Homcu cerkvena slovesnost ljudstva iz celega kamniškega okraja. Po cerkvenem opravilu se pa vrši velik ljudski tabor na ravnici pred kapelo presv. Srca Jezusovega. Po shodu se vrši ob 5. uri v Šmarci v »Društvenem Domu« Kon-štamtinova slavnost. Igrala se bo temu slavlju primerna igra «V tem znamenju boš zmagal.« Vabite se vsi, zlasti vi možje in mladeniči, da pohitite dne 8. septembra na Homec, da se navdušite za boj proti sovragu naše svete vere. — Slavnost se vrši ob vsakem vremenu.
—	Prostovoljno gasilno društvo Mojstrana priredi v nedeljo, dne 7. septembra t. 1., točno ob 3. uri popoldne veliko vrtno veselico na vrtu hotela Triglav v Mojstrani. — Spored: 1, Velika tombola. 2. Srečkanje. 3. Licitacija lepega jagnjeta. 4. Godba. — Ker je čisti dohodek namenjen v poplačilo dolga za bencinmotorno brizgalno, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. K veliki udeležbi vabi odbor.
— Vincencijeva konferenca Karmel-ske M. B. Vodmat—Selo—Moste uljud-no vabi na vrtno veselico, ki jo priredi na Mali Šmaren, dne 8. septembra t. 1., pri g. Jos. Oražmu na Selu. Spored: Svi-ranje tamburaškega zbora. Šaljiva pošta z glavnim dobitkom 100 kg krompirja. Koriandoli. Igra: »Iz raznih stanov«. Kuplct. Paviljoni. Slaščičarna. Cvetličarna. Kavarna. — Veselica sc začne ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 vin. — Ker se veselica priredi v prid revežem, se preplačila hvaležno sprejemajo.
SRBSKI PATRIARH BOGDANOVIČ IZGINIL.
Karlovški srbski patriarh Bogdanovič, ki se je od 13. avgusta nahajal v gaštajn-skem kopališču, je v ponedeljek popoldne kakor ponavadi iz hotela Weissmeier odšel na izlet in se od tedaj ni več vrnil. Odposlali so za njim več ekspedicij po bližnjih gozdih in gorah, a doslej niso našli šc nobene sledi za njim. Splošno mnenje je, da je patriarh v gorah ponesrečil. — Pogre sani patriarh je bil v zadnji dobi popolnoma izpremenjen; preje vesel in živahen, je bil sedaj vedno ieman in sam zase. Občeval ni z nikomur in niti odzdravljal ni na pozdrave prejšnjih dobrih znancev. V kopališču je vsak dan hodil na dolge samotne izlete. Žc pred tedni je vzbudil pozornost javnosti. 19. avgusta popoldne je šel Bogdanovič mimo neke na samem stoječe prossauske planinske krčme, ne da bi bil vstopil. Krčmarjevi ljudje so ga videli iti v gozd. Zdelo se jim to ni nič posebnega, ker vedno prihajajo izletniki tod mimo. Drugo jutro so pa videli patriarha priti zopet iz gozda vsega zanemarjenega. Manjkal mu jc plašč, klobuk in dežnik, katere stvari jc prejšnji dan imel s seboj. Vsa obleka je bila mokra in zamazana, hlače razcefrane Patriarh je očividno vso noč blodil po strmem, skoro neprehodnem gozdu in moral strašno troeti. Vso noč ie deževalo
k Č. g. župnik Anton Benetek je
'(zbolel in se je moral zadnji petek podvreči operaciji. Nahaja se v sa»a toriju (»Marija Pomagaj« pri Celovcu. Nad vse .delavni in ljubeznivi gospod se priporoča vsem duhovnim sobratom v »Me-mento«.
k Nezgode pri vojaških vajah. Iz Celovca poročajo: Letošnje vojaške vaje so bile zelo naporne. Sedem dni je vojaštvo prenočevalo pod milim nebom. Sreča je bila le, da je bilo vreme ugodno. Kakor pri vsakih večjih vajah, se je tudi to pot pripetilo več nesreč. Dva vojaka bosanskega polka št. 2 pogrešajo od 23. avgusta in sodijo, da sta se v pečinah ponesrečila. Neki enoletni prostovoljec je bil ranjen na desnem očesu. Trčil je v njega neki vojak-kolesar in ga ranil s puško. Ranjencc je na graški kliniki. Nekega kmeta, ki je vozil vojaško prtljago, je med potjo neki vojaški konj udaril v trebuh in ga smrtno nevarno poškodoval. Neki računski podčastnik, ki je pri korakanju padel, si je ranil levo nogo. Ko je dospel v Celovec in se je, naslanjajoč se ob palico, hotel podati peš v vojaško bolnišnico, mu je iz lastnega naročil voz pokovnik baron pl. Stillfrid, ki je slučajno zapazil ranjenega vojaka. Manevri so se končali 30. avgusta z zadnjimi vajami v okolišu Naborjeta.
k Ziljsko železnico bodo podaljšali od Šmoliorja do Koč Mantena.
k Hidroplan na Vrbskem jezeru. Dne 23., 24. in 25. avgusta je imel ob Vrbskem jezeru poizkušnje z letalnim strojem inženir Hold. Letalni stroj ima namesto običajnih koles spodaj dva čolnička in se tako spusti na vodo in z vode dvigne zopet v zrak. Zato ima ime hidroplan (letalni stroj za na vodo). Vsi poleti so se posrečili. V nedeljo, 31. avgusta je Hold namesto čol-ničkov pritrdil na letalni stroj kolesa in je poletel ž njim visoko preko Celovca. V sredo, 3. septembra, je ob ugodnem vremenu poletel proti Dunajskemu Novemu mestu.
k Škocijan v Podjuni. Poročila se bo v torek, dne 9. t. m. gospodična Micika P i c e j, p. d. Furjanova (županova) na Horčah, z vrlim mladeničem Mihaelom K a č n i k v Malivesi, domača župnija. Mladoporočenca zavzameta ženinovo, p. d. Jogrovo posestvo. Mlademu paru iskreno čestitamo ter želimo rožnato pot v »sladkem jarmu«.
Štajerske novice.
jemu gospodarju, poleg tega pa trški občini Laško ni oddal 28 K 35 vin. kot znesek za pristojbino mesnega ogledovanja. Senat celjskega okrožnega sodišča ga je dne 4. septembra obsodil na sedem mesecev težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsak mesec enkrat. Celinar je bil hud nem-škutar.
š Novorojenega otroka odložila V cerkvi. Iz Celja se poroča: Ko je dne
3.	t. m. opoldne prišla perica Koprivnik v celjsko mestno župno cerkev, zaslišala je sem od glavnega oltarja tiho otroško jokanje. Ko je prišla pogledat, našla je novorojeno moško dete, ki je bilo ovito v neko raztrgano modro culo. Odkod je dete? Predpoldne istega dne je prišla neka 30 do 35 let stara, nbožno oblečena ženska v celjsko bolnišnico s prošnjo, naj vzamejo tam njeno novorojeno dete v oskrbo. Ko se ji je povedalo, da se vzame otroka le, ako tudi ona ostane v bolnišnici, se je odstranila. Najbrž je potem nesla otroka v cerkev in ga tam pustila. Nek dobrosrčen hišnik je sprejel sedaj otroka v oskrbo. Vršijo sc poizvedbe za neljubeznivo materjo.
š Divjak. 22 letni hlapec Alojzij Puff iz Šmarija v Sulmski dolini na Srednjem Štajerskem je bil u služben pri poscstnici Katarini Christian. Dne
4.	septembra je Puff pretepal meko ži-vinče v hlevu, radi česar ga je gospodinja hudo oštela. Puff je bil hudo razjarjen, je razbil v svoji jezi velik škaf in je nato šc razklal z gnojnimi vilami hišna vrata. Hlapec jc nabil tudi gospodinjo z gnojnimi vilami in jo precej težko ranil. Gospodinja je komaj ubežala pred divjakom. Puff ji je bil zopet za petami, podrl jo na tla ter jo je še s petami obdeloval, da je bila vsa krvava ter je postala nezavestna. Pretil je tudi s požigom. Hišni prebivale! so zbežali k sosedu, Puff pa za njimi. Pri sosedu Sangerju. kamor so sel skrili begunci, je hotel se sekiro razbiti hišna vrata in je pretil, ubiti vse, ki so v hiši. V kritičnem trenotku je posestnik zbežal k bližnji telefonski postaji ter jc pozval žandarmerijo, katera je divjaka prijela in ga izročila deželne« mu sodišču.
š Porota. Dne 20. septembra se pri« čne pri celjski okrožni sodniji tretje porotno zasedanje v tem letu: Na vrsto pridejo ti-le slučaji: dne 20. septembra: Tereza Mastnak iz Lokarij, deto-raor; dne 22. septembra: Jožef Vodušek, Negova, požig in goljufija; dne 23. septembra: Jožef Kregar, zavrattii umor; dne 24. septembra: Jožef Zigart, Luka« nje, umor; dne 26. septembra: Marija Gorinšek. Tepanjski vrh. detomor.
š Da jih ni sram. »Marburgerica« imenuje radvanjske pocestne napadalce »vvacker«. Res, daleč smo prišli. Po-surovelost našega nemštva je žc taka, cla bo po »Marburgerični« terminologiji vsak lopov, ki napade mirne Slovence, vvacker«.
š Podpora za učiteljstvo. Kakor se jc že poročalo, je štajerski deželni odbor sklenil dati iz deželne blagajne 300.000 K izredne podpore za zboljšanje učiteljskih plač. Kakor naznanja učiteljski naredbeni list, morajo mestni in okrajni šolski sveti do 8. septembra predložiti dež. odboru imena istih učiteljev in učiteljic, kateri naj bodo deležni nove podpore. Seznam za draginjsko doklado priporočenih učiteljev in učiteljic bo ločen sledeče: A. Moške oženjene ali vdovele učiteljske osebe z usposobljenostnim izpričevalom; B. neože-njene osebe in vdovele učiteljice z omenjenim izpričevalom; C. usposobljene učne osebe z najmanj enim službenim letom; D. neoženjene aH vdovele učiteljice ročnih del z najmanj štiriletnim službovanjem, le štiri skupine bodo pri odmeri podelitve draginjske podpore merodajne, Visokost podpore se bo podelila posameznim osebam, ko se natančno določi število podpore potrebnih. Podpora se bo najbrže izplačala žc 1. oktobra t. 1. Ker bo podpore deležnih okrpg 4000 učiteljskih moči v 64 okrajih in 4 mestih, bo podpora znašala 60 do 100 K. Kako bodo nemški in posili-jiemški okrajni šolski sveti delili to podporo, gotovo ne bo prevzela K, Z. nobene odgovornosti. Saj se liberalni učitelji vedno strašno boje, da bi pri teh zastopih ne prišli slovenski katoliško misleči kmetje in pristaši do večje besede. Čc bodo nemškutar-s!ki učitelji podpor bolj deležni kol slovenski, naj si zapišejo liberalni učitelji za klo-jjuk kot svojo lastno zaslugo.
š Iz mariborske moške kaznilnice. Hišni zdravnik v mariborski moški kaznilnici ces. svetnik dr. Ivan S c h i m m jc pomaknjen v VII. in nadzornik kaznilniške straže Ivan Krušič v X. činovni razred.
š Nepošten uradnik. Josip Cehner iz Laškega trga je bil nastavljen pri najemniku užitninskega zakupa (davka) tvanu Ješovniku v Arji vasi pri Petrovih. Kot tak je glasom poizvedbe v preiskavi in njegovega lastnega priznanja pogovoril znesek 635 kron 18 vin. svo-
K ŽUPANSKI VOLITVI V TRIDENTU.
Inomost, 5. septembra. Glasom lista »Neue Tirolcr Stimmen« je namesto nepotrjenega grofa Manci za novega župana v Tridentu določen sedanji podžupan Z i p p e 1.
JAPONSKA PROTI KITAJSKI.
London, 5. septembra. Rcuterjev urad poroča, da vlada v Tokiju veliko ogorčenje, ker se je zvedelo, da je bilo pri vhoclu vladnih čet v Nanking umorjenih več Japoncev. Časopisje zahteva vojaški nastop in zlasti zasedenje kakega kitajske"ga pristanišča, dokler Kitajska nc cla zadoščenja. Premierni minister se je podal v Nikko poročat cesarju.
LMonske novice.
lj Za izobrazbo. Slov. kršč. socialna zveza, v svesti si svojega vzvišenega cilja, povzdigniti med ljudstvom izobrazbo, priredi tudi letos v Ljubljani sledeče tečaje: Poljski, češki, hrvaški, nemški (I. in I. oddelek), italijanski, stenografski, govorniški in deklamatorični, umetniški, kuharski in socialno-politični tečaj. Posebno važen bo pa zadnji, ki bo prava socialno-politična šola, na kateri bo poučevalo več izvrstnih moči. V navedene tečaje se vpisuje vsaki delavnik od pol 9. do 12. ure dop. in od pol 3. do pol 7. ure zvečer v Osrednji pisarni (Ljudski Dom I., levo). Umetniški, govorniški in socialno-politični tečaj je brezplačen, za druge tečaje znaša vpisnina 2 K, ki se mora vplačati naprej. Priglaša se tudi lahko po dopisnici; treba je samo navesti natančen naslov. Vsi, ki se mislijo udeleževati enega ali več navedenih tečajev, naj se takoj vpišejo, da se lahko vse pravočasno uredi in prične z rednim poukom!
lj Slovesne obljube so v tukajšnjem uršuiinskem samostanu 4. t. m. napravile sledeče čč. ss. iz reda sv. Uršule: Antonija Aljančič iz Kovorja, Akvina Čadež iz škofje Loke, školastika Slcvec iz Homca, Armela Podržaj iz Šmarja in Aleksija Boltežar iz Cerkljan. Cerkveno opravilo je vodil mil. g. prelat J. Flis. Slove nosti so se v obilnem številu udeležili sorodniki imenovanih.
lj Iz deželnega odbora. Dr. Lampe prihodnjo sredo nc sprejema, ampak šele v soboto.
lj Rezervnik na vojaških vajah
ustreljen. Sinoči ob 8. uri je v tukajšnji garnizijski bolnišnici umrl nadomestni rezervnik domobranskega pešpolka št. 26, Ivan Kaiser, iz Ribnice— Brezja pri Slov. Gradcu na Štajerskem. Pri včerajšnjih dopoldanskih sklepnih vojaških vajah pri Št. Petru na Krasu so vojaki streljali z ostrimi naboji. Na sedaj še nepojasnen način ga je tokom vaje zadela kroglja, ki mu je predrla in nevarno poškodovala trebušne organe. V brezupnem stanju so ga prepeljali v tukajšnjo garnizijsko bolnišnico, kjer je na večer podlegel težki poškodbi. Vojaška oblast jc brzojavno obvestila rc-zervnikovo ženo o tragični smrti moževi. Revež zapušča vdovo in šest mladoletnih in nepreskrbljenih otrok. — Stotnik, ki je bil tudi od kroglje zadet, leži, kakor čujemo, v tržaški garnizijski bolnišnici.
lj Nadomestne volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. Na podlagi § 1., odstavek 3., ministrske narod bo z dne 23. aprila 1898, drž. zak. št. 56, od nosno § 5.. odstavek 1., ministrske naredbe z dne 8. novembra 1910, drž. zak. št. 198, odreja deželna vlada nadomestno volitev za prisednike in namestnike obrtnega sodišča v Ljubljani in za obrtne prisednike vzklicnega sodišča v vseh štirih volilnih skupinah na prvo polovico meseca novembra 1913. Natančnejši čas volitve se pozneje naznani na krajevno običajen način s posebnim razglasom.
lj Liberalna hinavščina in čevljarji. »Narod« vihti veliko ragljo, ker je v Ljubljani otvorila prodajalno tovarna za čevlje P. Kozina. Mi se za konfekcije nismo nikdar ogrevali in tudi za konfekcijo P. Kozine sc ne bomo. Obratno — najtoplejše priporočamo domače obrtnike čevljarje ter trdno upamo, da noben dober in soliden obrtnik iz naših krogov ne bo izgubil odjemalcev. Pribiti pa moramo pri tem hinavščino »Narodovega« ogorčenja. Liberalci so v Ljubljani pričeli s konfekcijami. Kjerkoli je kaj protisocialnega, je vedno s tem liberalec začel. »Narod« ni črhnil besedice, ko je en liberalec za drugim otvarjal v Ljubljani konfekcije. Niti besedice ni črhnil proti naraščajočim tujim, ogrskim, židovskim konfekcijam. Molčal je ob celi množici konfekcij, šele sedaj se dere, ko je tako prodajalno otvorila domača tvrdka. Dere se po naročilu tujih kofekcij, ki se konkurentinje boje, da nekoliko izčisti trg, Take notice so včasih pri »Narodu« jako drage. Obrtniki predobro poznajo to hinavščino, zato »Narod« ne bo kaj prida opravil. Čevljarji vedo, koliko se je storilo od merodajne strani, da bi sami mogli nastopiti proti tuji konkurenci. »Narod« ne vodi ljubezen do obrtnikov, njemu je mar lc hujskarija. Pa čevljarji svoje »liberalne dobrotnike« dobro poznajo. Te dni bodo vsled liberalnih »dobrot« morali zapreti svojo zadružno prodajalno. Kaj »Narod« ne ve, kako je vsled odlične pomoči Zveze slovenskih zadrug ljubljanskim čevljarjem cela vrsta čevljarskih mojstrov pred gospodarskim polomom?! Taki »rešitelji obrtnikov« naj z liberalnim maslom na glavi ne hodijo na solnce! Liberalna hinavščina je topot zopet tako velika kot liberalna predrznost in brezsramnost.
lj Konfiscirane fotografije. Sokoli 6o sc tudi zanimali za telovadbo Orlov ob katoliškem shodu in je niso »prezirali«. Najeli so nekega amater-fotogra-fa, ki je fotografiral vse vaje Orlov z namenom, da bo vsaj ena fotografija taka, da bo mogoče Sokolom norčevati se iz orlovske telovadbe. Pa niti ena fotografija ni bila po volji — Sokolom. Vse so kazale veliko točnost naših telovadcev. In tako so Sokoli fotografije svojega amater-fotografa morali — konfiscirati.
lj Poškodbe. Tri in pol leta stara Irma Jamnik, hči kuharice iz Novega Vodmata št. 28, se je, ko se je igrala z užigalnicami, hudo opekla. Prepeljali «o jo v bolnišnico. — Franc Babnik, dveletni sin delavke iz Ladja pri Medvodah, je padel v škaf vroče vode in so ga opečenega prinesli v deželno bolnišnico.
lj Obnašanje magistratnih uslužbencev. Danes jo bil obsojen magistrat-ni sluga Pip na 10 K globe in stroške, ker jc ob dnevih katoliškega shoda uradnika deželnega odbora g. Srečko Pavlina napadel v gostilni gosp. Stc-piča v Šiški in ga opsoval s »čukom«.
lj Na nogometno tekmo »Croatia«— Zagreb—»Ilirija« rezerva, ki bode na praznik dne 8. t. m., ob 5. uri popoldne, opozarjamo poslednjič vse ljubitelje športa. Vstopnina: numer. sedeži 2 K, navadni sedeži 1 K, stojišče 60 h. Tekma se vrši ob vsakem vremenu.
lj Tvrdka Franc Iglic v konkur/.u. Trgovec s papirjem na Mestnem trgu št. 11 Franc Iglič jc že od 18. avgusta odsoten. Bil jc v denarnih zadregah in
se je najbrže odpravil v Ameriko, ker si jo preskrbel potni list. Nad premoženjem tvrdke Franc lglič se je sedaj razglasil konkurz; za konkurznega upravitelja se je določil odvetnik dr. Fran Novak. Z ozirom na ravnokar otvarja-jočo se sezijo za papirno stroko se bo Igličeva papirna trgovina zaenkrat dalje vodila.
lj Aretaciji. 601etni krojač Jakob Košak na Krakovskem nasipu jc včer&j svoji ženi grozil, da jo bo ubil, ker m'u ni hotela izročiti nakupne knjižice konsumnega društva. Prestrašena ž ein a je šla po policaja; ko je prišla nazaj, jo jc Košak v veži čakal s sekiro in nb-žem. Njegov mahljej je pa prestregel z ženo došli redar. Ivošaka so izročili deželnemu sodišču. — Na Dunajski cesti so radi nedovoljenega povratka aretirali 531etno brezposelno postrežnico Terezijo Križman iz Imenje vasi pri Moravčah, ki jo iz Ljubljane izgnana. — Na Rimski cesti je stražnik radi po-tepuštva aretiral 431etnega brezposelnega podobarja Ivana Jenko iz Cerknega na Goriškem.
lj Umrli so v Ljubljani: Marjan Iskra, sin ključavničarskega pomočnika, 6 mesecev, — Olga Mohar, hči železniškega sprevodnika, 3 mesece. — Ivan Kaiser, nadomestni rezervnik domobranskega pešpolka št. 26. — Peter Šubelj, bajtar in delavec v papirnici, 49 let.
lj S trga. Danes je bil promet na trgu zelo živahen in je bil Vodnikov trg, kjer se prodaja zelenjava, sadje, kuretina in jajca, do malega napolnjen. Trije Vipavci so pripeljali 11.9 škatelj grozdja in sadja. Perutnine je bilo prineseno 118 kurnikov, jajec pa 67 košar. Domačega sadja je bilo na trgu 274 košar. Krompirja je bilo na trgu 12 voz, zelja pa 11 voz. Zelje so prodajali 100 glav po 8 kron, krompir pa 100 kg po 6 kron. — Tržno nadzorstvo je preiskalo od 1. do 6, septembra 9362 jajec, med katerimi je bilo 33 pokvarjenih.
ČEŠKO - SLOVANSKI KATOL. SHOD V KOLINU.
Vil. češki katoliški shod, ki se 7. in 8. t. m. vrši v Kolrnu, se razvije v veliko večjem obsegu, nego se jc izpo-četka nameravalo in bo dostojna manifestacija katoliške misli med Čehi in Slovani sploh. Doslej je naznanjenih nad 600 raznih društev in organizacij, ki se bodo udeležile kongresa in zlasti slavnostne procesije, ki se vrši v nedeljo. Sodi se, da se bo procesije udeležilo krog 8000 tujcev; razdeljena bo po društvih in organizacijah v štiri velike skupine. Zastav bo 60. Blagoslov bo na prostem pred kapucinsko cerkvijo. — Časnikarskih poročevalcev jo priglašenih 17. Na shod pridejo zastopniki Slovencev, Slovakov, Poljakov, Hrvatov in lužiških Srbov. Posebno se za shod zanimajo tretjeredniki, ki bodo prihiteli iz vseh dežel.
Zeraia deželne elektrarne in sadovi ieroineofl \mmi
Liberalci so vse poizkusili, da bi onemogočili zgradbo deželne elektrarne ob Završnici. Tožili so deželni odbor pri ministrstvu in naravnost zahtevali od vlade, da naj ustavi delo. Seveda niso s tem ničesa dosegli in zgradba se redno nadaljuje. Sedaj pa hujskajo delavce in prebivalstvo, da bi kolikor mogoče zgradbo ovirali. Najeli so žc po-žigalce., ki so preteklo soboto zažgali neko barako za delavce. Zgodil se jc celo zločin, ki bi imel lahko strašne posledice za delavce in le slučaju se je zahvaliti, da ni ta liberalni zločin zahteval človeških žrtev. Za spuščanje kamenja z Lipja v ravnino jc (namreč napravljena vzpenjača na vrvi, ki deluje na ta način, cla napolnjeni voz, ki gre navzdol, potegne izpraznjenega v višino. Zločinec je to vrv n a -rezal, tako cla sc je vrv utrgala pri nakladanju s kamenjem, napolnjeni voz je zdrčal z vso silo navzdol, koder •so bili delavci pripravljeni za razkladanje. K sreči so se delavci šc v pravem času rešili, sicer bi bilo lahko več mft-vih. Sploh liberalci neprenehoma hujskajo, vsled česa je nedavno v gostilni Kržišnikovi prišlo clo pretepa. Tega liberalnega divjanja seveda ni mogoče več mirno prenašati. Orožništvo že poizveduje po zločincih. Glavni liujsk&h so znani. Upamo, cla bo to naprcdHo delo našlo svoje zasluženo plačilo pred sodiščem!
ti
Razne slvari. "
Moka se bo pocenila. Nesreče na Ogrskem, ki so vsled poplave opustošilc žitya polja po Ogrskem, so v prvem hipu nfc-znosno dvignile cene žitu in moki. Kapits-listi so računali, da bo vojska na Baikailu še dolgo trajala. Vreme se je na Ogrskem zjasnilo in pokazalo se jc, da je bilo povišanje cen žitu neprimerno, ker sc jc
kljub nesrečam še vendar na Ogrskem pridelalo zelo veliko in prav lepega žita. Tudi balkanske razmere se bližajo mirni razrešitvi in umljivo je, da kapitalistom pšenica nc gre po volji v klasje. In prav je tako. Največ kruha se porabi v prehrano ljudstva in prav je, da je vsaj kruh po primerni ceni. Gotovo bo ta vest razveselila posebno ubožnejše ljudstvo.
Izseljevanje vojaških obvezancev iz Galicije. Iz Galicije se v zadnjem času trumoma izseljujejo v Ameriko mladi fantje, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti. Vmes je moralo poseči vojno ministrstvo. Proti številnim izseljevalnim agentom se je uvedla stroga kazenska preiskava. Policija jo samo na Krakovskem kolodvoru pridržala 1100 takih izseljencev iz Avstrije in 400 iz Ogrske.
Zadnje vesli.
KAKŠNO RAZBURJENJE!
Lizbona, 6, septembra. S Hohenloje-vimi naredbami v Trstu se bavi tudi tukajšnji »O Seculo«, ki napada Avstrijo, češ da podpira Slovence proti Lahom in izvaja iz tega konsekvence, ki merijo na razdejanje Avstrije.
Solun, 6. septembra. Hohenlojeve naredbe kritikuje tudi tukajšnji »Indepcn-dant«.
Milan, 6. septembra. »Secolo« piše, da Avstrija še zdaj noče Italiji dati zadoščenja, (Za kaj?)
(Razburjenje zaradi 40 regnikolov v Trstu je tako, kakor da bi stali pred pragom vojske!)
KDAJ SE SKLIČE ZBORNICA?
Dunaj, 6. septembra. Grof Sturgkh je poslancu Lecherju na neko tozadevno pismo odgovoril, da se zbornica nikakor nc skliče pred 15. oktobrom.
HRVATSKE ZADEVE.
Budimpešta, 6. septembra. »Budape-ster Tagblatt « trdi, da se je med baronom Skerleczom in hrvatsko-srbsko koalicijo dosegel popoln sporazum.
POGAJANJA MED TURČIJO IN BULGARIJO.
Carigrad, 6. septembra. Konference med bulgarskimi in turškimi delegati sc začno 8. t. m.
ALARMANTNE VESTI O TURšKO-GRŠKEM SPORU SO BREZ PODLAGE.
Atene, 6. septembra. Vesti, da bi vprašanje Dedeagača moglo privesti do spora med Turčijo in Grčijo, so brez podlage. Sofijsko poročilo, da Turki prodirajo čez Mesto, je neverjetno. Mirovna pogajanja med Turčijo in Grčijo so dovedla do tega, da so vsa vprašanja razun dveh — glede vakuiov in pravic Grkov v Turčiji — prin-cipielno rešena. Turški delegat Rešid beg je odpotoval danes v Carigrad, da izroči Porti zadnje grške predloge. Upa se, da bodo vsa vprašanja v dveh tednih rešena. Balkanski mir ni ogrožen in turško-bulgar-ska pogajanja ostalih držav ne bodo nič tangirala, dasi Bulgarija sam to morebiti želi.
Dunaj, 6. septembra. Naš poročevalec izve, da na vseh vesteh o nekakem konfliktu med Grčijo in Turčijo ni niti pičice resnice.
SRBIJA IN ČRNAGORA.
Belgrad, 6. septembra. Prebivalstvo Peči in Plevlja je poslalo srbski vladi spomenico, v kateri protestuje proti temu, da bi se ta dva kraja priklopila Črnigori.
NEMČIJA IN GRČIJA.
Berolin, 6. septembra. Grški kralj in prestolonaslednik sta dospela danes semkaj in bila na kolodvoru sprejeta od cesarja Viljema in njegovih sinov.
KAKO SE RUSIJA MAŠČUJE NAD BULGARIJO.
Rim, 6. septembra. Dejstvo, da bulgarski delegati v Carigradu niso obiskali ruskega poslanika, sc živahno koinentuje, Govori se, da se je izvedelo, da je Rusija Bulgarijo namenoma in premišljeno popolnoma zapustila, odkar se ni podvrgla razsodbi cara in da je bila vnema Rusije za kavalsko vprašanje kakor tudi njene grožnje proti Turčiji zaradi Odrina vseskozi lc navidezna. Tudi zdaj sc Rusija s Turčijo pogaja zaradi anatolskih železnic 111 pušča Bulgarijo radi Odrina samo. Bulgarski diplomati celo z vso gotovostjo trde, da je Rusija Bulgarijo, ko je slednja razsodbo odklonila, le še lutjskala na vojsko s Srbijo, in siccf v prepričanju, da bo Bulgarija podlegla. Namen Rusije pri tem je v prvi vrsti vreči Koburžana. Danes jc znano tudi dejstvo, da je Rumunija na ruski svet Bulgarijo napadla. Tudi jc Rusija podpirala ves čas Grčijo in ni res, da bi se Rusija zdaj pan-helcnizina kaj bala. Rusiji jc le prav, da sc bodo v posesti Egejskcga morja delile odslej tri rivalizujoče države in da Bulgarija ni prišla preblizu Carigrada. V rimskih političnih krogih, ki so baš o tem najbolje informirani, sc poudarja, cla so se balkanski dogodki razvili v glavnem popolnoma 00 namenih Rusiic in da se o diplomatič-
nem porazu ali tudi samo o neuspehih pe-terburškega kabineta ne more izlepa govoriti. Res je pa, da je Rusija pri tem Bulgarijo prevarala, razlaga se pa to skoro izključno iz avstrijsko - ruskega nasprotstva, ki v celem obsegu traja dalje. Bulgarija je čisto enostavno žrtev tega nasprotstva.
PATRIARHA BOGDANOVIČA šE NISO NAŠLI.
Bad Gastcin, 6. septembra. Pogrešanega patriarha Bogdanoviča še zdaj niso našli. Patriarh je zadnji čas govoril, da odpotuje na mirovno konferenco v Haag. Bil je čudaške narave. Dasi ima 300.000 K dohodkov, jc bil borno oblečen. Menijo, da je ali v duševni zmedenosti ali v tako-zvanem »mračnostnem stanju« zašel v gozdove in peči. Boje se, da ga ne najdejo
NEMIRI V BARCELONI.
Barcelona, 6. septembra. Tu jc prišla pri štrajku trgovinskih uslužbencev zopet do kravalov. Policija jc posegla z golimi sabljami vmes in 40 izgrednikov ranila ter jih več zaprla. Ranjena sta tudi dva policista.
UBITA POLARNA RAZISKOVALCA.
London, 6. septembra. Polarna raz« iskovalca Radfart in Street sta bila od eski-mov v prepiru ubita.
VELIK POŽAR V AMERIKI.
Arkanzas, 6. septembra. V Springu je požar uničil celo trgovsko predmestje. Požar divja dalje. Ognjegasci so morali hišo z dinamitom razslreljevati.
NESREČA.
Praga, 6. septembra. Pri zgradbi nove Aehrenthslovc palače se je podrl oder in je bil en delavec ubit, pel pa težko ranjenih.
STRAŠNO DELO ZBLAZNELEGA UČITELJA.
Učitelj v Degerlochu na \ irtember* škem, Wagner, je 4. t. 111. umoril svojo spočo družino: 321et.no ženo in štiri otroke v starosti od 7. do 11. leta. Naj-prvo jih je omamil z udarci po glavi, nato pa jim je z britvijo prerezal vratove. Potem si je nataknil črno masko in pripel pas s tremi armadnlmi revolverji, zaklenil stanovanje, na vrata prilepil listek z opazko, da jo cela družina šla na daljši izlet in jo ne bo kmalu domov in odšel v Muhlhausen, kjer ,je bil pred desetimi leti za učitelja. Ko je šol po trgu, ga je srečal neki kmet in vprašal, odkod ogenj; Wagnor jo potegnil revolver in ga brez besede ustrelil. Na ta način je VVagnor grodoč skozi trg ustrelil šc več ljudi in zažgal pet poslopij. Pri petem požigu so ga kmetje zalotili in hoteli prijeti, toda Wagner jc potegnil dva revolverja in kar slepo streljal mod množico. Končno se je policaju, ki je bil že dvakrat ranjen, posrečilo s sabljo doseči Wagnerja, in mu izbili orožje. Nato 30 planili na Wag-nerja razjarjeni kmetje in ga grozovito zdelali; eno roko so mu s sekiro odsekali. Ko so ga ukrotili, jo imel še 52 nabojev. Wagner je razen svojo družine to noč s streli usmrtil sedem odraščenih oseb in 1 Hotno deklico, 11 oseb je ranil, od teh pet smrtnonevarno. Ustrelil je tucli troje živinčet. Pet poslopij jo pogorelo. Pred preiskovalnim sodnikom se .je Wagncr mirno vedel in reRel, cla se je. že davno pripravljal na to delo, katero da jo moral storiti. Enako so glase tucli pisma, ki jih je prejšnji dan pisal različnim osebam. V onem teb pisem pravi: »Jaz no verujem v nobenega. Boga in si želim za sodruga vraga ali kakršnekoli druge malovredne zvezo.« Doslej na Wagncrju ni nihče opazi! tiakov blaznosti; pil je rad, a je bil pri šolski mladini zelo priljubljen, dasi jo časih besnel nad njo. Tudi pri višjih jc bil dobro vnisavt. — O d ranjen i h oseb jo d o s 1 e j u m r 1 o 17 o s e b.
Primorske vesli.
p Slovenska gimnazija v Gorici. O
tem piše »Novi Čas«: »Dosedanja starodavna goriška gimnazija se je razdelila v tri. Ncmci so dobili lastno nemško gimnazijo, Lahi svojo, Slovenci svojo. Ta ' slovenska gimnazija bo popolnoma slovenska. To je velikega pomena za naš slovenski naraščaj in za ves naš razvoj. Toda ne prikrivajmo si ob teh uspehih tudi senčne strani tc pridobitve. Z novo nemško gimnazijo, ki bo odslej služila Nemcem, jc ustvarjena trdna pozicija za nemško prodiranje, Žal, da bodo v lo nemško gimnazijo pohajali po večini Slovenci. Vzrok jc ta: Laška in nemška gimnazija sta realni gimnaziji, ki bolj odgovarjata potrebam današnjega časa. Slovenska pa je saj za sedaj lc hu- ,1 manistična, zastarelega sistema. Zato bo marsikak nezaveden Slovenec svoje sinove dal raiši v nemški zavod. Druga brca jc 1
DEMENTI.
Rim, 6. septembra. Laški poslanik < Parizu Tittoni svojega mesta ne zapusti.
Priporoča slavnemu občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimskih potrebščin svojo veliko izbiro najnovejšega modnega blaga za moške in ženske obleke. Velika zaloga modnih pletov, šerp, rut itd. — Vzorce na ogled pošiljam po pošti brezplačno.
Cene nizke! - Postrežba strogo solidna!
i
ta: Nemci so dobili novo poslopje, oziroma popolnoma preurejeno. Slovenci ostanejo v stari podrtiji. Tretjič: Vsa najboljša učila iz stare gimnazije so prenesli v nemško, slovenska pa bo opremljena čisto beraško. V vsem tem vidimo sledove sistematičnega nemškega dela, ki sili na vse kriplje naprej. — Veselimo se, da smo Goričani dobili prvo popolnoma slovensko gimnazijo. Pa to veselje naj nas ne premoti, da bi menili: Sedaj pa je vse storjeno. Iz zgoraj navedenega vidimo, da v novi pridobitvi tiče tudi nove krivice. In proti tem zopet v boj!
p Shod za slovenske šole v Gorici sklicuje odbor združenih Slovencev. Shod se bo vršil v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne v Trgovskem Domu. Na shodu govore: urednik Kremžar, dr. Puc, L. Lukežič.
p Vojni minister v Ajdovščini. V torek se je mudil v Ajdovščini vojni minister Krobatin, ki se je bil pripeljal z avtomobilom od manevrov v Zilski dolini. Ogledal si je z lastnimi očmi na pol podrto »vojašnico«, ki pač nima para v Avstriji.
p Zopet eksplozija v puljskem mor-naričnem arsenaiu. Komaj sc je poleglo razburjenje, katero jc povzročila zadnja strašna eksplozija, ki je zahtevala štiri človeške žrtve naše vojne mornarice, jc žc zopet lc malo manjkalo, da ni zaznamovati novih žrtev poklica. V petek dopoldne ob pol 12. uri je v tor-pedjnem oddelku mornaričnega arse-nala ob strašni detonaciji eksplodiral zračni rezerva r, iz katerega sc polnijo torpedi z zrakom. Ranjeni so bili pri tem štirje delavci, trije lahko in eden težje, toda ne smrtnonevarno. Na poslopjih. katera stojijo v bližini oddelka, v katerem se je pripetila eksplozija, so bila vsa okna pobita, deloma od zračnega pritiska, deloma od kosov raztrganega rezervarja. Eksplozija je bila tako močna, da je odneslo mnogo železnih kosov rezervarja čez visok sid morna-ničnega arzenala v mesto. Tako je padel en tak kos v bližnjo ulico Minervo, eden pa celo pred glavno pošto. Kaj je bil vzrok eksplozije, se še ne ve. Delavci trdijo, da je rezervar razneslo že pri zračnem pritisku 30 atmosfer, kar pa ni verjetno, ker so rezervarji preizku-
šeni na 200 atmosfer zračnega pritiska in se pod navadnimi razmerami polnijo' na 150 atmosfer. Za v dotičnem oddelku zaposlene delavce je pač velika src- ■ ča, da so odšli le z velikim strahom, kajti lahko bi bilo huje.
p Bogata je bila, pa ni vedela. V sredo zjutraj se je pojavila pri italijanski banki za Primorje na Reki kmetica Deskovič iz Moščcnic, da bi realizirala ček za 100 dolarjev, ki ga'jej je poslal njen mož iz Amerike. Spremljala jo je njena Uletna hčerka in ženski sta res dobili denar. Pri tem pa je Des-kovičeva šc malomarno pokazala staro ogrsko srečko, ki jc ležala prej dolgo časa pozabljena v prahu. Rekla je, da so jo sosedi pregovorili, da bi vprašala, kaj je z njo. Uradnik je začel listati po seznamih in jo kmalu povedal, da je že pred petimi leti zadela — 50.000 K. Žena izprva ni verjela, nato pa se je lahno nasmehnila in je šla pisat možu v Ameriko in sinu v Gradec, cla maj se prideta domu odpočit.
p Nezgoda vojaškega aeroplana. V ponedeljek jc padel v Pulju blizu kopališča za pomorščake na tla vojaški acroplan VIII. Pri tem sc jc aparat nekoliko pobil, pilot nadporočnik Ocker-muller in njegov potnik pa sta ostala nepoškodovana.
p Angleški in nemški rdeči križ v Trstu. V četrtek je došel v Trst z Lloy-dovim parnikom »Brunn« iz Carigrada oddelek angleškega in pa par zdravnikov nemškega rdečega križa. Angleži so krenili preko Švice v Anglijo, Nemci v Monakovo.
p Strašna nemoralnost. V Trstu sta bila obsojena vsak na pol leta ječe nad 50 let stari krošnja r G. Gischitz iz Ki-seka na Ogrskem in 25 let stara Avguština Bonsingl iz Gradca, ki sta živela v divjem zakonu in imela tako že pet otrok. Strahota razmerja je v tem, da jc ona 'njegova nezakonska hči, kar sta priznala on in ona pred sodiščem. Izjavila sta, da bodeta potom na Ogrskem, kamor bodeta morala iti, zopet tako živela.
p Zaplenjene »roulette«. Policija jc v Opatiji po raznih javnih lokalih zaplenila 30 »roullet«, ker je igra dvom-
«e sprejmeta na stanovanje event. tudi hrano. Vprašanja pod št. 1000 L./2716 na upravništvo -Slovenca".	271(5
Družinska
protlko
za leto
1914
ie ravnokar izšla
z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v ,,Katoliški bukvami", prodajalni ,,Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič. F. M. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk«v. društva". — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik.
iu modno blago za gos-spode m gospo dobo. zasebniki najbolje iz prvovrstno izvozno hiše 2306
tdKNA
= Prokop Skorkovsky & sin =
RldM P@LGCwo)
Velika izbora. — Vzorci na zahtevo tranko. Na željo damo napraviti moško obleko tukaj.
Zahvala.
Dne 6. avgusta t. L treščilo je r moj novo sezidani hlev in je isti pogorel. Zavarovan je bil lilev pri „ Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani", katera je škodo takoj po svojem odposlancu cenila in tudi v mojo popolno zadovoljnost odškodnino izplačala. Štejem si v dolžnost to domačo, edino slovensko zavarovalnico vsakemu najtopleje priporočati.
Virmaže pri Škofji Loki, dne 24. avgusta 1913.
Franc Hribernik I. r. Franc Sušnik l. r.
pri/a.
Zobna krema
ljiva, preveč riskantna in sploh prepovedana. Z »roulettami« se je bil ctabli-ral renjikol Locatelli.
Zdravljenje z grozdjem sc jc žc pričelo v kopališčih Jadranskega morja, posebno na onih otoka Krka, kjer imajo mnogo lepili vinogradov. Tako nam poročajo iz Malinske, Glavotoka. Omiša-Ija, posebno pa iz Baškc, kjer imajo sedaj najugodnejše vreme za kopanje v morju. Kdor utegne porabiti zadnjo tedne septembra za oddih, naj v lastnem interesu porabi ugodno priliko in pohiti na najlepši istrski otok.
Trdovratno prebavno motenje do-raščajoče mladine. Šolskim otrokom, ki tožijo, cla jih boli glava, cla nimajo slasti do jedi, da so zaprti in imajo polno raznih izpuščajev na telesu, naj so daje pred zajtrkom mali kozarec naravne Franc Jožefove grenčice, s katero se dosežejo večkrat vsled želodec, žrevo in kri čistečega učinkovanja naravnost nepričakovani uspehi. Dr. Wallcnstein, mestni šolski zdravnik v Berolinu, piše: »Z hitrim odvajanjem Franc Jožefove vode. katero se ne da doseči tako hitro z nobenim drugim sredstvom, sem izvanreclno zadovoljen.« — Dobi sc v lekarnah, drogerijah in prodajalnah mineralnih voda. Ravnateljstvo razpo-šiljalnice Franc Jožcfovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
Sin poštene rodbine z dežele, ki je dovršil vsaj štiri razrede ljudske šole se sprejma takoj kot
učenec
v trgovino z mešanim blagom pri Leopoldu Knez, Št. Jurij pod Kumom.	2717
Poskusite I Skrbna postrežba I
Ostanki «!Eiil8 K
lepo izbrani kanafasi, flanele, modro-tlsk, belo blago, itd. vse najboljše kakovosti. dolgi 3—12m (vzorci ostankov se ne pošiljajo). Tudi sicer kupite la-neno in bombažasto blago: platno, blago za rjuhe, damast, kanafas brisačo, barhente, flanele za gospodinjstvo in oprave za neveste najceneje pri znani podkrkonoški tkalnici 2712
Dan. Shoda, tkalnica Červeuij Hastslec si. 16.»
Vzorci vsakomur aastonj ln franko! Pišite ponje še danes.
zelo dobro, iz lastnih vinogradov, belo in ru-deče (šiler) letnik 1912 oddajam v doposliini mi posodi franko Brežice ob Savi od 100 1 višje po K 42'—. Vzorce na zahtevo zastonj in franko.
Dragotin Broz, Klanjec, Hrvatsko.
Kdor
ljubi dobro Kavo,
rabi kot pridatek „pravi zagrebški :Franck:" z kavinim mlinčkom. — Kdor ga še ne vporablja, pogreša najboljše.
emp 45/25.642
A. KUNC
Ljubljana,
Dvorni trg št. 3
2707
,lo9V

„ JP 0de


d*
ue-
Najnižje, stalne cene! Ceniki na razpolago.
Prekrasne datlje,(doze)
ki smo jih prvotno dali napraviti namesto drugih daril za naše odjemalce, razpošiljamo odslej splošno. Napravljene so po umetniških načrtih iz močne pločevine, zunanjost pa je starosrebrna imitacija, in razpošiljamo tako škatlje, napolnjene 7. rženo kavo, v skupni toži ."> kg za K 4-50. Poštnino trpimo sami. Glede na kako nespornzumljenje opozarjamo na to, da razpošiljamo skatlj« samo dokler bo še kaj te pičle zaloge. Prosimo za skorajšno naročltev.
OldriChVitaček, Praga, Karlin 2, Češko,
06 pričefKti šol
priporoča fvrdfia Švicar & cffiejač
JSjuSljana, Prešernova ulica štev. 9
svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih
oBfefi za dzčfie in defilice
2714
SLOVENEC, dne 6. septembra 1913
Stran 11
menita srčnost v spoznavanj« vere naj se kaže v tem:
a)	da se tudi višji izobraženi krogi udeležujejo češčenja presv. Zakramenta;
b)	da prihajajo k sv. obhajilu in posebno k skupnemu sv. obhajilu katoliška društva in stanovske družbe;
c)	da so pogostokrat navzoči pri daritvi sv. maše, in sicer kolikorkrat je mogoče tudi ob delavnikih;
d)	da sc izobraženi ljudje udeležujejo javne procesije in tako brez strahu spoznavajo svojo vero.
II. Življenje v družini bodi evharistično. Kajti sv. Evharistija ohrani zakonsko zvestobo, daje možu nadnaravno moč pri trudu in skrbi za vsakdanje življenje, daje ženi srčnost, mirno in udano prenašat vse težave družinskega življenja, staršem pa utrjuje ugled in oblast, kar jc neprecenljive vrednosti pri krščanski vzgoji.
III. Vzgoja otrok bodi evharistična doma in v šoli. — V otrocih
a)	naj se v družini z lepim zgledom, večkratnim prejemanjem sv. obhajila vzbuja spoštovanje in ljubezen do presvetega Zakramenta;
b)	katoliško učiteljstvo naj z ozirom na evharistično gibanje sedanjega časa v stari ljubezni do Kristusa in zvestobi z novo gorečnostjo sodeluje pri ehva-ristični vzgoji otrok ter vero, ljubezen, spoštovanje, pobožnost do presv. Ev-haristijc z besedo in z zgledom goji in pospešuje.
IV. Izobrazba v katoliških društvih bodi evharistična. Po izstopu iz šole naj poleg staršev razna društva pospešujejo evharistično življenje in pogosto sv. obhajilo; ne samo v cerkvi, tudi pri predavanjih v društvih naj se poudarja evharistično življenje in gibanje sedanje s primernimi znanstvenimi in apologetičnimi govori.
Ustanovljen« 1H4S
Parno kanrarstve
ter kemično čiščenje in
V odseku za versko življenje, o katerem smo že v celoti poročali, so se sklenile med drugimi sledeče resolucije, ki so sc nam zaradi njihove važnosti vposlalc v ponatisek:
Marijine družbe.
Kot najboljše sredstvo za versko Vzgojo mladine priporoča hrvatsko-sloven-ski katoliški shod Marijine družbe, ki so se po slovenskem svetu tako lepo razcvetele, da so v ponos naši domovini.
Želeti je, naj bi bila Marijina družba za mladeniče in dekleta v vsaki slovenski župniji, ker je povsod treba sistematičnega vzgajanja šoli odrasle mladine. Mladeni-škim družbam naj se posvečuje več pozornosti kot doslej!
Kot priprave za Marijino družbo naj se zasnujejo povsod »Marijini vrtci« za dečke in deklice. Te preproste družbice so izrednega pomena, da se mladina že v nežnih letih zavaruje in na pravo pot napeljuje. Posebno ondi, kjer z odraslo mladino ni mogoče pričeti Marijine družbe, naj se prične z »vrtcem«.
Priporočajo se dalje predvsem Marijine družbe za inteligenco in dijake. Na vsaki slovenski srednji šoli bodi marijan-ska kongregacija!
Želi se, da stopijo škofijska vodstva Marijinih družb vseh slovenskih škofij v tesnejšo medsebojno zvezo v svrho enotnega vodstva,
Priporočajo se Marijine družbe za može in zlasti za žene in matere.
Tretji red sv. Frančiška.
I.	V smislu lista sv. Očeta papeža Pija X. z dne 8. septembra 1912 na generalne ministre treh družin prvega reda manjših bratov, katerim priporočajo tovarištva (skupščine) III. reda sv. Frančiška ne le po samostanskih cerkvah, temveč tudi po drugih, zlasti župnih cerkvah, izraža slov.-hrv. katoliški shod željo, naj bi se dala slovenskim in hrvatskim bogoslov-cem prilika, podučiti se o potrebi, koristi, upravi in vodstvu III. reda, naj bi se po bogoslovnih seminarjih ustanovile med slovenskimi bogoslovci posebne skupščine III, reda, da bi se na ta način med njimi zbudilo zanimanje za III. red in bi mogli pozneje v pastirstvu z večjo gorečnostjo in bolj uspešno voditi III. red.
II.	Katoliški shod priporpča vsem čč. gg. dušnim pastirjem, naj negujejo v svojih župnijah III. red, kateri jim bo po besedah sv. Očeta »v najkrepkejšo pomoč pri skrbi za zveličanje ljudi,« naj ga priporočajo in skušajo zanj pridobiti može. Radi naj se poslužujejo glasila III. reda, »Cvetja«, ga toplo priporočajo in pridno dopisujejo.
III.	Katoliški shod prosi ude III. reda, da po opominu sv. Očeta papeža radi pristopajo raznim katoliškim društvom, se udeležujejo socialnega dela, skrbe za katoliško časopisje, za bolnike, uboge, zanemarjene otroke, skušajo zabraniti prepire in tožbe, podpirajo treznostno gibanje in naj bodo vsem lep zgled krščanskega življenja. — Tretjerednicam se naroča, da se rade udeležujejo zdravniških kurzov in v varstvo mladih deklet po večih kolodvorih opravljajo takoimenovani kolodvorski mi-sijon.
IV.	Da se povsod vpelje dobra organizacija III, reda in enotno vodstvo, izraža katoliški shod željo, naj bi se pri sestankih Sodalitatis Ss. Cordis včasih kaj govorilo in posvetovalo o III. redu. — Voditelji III. reda naj vestno skrbe; da se vsako leto po njih skupščinah opravi vsakoletna vizita-cija.
Sv. Evharistija.
Slov.-hrv. katoliški shod izraža svetemu Očetu najponižnejšo zahvalo za modre odloke in naročila glede vsakdanjega obhajila in starosti prvoobhajancev, Veseli sc, da se ta odloka vestno izvršujeta in donašata lepe sadove. Katoliški shod izraža željo, da bi se javnega spričevanja udeleževali tudi izobraženci višjih stanov, in sicer ne le iz nadnaravnih nagibov, marveč tudi radi
1.	socialne enakosti, ker smo pred sv. Evahristijo vsi enaki brez razločka stanov;
2,	socialne medsebojne ljubezni, kajti pristna, prava čednost ljubezni cvete lc na tleh presv. Zakramenta;
3.	dobrega zgleda, ker nič bolj srca ljudstva ne dvigne in potrdi v veri, kakor lepi zgledi izobraženih stanov;
4,	ker je javno spoznavanje vere najboljša in najizdatnejša apologetika. Ta ple-
Aprefura sukna
nskl nasip = Ozka fe št. i Sprejemafišče
Kemična tovarna Traishirchen pri Dnnajn LIEBLEIN ft CO.
Cementna malta za beton, apnena malta
: : postaneta vododržna le s ;
Najidealnejc sredstvo za osuševanja vseh vrst, odstranitev vlage: da vodo-držne facade in belega apna. — Malta z dodatkom stearita ima 50 — 100% več trdnote, kot vsak drug dodatek (uradno preizkušeno). — Edina prodaja: F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana.	1987
in glazure za tla izborne specialitete, ki se naglo suše in jih vsak lahko rabi.
Zaloga tovarne za lake
Ludviku Marxa
AmiIva za Prečastito
mike duhovščino
Joslpina PodkraiSck
priporoča
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 — Naročila po pošti se izvrše točno. —
JIATTONI®
.. "" naravna
alkalična kislina
najboljša dijefična in osvežujoča pipo
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obisfnih in mehurndi boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralrco sredsto«
pri karlovovarijskem in drugih kopsIišKih zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
izdeluje RICHARD LIEBING, zapriseženi vešča k in cenilec c. Iu-. trgovskega sodišča dunajskega na Dn naju XIII 10, Šneisingerstrnssc G6, za cerkve, mestne hiše, graščine, vojašnice, šole, tovarne itd. v najnovejši najboljši konstrukciji in solidni izvršitvi. Gradim tudi električna samo-navijanja pri novih kakor tudi pri obstoječih stolpnih urah ter izvršujem vsakovrstna popravila stolpnih ur. Cerk-vam in občinam dobavljam tudi na obroke. Proračuni brezplačno. Pri vprašanjih so žele povsem enostavne skice in mere, na željo si pa tudi tc preskrbim sam.	'	2511)
Izvirek: GŠE$5Elii&l S&MfSrSjrSOT,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lass-niku in Andrej Sarabonu, Liubfjana. 11
V Spodnji šiški se proda
kojegti otvoritev je vzela visoka c. kr. deželna vlada na znanje, vpisuje ves mesec september vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici št. 1, I. nadstropje. — Najbolje obiskovan zasebni učni zavod. — Gojenke in gojenci tega zavoda pridejo najhitreje k dobremu kruhu. — Pouk v obeli deželnih jezikih. — Šolsko leto se prične 1. oktobra 1313 iu traja samo 10 mesecev. — Šolnina nizka.	2581
Celovška cesta št. 117, obstoječa iz ver stanovanj in prostorne vinske kleti, zraven dve gospodarski poslopji, veliko dvorišče iu vrt. Zraven je več stavbenih parcel iu velik travnik, katero zemljišče se proda skupno ali posamezno.	2049 Natančneja pojasnila dajo lastnik istotam. Tudi se izve v speccrijski trgovini Ivan Pintarja, v Spodnji .Šiški.
Edino prava nasproti spomenika Vodnika,
Pojasnilo!
Strogo solidna najstarejsa domača fvrdka!
Juveli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. Popravila in nova dela po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sc nahaja edino prava manufakturna trgovina
samo na Vodnikovem trgu štev. 3
pod imenom
Uljudiio naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem poveča! svojo znano tovarno /a drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkttrcnce po najnižjih cenali in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo šc za celo leto popust. — Naročila od 4 kg- pošiljam tranco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim z odličnim spoštovanjem	3955
Maks /aloker !;rv?Iiubli l0V3r|ia ""i v \m m
mana z^aaimct Kraknvski rmin u n
Vsaka druga trgovina, ki nosi to ali podobno ime, ni moja last.
Priporoča sc	2579
Janko Železnikar
Vodnikov trg
nasproti spomenika Vodnika.
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi cenilec.
Ceniki zastonj in poštnine prosti!
Zaloga vseh vrst sukna,
platna ter manufakturnetj a blaga.
na debelo in drobno
na, Stritari
£MWtUHI
MMMiiiiiiiiVMiitiM*, i i« dim f«*««1«''	„' ...................mmmmmfs I
Elektrotehniška delniška družba
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 17. II. stop.. U. nadstr. (Nedljatova hiša).
sc priporoča prečastiti duhovščini za
prej
KOLBEN
Vysočany.
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za električno razsuet-liaoo in preuaianje elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo-generatorli, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloCnice in žarnice vseh vrst. i Vodne turbine vseh sestav, (Francis, PeltonJ. Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev in drugih tvrdk. Vse potrebe
l	za inStaliranje.	2035
i
Imn nmwMMMMimiWMi mm ptnui hmi 1 n i m i«iiihww in immniani MiMiMMMMiw mtrnm.........i m.....i......mm........._.F
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
««
u
<8
£
PETER LHSSNIK
najstarejša ter najsolidnejša trgovina v Ljubljani
-- priporoča --
svojo vedno svežo zalogo špecerijskega blaga, ter raznovrstne, vedno sveže mineralne vode.
Najnižje cene, točna ter strogo solidna postrežba.
PETER LASSN1H, »liana, Marijin tri - M\m ulica.
S	
-t	
	
3	
	
-t	
V* 1	
1 3=	
o	
-n	
O	
<	
u	
B	
n	
to	
2567
EOBflODNO POTREBNA KNJIGA,
strokovna, bogato ilustrovana, za vsako gostilno in sploh za vsako hišo, ki mora kdaj postreči gostom, je
AlIK O SER VIR AN JU
□ □
V platno vezana knjiga stane 5 K, po pošti 5'50 K, po povzetju 5 70 K. Pošilja se le proti naprej plačani naročnini ali po povzetju. Naroča se pri upravništvu „Gostilničarskega Vestnika" v Ljubljani.
2B25
M
A. Hauptmann " nasledniki
jl.ZANKL sinovi
Ljubljana.
Tvornica kemičnih barv, lakov in firnežev
_ priporoča: ____
mnimnnimuiiiiimmimiiHiiiiiimi
Oljnate barve
Suhe barve
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiinniii
Emajlne barve
llllllllllllMItllllltllllllltlltllllllMMtllM
Fasadne bat*Ve
uiiiiiiHiniiiiimiiimiMiiiiiiiuiiiiiiui
Marijin trg it. 1.
__ priporoča:
iiiiiiiiiiininuiiiiiiiHiiiiiininuiiiiiiu
vse vrste: firnežev, čopičev, lakov
IIIIIMlIllillllllllllllllllllllllllllllltllHIi
Mavec
(Gips)
imiiinuimtuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniH
Olje za pode in stroje
umimiuMiuiiimiiiiiHimiiiiiiiMtin
Karbolinej
...................................Illll......
A« %
Vv
Izvršitev oprem za neveste
Ustanovljeno leta 1870.
PERILO
za gospode, sSame in otroke
lastnega izdelka =====
\T
ki jc radi izvrstnega kroja, točnega dela in nizke cene daleč znano, priporoča
C. J. nUMAJfi
založnik perila ces. in kralj. Visokosti], častniških uniform, zavodov, inštitutov, samostanov itd.
LJUBLJANA.
Perilo po meri se najhitreje izvrši. =s=sb
Haslov zadostuje:
JI. Eankl sinovi v £jubljani.
istotam prva kranjska
pralnica in likalnica
perila za gospode. - /l\otorni obrat.
Hajskrbneje varovanje perila. - najnovejši stroji.
Perilo se po načinu prve dunajske pralnice ln likalnice brez madežev kot novo lika in vse do srede vsakega tedna vposlano perilo do sobote istega tedna izvrši.
Ako doseže delo za čiščenje 6 K, sc pošlje perilo frankovano nazaj, pri znesku 12 K se poštnina za doposlano perilo vrne, tako, da ne nastanejo za stranko s poštnino nobeni izdatki.
Znano najpošfenejša postrežba.
TJ
o
O
3
o«
3 O C O
O. ^
0» <
to <
(D 3 O
"O
o
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer
Centrala na Dnnaiu. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. lfogal Hflarijin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižico brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. - Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo-vanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
So. Petra cesta.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najcmodaja varnih predalov samoshrambe (safos) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
.-,..,„,	•	----------- -----* —------j-	«v,uuuoiuiii trniiiijor, — jri-uinese za vsa zreDania
Ustmena in pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih »rn„snkc!jah vsekdar bretplačno. Stan|c denarnih vlog na hranilne knjižice dne 30, avgusta 1913. 71,024.722 K,
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 214,160 979 _.
Književnost.
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI.
Urejuje prof. Iv. Grafenauer.
V zalogi »Katoliške Bukvar-n e« je pričela izhajati zbirka poljudnih klasičnih povesti, ki doslej v obče niso bile našemu narodu dostopne. Zastopani bodo vsi boljši slovenski pisatelji, ki so pisali za narod. Prevodi se v zbirko ne bodo sprejemali. Ustreči hočemo s tem občutni poti'ebi slovenskih bralcev; spisi naših pripovednih pisateljev, posebno starejših, se namreč lc težko dobe, ker so poskriti po raznih časnikih, časopisih in zbornikih, ki so dostikrat že popolnoma razprodani in jih niti knjižnice ne premorejo, kaj šele posameznik. Temu hoče biti naša zbirka v pomoč. Izhajala bo v zvezkih po 60 h in bo prinašala po vrsti povesti naših boljših pisateljev, starejših in mlajših, kakor Fr. Erjavca, S. Jenka, Fr. Levstika, J. Jurčiča, J. Ogrinca, J.Stritarja, J. Kersnika, Fr. Finžgarja, Ks. Meška, Iv. Cankarja, Fr. Detcla, M. Prelesnika, F. Jakliča, B.Bohinjca, P. Pajkove, Jos. Vošnjaka i. dr.
Namen zbirke pa je, cla budi in goji v našem ljudstvu veselje do dobrega beriva. Uspeli bo seveda odvisen tudi od naklonjenosti pisateljev, založnikov in bralcev.
Kakor rečeno, bo stal vsak zvezek le 60 vin., in ker izidejo letno samo štirje zvezki, si bodo to zbirko lahko omislili tudi najrevnejši ljudski sloji. V zbirki bodo zbrani najdragocenejši biseri slovenskega pripovedništva, tako cla bo tvorila jedro vsake knjižice in bodo z isto vnemo segali po njej višji in nižji sloji našega ljudstva. Uredništvo bo pazilo na to, da bo vsak zvezek zase celota, pri daljših povestih sc bosta združila po potrebi dva zvezka v eno knjigo.
Prvi zvezek je ravnokar izšel in obsega Jos. Ogrinčcvo povest iz časa Slovencev, ki ima naslov: »Vojnimi r, ali poganstvo in k r s t«.
Simpatična snov, poljudni način pripovedovanja in neprisiljeni razvoj dejanja pa so vzrok priljubljenosti, ki si jo jc pridobila povest precej, ko je izšla v »Večernicah«, pravi urednik v predgovoru, in ti razlogi so ga gotovo tudi napotili, da jc s to povestjo otvoril novo zbirko. V začetku je kratek Ogrin-čev životopis; taki životopisi bodo nudili tudi prihodnji zvezki, kaclar bodo pričenjali z novim pisateljem.
NAROČAJTE SE ŽE NAPREJ NA POROČILO O HRVAŠKO-SLOVENSKEM KATOLIŠKEM SHODU!
Udeležencem katoliškega shoda in
Vsem, ki jim jc pri srcu prospeh katoliške misli, priporočamo, da se ?e sedaj zglasijo kot naročniki na »Poročilo o katoliškem shodu«. — Poročilo bo za vsakega, ki se bavi s socialnim vprašanjem današnjega časa, velike važnosti; vsebinsko vrednost tega dela bodo dvignile tudi mnoge umetniške slike in bogata zunanja oprema. — Kdor si želi omislili to poročilo, naj naznani to takoj ali najpozneje do 10. septembra Katoliški Bukvami. — Udeleženci, ki se pravočasno zglasijo, bodo namreč dobili poročilo za zelo nizko subskripcijsko ceno.
Za njive in travnike, za sadje, zelenjad, za žito, vinograd moraš žlindre pridat!
je priznano najboljše in poceni, fosfornatokislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov učinek! Bogat donesek!
Pozor!
Tomaževa žlindra zvezdne znamke prodaja se le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah.
Za vsebino fosforove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo.
Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina »MERKUR" PETER MAJDIČ v Celju.
Naročila na debelo in drobno se takoj izvršujejo.	24:i4
s-Ka
5-	K a
S-	Ka
S-	Ka
□ndannaaaaaaaD
Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti.
□ □C3C3C3C3C3C3acacaC3C3a
n	dler
n	dler
II	dler
H	|dler
Specialna trgovina s kolesi in deli
ANA GOREČ, Ljubljana
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja).
Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej. izposoievanje koles.
Josip Stupica
jermena?
Ljubljana, Slomškova ulica
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za napravo vsakovrstnih konjskih oprav, raznovrstnih vozov, kočij, ter sploh vseh predmetov, ki spadajo v njegovo stroko. — Popravila se izvršujejo točno in dobro. — Cene zmerno nizke.
2468
DaaaaDaDDanGanannananDDananDaannaD
g Brizgalnice, cevi, telovadno orodje In avtomobile []
Q	kupujte samo pri	q
jj R. A. SNIEKAL, ZAGUEB Š
Q	katera tvrdka se zdaj glasi: Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic in P.
D	potrebščin, telovadnega orodja in avtomobilov d. s. o. j. □
D	Praga-Smichov. !j
G	R. A. Smekal. V. I. Stratilek. V. K. Smakal. D
jj Opozarjamo, da razpošiljaj o v zadnjem času različne nemške tvrdko po svojih Š q zastopnikih na gasilna društva svoje nemške cenike in ponujajo svoje blago. « —----------nnna^aaaaaacjDaaaacicia
□□□□□□□nnuuuu
um
Visoko, moderno podobo, lepoto linij, udobnost dajo samo
War»nei*ja Rusi Ppoof
TE
(Originalno amerikanskš izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi sc od stranile vloge.	Za vsak kos se jamči.
Edina ;atoga v Ljubljani:
Ljubljana, Čevljarska ulica šf. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higijeničnega perila, Jagrovega jn Tefra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Karocila m polti se izvršujejo točno.
ras

in vse druge poljedelske stroje najnovejšega
cenah kupite pri
Karol Kavšeka nasl.
Sehneider & Veruw
trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta
Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno slovenski cenik.
D: mača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3
♦
<35 L".
CO
so priporoča ccnj. p. n. občinstvu v nakup
= narejenih oblek. =
Sprejemajo se naročila po meri. ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
lllll!!l!U!l!!!!IIIIMIlllMltllllllllUIMIIIIIIINIIIIMI1IIIIIIMIIII1lll!IIIIIIIIIinilll|l
Milino zajamčeno, pristno
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vslecl priporočila knezoškotijskega or-dinarijata pristna bela masna in namizna vina letnika 1912 po 56 do 00 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano vino
rizling
je po 65 K. - Manj kot 50 litrov se ne odpošilja. — Kleti nadzoruje vipavski clekan.
2515
:illllnlllllMli:i!IIUMtlMIIIIIMII1WIIIIIIUIIII1IMI1!MII!lllllinillllMllllllllllMIII
Vipavi.
Zlate sntlinjs: Berlin. Pari:, lil Ud.
Katiioaklit/no termalno kopališče
Serija ocl 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjsko železnico Straža — 'toplico. Akratov vrelec 38» C, ki daje nad ,'SO.OOO hI radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, rovmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kooe'ji. Klektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobo. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.	!)7<i 60
za mizarsko obrl, 14 do 15 let stara, sprejme takoj Lovro šušteršič, mizarski mojster v Vižmarjih 51, p. št. Vid nad Ljubljano.	2650
cofirja, blaga za postelje, flanele, barhenta, in-leta, grizeta, damast-gradla, belega blaga, brisač, žepnih robcev, kakor tudi platna in bombaže-vine ter vsakovrstnega blaga, ki ga razpošilja po čudovito nizkih cenah tknlnicn
Henrik Goldschraled, aistra 118
pri Novem Mestu ob Meti, ČcSko.
40 metrov ostankov lepo sortiranih, flanclo, barhenta, modrotiska. kaneva itd. prima kakovosti, 16 K. Ii a v no isti ostanki najlepšo kakovosti 20 K, — Ocl ostankov su uc uošilinio vzorci.
Najcenejše
dežnike in
solnčnike
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
vbteljnc &>erje
I kg sivega sknbljenega K —, boljšega K 2-10, pol belega prima K ::-8(J belega K 4'—, priina meliKega puha K 6, prvovrstnega K 7 —, ((•— in 0 f>0. Sivega puha K 6 —, 7-~, belega linega K to-—, prsnega puha K 12'—, od pet kg naprei Iranlio.
z gostega, trpežnega, rudcCcga. modrega, rumenega ali belega iniet (nanking) blaga- t pernica 180crii dolga, 12Ucm Široka, z 2. vzglavnicama, vsaka 80cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim In trpežnim posteljnim perjem K 16 —, s pol puhom K 20 —, s puh perjem K 21. Posamezne pernice K 10.-, 12.—, 14 —, 16—. Posamezne vzglavnicc K 3-—. 3-5«, 4-—• Pernice 200X140 cm velike K 13, 15'—, 18--, 20-—. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50, 5'-, 5-50. Spod. pernice iz najbolj, gradla za postelje 180X116 cm velike K 1?.-, 15'—. Razpošilja od lil kron naprej franko po povzetju ali predplačilu.	2419
MaHs Berier Oranica 185 /4 Cešhi les
Nlkak rizlko, ker sc zamenjava dovoli ali denar vrne Bogati ilustr. ceniki vsega posteljnega blaga zastonj.
V
(jTItambilije
1	vseh vrst za urade,
društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Selentiuraova ul. št. I.
Ceniki franko.
353
Ceniki franko.
Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji
ŽITNI KAVI
v vseh slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobene konkurcnce, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite se torej z zaupanjem na mojo izborno tvrdko in prejeli boste za 4 K 5 kg izborne žitne kave poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka pošiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega še dragoceno premijo : predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko
Jos. Vesely, Praga VII. 586
in postali bodetc za vedno moj stalen odjemalec.	900
Jeodor Rani
(poprej Henrik Kom)
pokrlvolec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ler instalater vodovodov
Ljubljana, Poljansko cesta 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriljem z
»HMMtfill Mriljm Mt)p8lillttell8H
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-ce-mentno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno ln poštnine prosto.
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.	537
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Škofijo šlev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
iša m najcenejša vožnja v Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane m Hiitwerpen v Now-York
je proga
((
Na naših paniikih „Lapland\ »Finland« »Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland«, »Satn-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in Nevv-Yorkom, so snažnost, izborila hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in (i oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni,
OtM iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.
inliftiiei sttt a Hgtiola ^ Ljubljana
Dunajska cesta št. !3 poleg .JFigooca"
s.e priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3686
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjemalcem v ogled.
najboljla m našsigurnešša prilika za sledenje!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
ter jih obrestuje po 434°o hrez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 101.'] čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
0 4
0
Hatelstvo.
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa KošmerI, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	15C
Kadar hočete dobro blaso kupiti, obrnite se na tvrdko
pri „S0LNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne
Čevlje za dame. gospode in otroke, izdelovanje suhih šopxov, nagrobnih vence«, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3000
Pozor, kolesarji!
j\[amesto JC 120, samo 80'-
Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpošljem -00 novih svetovno znamenitih graških dvokoles, model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo iu orodjem namesto za K 120, za 80 K. S torpednim prostim tekom K 95-— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40-— naprej. Novu čvrsta guma po K 5-—, O-—, 7-—, 8-—, zračne cevi po K 3-—, 4*—, 5-—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pri-tiklina po cenah na debelo. Popravila, emajlira-nje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa napla-čila K 20-—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje.	1064
Tvornlško skladišče dvokoles in šivalnih strojev
A. VVeissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse št, 23/S.
potniki v severno in južno Jimeciko se vozijo sedaj le po domači avstrijski prog
Austro-Amerikana
Trst — New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro, Santos, Portland, Qnebeo, Montreal, Kanada i. t. d.
z naj novejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrano z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni, v Kanado vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Simon J{metetz, ftubljana
2i kolodvorska ulica 26.