Rubljema, nedeljo, 24. marca 1957 LETO XXIII. Stev. 70 GLAVNI EN ODGOVORNI UREDNIK ivan Šinkovec ttREJA UREDNIŠKI ODBOR Izhaja vsak dan razen D*tka ~ Cena 10 dinarjem PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITB SE! ■LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA i. OKTOBRA 1IH - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO n IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IB TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO* ZDA v Bagdadski zvezi toda zaradi Arabcev — le z eno nogo •°D NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA) Beograd, 23. marca (Tanjug). pi *m*lton> (Bermudski otoki), 23. marca. — Predsednik nart'1? • °Wcr 'n Ministrski predsednik Macmillan sta danes *«aljevala tajne razgovore. Na sestankn so bili tudi njuni etovalci za politična, obrambna in atomska vprašanja. Predstavnik Bele hiše Haggerty je izjavil, da r»o uradno Poročilo o ameriško-britanskih razgovorih na Bermudih objavljeno jutri opoldne. j3 Bermudih objame n bSd0 ZDA tesne.ie na-■ e na Bagdadsko —J luči *UC1 sedani Vi “—““‘w zvezo. V uciuvi razgovor angleško-ameriških zvezo in bermudski simboliki, in en„(.OV,.° obnovi stare zveze i NaDOS enotnosti mec ami ima ta sklep To daje kvalitativno povsem drugačno vsebino tesnejšemu sodelovanju ZDA z Bagdadsko sunbolični Naposled tega tudi ne zanikajo, so sinoči prvikrat ob-določen I javili, da so včlanjene dežele, ln enotno V uun°vi stare zveze j Naposl< kvarni • me<* zahodnimi dr- uradno pa so sinoči prvikrat ob- da se ZDA nikakor nočejo vmešavati v Delegacija sovjetskih žena pri predsedniku republike Brioni, 23. marca (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz 1 v,,,,-- Tito danes popoldne sprejel Danes so se nadaljevali razgovori Hrvpla hližnievzhodne delegacijo Komiteja sovjetskih predstavnikov ZKJ in delegacije , , T,„ ,n “ Rrrčas veliaio žena z Nino Popovo na čelu, Ki je CKKP Francije. Tudi v današ- t 7atrdila arabskim deželam del- na obisku v naši državi kot gost njih razgovorih sta obe delegaciji Zveze ženskih drUŠteV Ju2°slavi" sodelovali v dosedanji sestavi. Tf,enhower evo doktrino -ie' Predsednik se je več kot eno Delegacijo ZKJ vodi na razgovo-sprejele Eisenhowerj v . uro zaAriai v razgovoru s člani- rjh sekretar Izvršnega komiteja Ostali del drugega dne kon- camj delegacije na sprehodu po zK.l Edvard Kardelj, delegacijo ference je bil namenjen Evropi, brionskem parku. Na sprejemu so kPF pa član politbiroja CK Toda skrivnost razgovorov je bila bile tudi tovarišice Vida Tomšič, rrancois Billout. Drevi odpotuje še strožja kakor prej. Kolikor je Angelca Ocepkova in Ljiija Kušič. delegacija KP Francije iz Beogra-bilo moč zvedeti, so se ZDA sku- da na Hrvatsko, pozneje pa v paj z Veliko Britanijo izrekle za FrOnCOSki Veleposlanik Slovenijo. V sredo, 27. marca, bo- svobodne volitve v vsej Nemčiji. DimliniHMi do v Ljubljani razgovore nada- O angleškem predlogu, naj bi pn AlCKSnnCuU KtmKOVICU ijevajj Razgovori ZKJ-KPF Francoska delegacija med delavci v Rakovici ričič, sekretar OK ZK Djurica Jojkič in drugi. Delegati so se po kosilu razgovarjali z voditelji tovarne in s predstavniki delavstva o delu delavskega sveta. Vodja delegacije se je zanimal za zgodovino delavskega sveta v tovarni. Gostje so se zanimali tudi za mnoga druga vprašanja s področja delavskega samoupravljanja. O razgovorih s predstavniki ZKJ so izjavili, da bodo zelo koristni za obe Partiji kakor tudi na narode Francije in Jugoslavije, ki jih vežejo mnoge tradicije. »Naše srečanje s predstavnici ZKJ oziroma obnovitev normal- ustanovili evropski parlament, ki Beograd, 23. marca. (Tanjug). Po dopoldanskem sestanku so „ ...______ prevzel ne le funkcije straB- podpredsednik Zveznega izvršne- si gostje ogledali industrijo mo- ------- --------- --------- -------- Velik * P°men- Turčijo, Iran in Pakistan razen 1 burškega sveta, marveč tudi po- ga sve^a Aleksander Rankovič torjev v Rakovici. Ondi so bili nih in bratskih stikov, polnih zanj a ietaa ritanija je že prejš-i Velike Britanije že pred dvema j litiCne in vojaške posle sveta je ,janes dopoldne sprejel fran- i tudi na kosilu, ki jim ga je prire- upanja, bo prispevek k stvari Vkliučitv- iostikrat vztrajala na tednoma obvestile o novem sta- A tl aji t s kv eze Jfa coskega veleposlanika v Beogra- j dil delavski svet tovarne. Z njimi'obeh Partij in mednarodnega dfv- 2o- Da ŠČ ^ v BaSdadsko zve-Zahodni • na svetu in v bi čIovpV Z1, zS°dilo marsikaj, s tem LmiSxhl’ da hofejo ZDA Tako pa ip I6C1 ,Veliki Britaniji. _- nem sestav rr‘friski sklep v glav- 1 nevarnosti z Vzhoda. Prizadevali Politike ,■ n' i.1 tako imenovane j pa so si, da bi močno poudarili ne« na Rir.Ivanja »prazni- | okoliščino, da se ZDA ne vklju-Pfizadevani^H36”1- vzhodu, torej j čujejo v to vojaško zvezo kot angleško-fr’ ^i ZDA prevzele član v pravem pomenu besede, zicije tam ?I?c®ske koristi in po- marveč se samo pridružujejo nje-dve zahnn'iV-r S**a bili začeli nemu vojaškemu odboru, v ka-’2SUbljati ni drzavi tako naglo terem so bile doslej le opazova- I lec. Stvar je treba razumeti tako, ° B 1 S K VUKMANOVICA V EGIPTU med delavci R gradbišču v Heluanu zS°vori z ministroma Bogdadijem in Noseir jem Kairo, 23 »v, ^odPredsednik >rca ?°g ierri ™ z V o& „arSklmi strokov-da rov se gospodarskih raz-Cldlt Hasan BrlJetn, strorn za trgovino No- no1Ski s°cialisti Rim, 2f'D*J v Beograd ser ju. Časniki objavljajo na prvih straneh poročila in fotografije o obisku jugoslovanske delegacije ter poudarjajo pomen obiska. Se zlasti opozarjajo na pomen gospodarskih razgovorov. Vsi so si edini, da pomenijo ti razgovori nadaljnje poglabljanje sodelovanja, katerega podlaga je bila ustvarjena na Brionih v razgo- lišču ZDA. Kakor Eisenhowerjevo dok . , ... , trino si je treba tudi ta ukrep i vlada m hotela postaviti na do-ameriške vlade pojasniti s skrbmi! ločeno stalisce, čeprav jo enako zahodnega bloka spričo dozdevne j kakor Kanado snubijo vsaj za ............opazovalca. Kako se bodo zaključili razgovori o zmanjšanju števila angleških čet v Zahodni Nemčiji in pomoči ZDA, da bi čete, ki ostanejo tam, oborožili z atomskim orožjem, še ni znano. Govorili so j tudi o Daljnem vzhodu. Velika Britanija se se zmerom zavzema za pripoznanje LR Kitajske in njeno predstavništvo v OZN, ZDA pa temu še vedno nasprotujejo. Po mnenju opazovalcev bodo imeli današnji razgovori o atomskih raketah in drugih splošnih obrambnih vprašanjih bržkone trajnejše posledice za anglo-ame-riško zvezo. Poročajo, da sta I so bili član CK ZKJ Milj jan Neo- lavskega gibanja nasploh.« LETNA SKUPŠČINA ZVEZNE ZUNANJETRGOVINSKE ZBORNICE Udeležba industrije v izvozu je pozitivna in jo je treba še bolj povečati Beogrrad, 23. marca (Tanjug). — V Beogradu se je danes začela letna skupščina Zvezne zunanjetrgovinske zbornice, na kateri nad 400 predstavnikov zunanjetrgovinskih podjetij obravnava letno bilanco svojega poslovanja. Skupščine se udeležuje tudi član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, ki je v imenu Zveznega izvršnega sveta pozdravil skupščino. POZDRAVNI GOVOR FRANCA LESKOŠKA V svojem pozdravnem govoru V našem izvozu je treba še mnogo bolj delati za povečanje izvoza izdelkov strojne, kovine Eisenhower in Macmillan načel- j je Franc Leskošek med drugim no za razširitev sedanjih dogo-1 rekel, da smo v zadnjih dveh vorov o skupnem prizadevanju, letih priče posebno ugodnega da bi izpopolnili najnovejše vrste razvoja naše zunanje trgovine, nadzvočnega raketnega on-ožja. Čeprav naša zunanjetrgovinska Prav tako pravijo, da je v se- bilanca še zmerom izkazuje padanjih razgovorih o obrambnih siva naše blagovne menjave, vprašanjih v ospredju potreba vendar je razvojna pot izvoza in Velike Britanije, da prihrani na, uvoza pozitivna. V zadnjih treh vojaških izdatkih, in izgradnja I letih je naš izvoz vidno napredo- »manjšega, toda učinkovitejšega britanskega obrambnega sistema«. Kakor kaže, bodo na razgovorih med drugim proučili načrt o morebitni razmestitvi atom- vorih med predsednikom Titom. skega raketnega orožja na bri-in predsednikom Naserjem. | tanskih otokih. B. Lazič val. Leta 1954 smo izvozili za 72 milijard blaga, predlanskim za 77, lani pa za 96,5 milijard deviznih dinarjev. Dve tretjini našega izvoza odpadeta na industrijske izdelke. približno tretjina pa na kmetijske pridelke. MILIJONSKA STAVKA v strojnih tovarnah Velike Britanije GoitskeU zvrača vso krivdo na Macmillanovo vlado London, 23. mairca (Tanjug). — do zaradi njene politike liberal Laburistični voditelj Gaitskell je nega gospodarstva. nocoj izjavil, da je sedanji »težavni položaj v industriji« zakrivila vlada. Poglobil se je sum, da je spodbujala indusbrijce k odporu proti delavskim zahtevam po da prekinitvi s j,.,'"* do n« .JP^istitne stran- ...r, . , , „ .. . t^a Jujk*i DUo CK ZKJ obi- visjih plačah. Gaitskell upa ^tovali ^ so nocoj od- dosežen sporazum o prekii vS^a deip„f'UTLa- Na pot so odšli stavke ladjedelniških delavcev ka- kor tudi, da bo stavka kovinarjev, ki se bo praktično začela Stvarna alternativa te politike, je dejal Gaitskell, je socialistična koncepcija, sodelovanje ljudi na podlagi socialne pravice. Potrebna sta večji čut odgovornosti in večje sodelovanje znotraj družbene skupnosti, kar s toryjevsko filozofijo ni moč doseči. V desetih ključnih industrijskih središčih je začelo danes stavkati okrog milijon kovinar- Foa ° Vecchietti, L? ko jG Tj_Lrio Valori, med- ki se bo praktično začela v po- stavKan oicrog milijon novuiar- ^'hardi zbni^i^ ^an R-icardo nedeljek zjutraj, dotlej še odpo- i 'n strojnih delavcev, ki ter- vedana. Odgovornost zadene vla- jajo za 10 /« višje plače. Zaradi sobotnega m nedeljskega počitka I se bo stvarno začela v ponede-; ljek. Ce se ne bodo sporazumeli 1 z delodajalci, bo v kratkem začelo stavkati malone tri milijone delavcev ki bo stavka zajela vse centre kovinske industrije. V mnogih krajih se je stavka začela že sinoči, ker ima dobršen del delavcev petdnevni delovni teden. Vendar pa spričo poravnave spora med 400.000 železničarji in vladno transportno komisijo, ki je ponudila za 5*/« večje plače ugodnih možnosti, da bodo uredili spor v ladjedelnicah, položaja ne smatrajo več za kritičnega. Čeprav so se železničarji zadovoljili z manj, kot pa so zahtevali, in so privolili v to, da sprejmejo ukrepe, po katerih naj bi povečali delovno storilnost, sodijo, da so dobili več, kakor je bilo pričakovati v sedanjih gospodarskih razmerah. Nobena sindikalna zveza ni dosegla povečanja za 5•/•, odkar je Macmillan lani še kot finančni minister pozval delavce, naj opustijo zahteve po višjih plačah. Razen tega menijo, da ta koncesija nacionalizirane industrije (železnice so v državnih rokah) pomeni, da hoče vlada preprečiti zmedo v indu- stva v naši zunanji trgovini. Delež kmetijskih pridelkov v našem izvozu se mora razvijati z gledišča tradicionalne trgovine s trgi sosednih in bližnjih evropskih dežel. Upoštevati moramo tudi, da mora uspeh našega kmetijstva glede povečanja pridelka žita, živinske krme itd. posredno vplivati na našo zunanjetrgovinsko bilanco, tako da bo v doglednem času polagoma odpadla potreba po uvozu tako velikih količin živil, kakor jih uvažamo zdaj. NOVA PODROČJA ZA IZVOZ Miroljubna politika naše vlade, je rekel Franc Leskošek, je pripomogla, da imamo zdaj prijateljske stike skoraj z vsemi deželami sveta. Takšne stike čedalje bolj razvijamo prav z deželami, ki so si šele rtedavno pri-i borile politično neodvisnost in \ svobodo in ki napenjajo vse sile, 1 da bi se gospodarsko razvile. V | teh deželah lahko prodamo mnogo naših izdelkov. V tem oziru pa še zdaleč nismo storili vsega, kar bi morali. Proizvode teh dežel še vedno kupujemo prek raznih posrednikov iz tretjih dežel. Na trge teh dežel bomo lahko izvažali samo, če bomo neposredno tam kupovali njihove proizvode. Zato morajo naši izvozniki | in uvozniki skupaj hoditi na te predelujoče in elektroindustrije, trge. To pa nikakor ne sme po-V lesni industriji mora biti te- meniti, da bomo zanemarjali in žišče na lesnih izdelkih, v živil- opustili vezi s tradicionalnimi ski in konservni industriji pa deželami. Nasprotno, čaka nas moramo odpreti trge za sodobne naloga, da te vezi še bolj okre-in velike zmogljivosti tovarn pimo in razvijemo. Naš blagovni mesnih konzerv, sadnih sokov, promet s tujino mora nenehoma koncentratov itd. Na drugi strani naraščati. moramo povečati vlogo kmetij- i (Nadaljevanje na 2. str.) V Bruslju soglasje francoske in belgijske vlade Bruselj, 23. marca (Reuter). Francoski ministrski predsednik Guy Mollet in zunanji minister Christian Pineau sta bila danes v , Bruslju. Z ministrskim predsedni-stnji, ki bi utegnila privesti do |tom yan hekerjem in zunanjim razvrednotenja funta V Ix>ndo- lnjnistrom Spnakom sta govorila i v^^3 tako dala ; 0 nei;aterih vprašanjih v zvezi s - - ladjedelniskun in kovinarskim j popiham a o zahodnoevropskem nih aktualnih političnih proble- delavcem oroste roke. da vztra-! ^ jn Evroatomu. kj ju bodo mih«. Sefa obeh vlad sta prav ljena podpreti zahtevo belgijskega ministra Spaaka, da bi imeli centralni organi skupnega trga svoj sedež v Bruslju. V poročilu o sestanku je po-udarleno, da so »razgovori omogočili ugotovitev soglasja o sploš- jajo v svojih zahtevah. Ladjedilniški Trade Unioni so na prizadevanje ministrstva za začenši s 4. marcem, strojevodjem pa za 3"/o začenši z novembrom bodo v {»nedeljek omogočile polanskega leta, kakor tudi spričo gajanja«. Hammarskjoldovi razgovori Kairo, 23. marca (Tanjug). — Z najpomembnejšim sestankom med predsednikom Naserjem in generalnim sekretarjem OZN Hammarskjbldom, ki se je začel dopoldne in končal nocoj, so razgovori generalnega sekretarja podpisali v ponedeljek v Rimu tako izrazila zadovoljstvo zaradi zunanji ministri Francije, Italije, srečnega zaključka pogajanj o Belgije, Nizozemske in Luksem- Evroatomu in skupnem evrop- falri burSkc’ ™ Zahodno Nemčij° pa skem tržišču. J sporazum o osnovah, ki jtancier Adenauer. Ostri odpor Poro^iin rfn/Uia Kolo-ii hols-ikliih s-osnodarskili krofov Poročilo dodaja, da je belgij- j na Oklepe franke vlade, da^ho ski premier Van Acker sprejel ! zvišala carine na uvoženo blago vabilo, naj v kratkem obišče Pa-in sploh'omejila uvoz iz Belgije, ri2- l je bil glavni predmet današnjih Francoska državnika se bosta razgovorov. Belgijsko ministrstvo vrnila v Pariz že jutri zjutraj, za gospodarstvo, je takoj odgovo- optimistično razpoloženje glede izida razgovorov. Poudarjajo, da potekajo v vzdušju zaupanja in iskrenosti. Zvedelo se je, da Egipt vztraja na dosledni uporabi pogodbe o premirju z Izraelom. rilo s tem. da je omejilo uvoz francoskega blag« v Belgijo. Svobodna trgovina brez carin je v ostalem in na daljšo perspek- Kar se tiče zaliva Akabe, vlada tivo osnovna naloga francoske in VREMENSKA NAPOVED za nedeljo, H. marca 1951 Spremenljivo oblačno ln toplo. V OZN z egiptovskimi državniki prepričanje, da bo Egipt 'sprejel belgijske vlade, dvd, največjih ZZTn M»*>ifc*Ucije v Gasi ob obnovi egiptske oblasti možnost manjših padavin. Temperature ponoči med 2 in 6, v Primorju 9. dnevne temperature do 19 stop. C. Stanje vremena viden ncvv sestanek med Ham-1 čaj« francoskih omejitev in do-j Frontalne motnje se preko Alp marskjoldom in Naserjem. Jutri! seči, da bi Belgijci opustili svoje j počasi pomikalo proti severovzhodu, se bosta sestala le Hammarskjold represalije. V tem primeru bi bila ob južnih vetrovih Se nadalje dote-in FavzL I Francija, kakor menijo, priprav- I kajo v naSe kraje tot>le zračne gmot*. prišli v zaključno fazo. Sestanku i nasvet mednarodnega sodišča. zagovornikov načrta o zahodno-so prisostvovali zunanji minister j Uradno so sporočili, da med evropskem trgu. Zato si je Guv Favzi, načelnik političnega ka-: sedanjim bivanjem generalnega Mollet prizadeval pojasniti bel-bineta predsednika republike Ali' sekretarja OZN v Kairu ni pred- gijskim državnikom »začasni zna-Sabri, pomočnik generalnega sekretarja Ralph Bunche in pravni | svetnik OZN Stavropulos. ' V egiptovskih krosih vlada CENE IN PLAČE Ko smo lani proti koncu leta razmišljali o možnostih za zvišanje plač in zboljšanje življenjske ravni, je bilo v središču diskusij in razglabljanja vprašanje, kako bodo večji dohodki prebivalstva vplivali na raven naših cen. Če bi višji dohodki povzročili dviganje cen, bi koristi delavcev in uslužbencev od zvišanja prejemkov in plač kmalu splahneli. Zato smo osvojili načelo, da se mora zvišanje plač gibati v takšnem okviru, da ne bo porušeno ravnovesje med blagovnimi in kupnimi skladi. Zdaj še ne moremo zanesljivo oceniti, kakšen bo vpliv višjih plač na cene. Zvišanja so sicer v celoti deležni državni uslužbenci, delavci in uslužbenci v gospodarstvu pa le deloma, ker še niso potrjeni vsi novi tarifni pravilniki. Vendar lahko že zdaj mimo ugotovimo, da razvoj cen na našem trgu v letošnjem letu ni nezadovoljiv. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko se indeks cen na drobno drži že četrti mesec na nespremenjeni višini, pri čemer je ob podražitvi alkoholnih pijač in uslug celo popustil delni indeks kmetijskih pridelkov od 102 v decembru na 100 v februarju. Indeks življenjskih stroškov štiričlanske delavske družine, ki se je v januarju dvignil od 102 na 104, pa je v februarju spet popustil na 102. Bolj kakor navedene ugotovitve uradne statistike o gibanju cen pa kaže opozoriti na nekatere druge ugotovitve, na katere se lahko opremo pri naši ocenitvi nadaljnjega razvoja. V mislih imamo predvsem gibanje naše proizvodnje, od katere je odvisen obseg ponudbe na trgu. Januar in februar sta nam v tem oziru prinesla prav razveseljive rezultate. V teh dveh mesecih je bil obseg industrijske proizvodnje v državnem merilu kar za 23 % večji kakor lani v istem času. Re$ so lani izredne okol-nosti, kakor huda zima in pomanjkanje električne energije, povzročile prav občutno zmanjšanje proizvodnje. Vendar je rezultat prvih dveh mesecev tudi ugodnejši, kakor bi lahko pričakovali glede na sezonsko gibanj« industrijske proizvodnje in upoštevajoč planirano 13 % povečanje po zveznem družbenem planu. O rastočih presežkih naše proizvodnje nam hkrati priča tudi gibanje našega izvoza, saj smo v prvih dveh ‘mesecih le tošnjega leta izvozili kar za 15/5 milijarde din, to je za 4rS mili jarde ali za 40 % več kakor lani v, istem razdobju. Letošnji ugodni razvoj je ver jetno hudo presenetil tiste, ki so na tihem računali, da bodo zvišanje plač lahko izkoristili za dviganje cen, pri tem pa niso upoštevali možnosti povečanja proizvodnje in nadaljnjega utrjevanja stabilizacije na našem trgu. Razveseljive ugotovitve pa ne veljajo samo za naš industrij sfci sektor, marveč prav tako za naš trn kmetijskih pridelkov Lani jeseni so na primer mnogi računali, da bodo spomladi lahko draže prodali krompir. Pri tem pa so se zaračunali, enako kakor prejšnje leto. Letos prvikrat po vojni ne čutimo pomanjkanja mleka niti v marcu, ko je proizvodnja vsako leto najslafiša. Našemu mlekarstvu povzročajo skrbi zaloge neprodanega sira, ki je očitno predrag. Čedalje težje postaja tudi vnovčen je jajc, ker se je izvoz ustavil zaradi nizke cene na svetovnem trgu, fci je danes nižja kakor kdajkoli po vojni. Le cene živine in mesa so se v zadnjem času dvignile. Goveje meso je sicer Se nekoliko cenejše kakor lani ob tem časti, svtnina pa se je podražila predvsem zaradi forsiranega Izvoza. Vsa znamenja kažejo, da ima mo za sedaj tudi vse pogoje za dobro letino. Jesenska setvena dela so bila pravočasno opravljena. Posevki so po podatkih iz vseh okrajev v državi dobro in odlično prezimili, za pomladan sko setev pa spričo zgodnje spomladi tudi ne bo težav. Škrat ka, tudi na področju kmetijskih pridelkov ni verjetno, da se bodo cene dvigalei Z £ T71 A. • #1 1 • {Kulturne Enoten jezik za skupno mizo! vesti^ # Posvetovanje dijakov in profesorjev o izboljšanju 9 šolskega pouka — Razredni kolektiv uravnava živ-9 ljenje razreda Na klasični gimnaziji v Maribora so imeli v zadnjih dneh živahne razprave, v katerih so sodelovali z enakimi pravicami profesorji, starši dijakov in tudi dijaki. Sestale so se razredne skupnosti, da bi proučile vse okoliščine, ki vplivajo na pouk, in prispevale k boljšim učnim uspehom do konca šolskega leta. Ljudje, ki še niso bili na se- pri dijakih, temveč včasih tudi stanku razredne skupnosti, podcenjujejo njihov pomen. V njih gledajo organizacijo, v kateri starši in profesorji združeno oštevajo dijake za vse resnične ali samo navidezne slabosti, leti pa v strahu ne upajo povedati, kar čutijo. Tako oštevanje brez svobodne razprave pa ne more koristiti mnogo več kot prejšnje oštevanje profesorjev v šoli in staršev doma, če sta sin in hčerka prinesla slabe ocene. Pa ni tako! SMELI IN KRITIČNI Smelost dijakov in hkrati premišljena kritika in predlogi v višjih razredih presenečajo. Na nekaterih sestankih so dijaki razpravljali več kot profesorji in starši skupaj. Razen razrednikovega poročila o razmerah pri pouku so dali tudi svoje poročilo, ki ga je sestavil odbor razredne skupnosti — dijakov samih. Na sestanku razredne skupnosti so dijaki smelo povedali profesorjem, kako so zadovoljni z njihovimi oblikami predavanja, izpraševanja in ocenjevanja. Krivda za slabe ocene ni zmerom v profesorjevih metodah. Razprava o slabosti profesorjev je potekala v tovariškem vzdušju, saj jim dijaki niso očitali zlonamernosti, profesorji pa so bili pripravljeni prilagoditi se razredu, če se bodo dijaki tako več naučili. Ker nekaterih navad človek ne more spremeniti na mah, bo potrebno razumevanje na obeh straneh. • Nekateri ljudje menijo, da bi dijaki radi imeli dobre ocene brez truda, brez ustreznega znanja. Na razpravah razrednih skupnosti je bilo zelo malo takih teženj. Ko je neki dijak predlagal, naj bi profesorji obveščali dijake, kdaj jih bodo izpraševali, so ga zavrnili dijaki sami, češ da bi obveščanje vodilo h kampanjskemu učenju. Priden dijak, ki si želi solidno znanje, se uči sproti, zato mora biti zmeraj pripravljen. Enako odločno so zavrnili predlog, da bi po boljši oceni profesor zbrisal v razred- Med poukom •; ............... ČLANI BALETA »BOLSOG TEATRA« BODO GOSTOVAU V JUGOSLAVIJI , V začetku aprila pridejo \goslavijo člani »Bolšog f ^ baletski mojstri Olga Lep^ I Vladimir Preobraženski, Ruski i Karelska in Boris HoMotV .« umetniki bodo imeli v ^“0 * nekaj samostojnih konceT ) sicer 4. in 6. aprila v BeJ?-neje 8. aprila v Novem Sadu, P } > ) pa še v Sarajevu, in | Luki in Zagrebu. V Beog , Sarajevu bosta balerina K * in plesalec Hohlov nastop l \ v baletu »Labodje jezero*-| ( Čajkovskega. »DOLINA M1RV* POJDE V CANNES Komisija za izbor j j. . festii>al v Cannesu, k\ 'do 11. maja letos, jiti I med novih domačih J . festival slovenski film * .jca, 1 Franceta a™ nici »cvek«, če se je dijak pozne- j razrede, je snov naučil. Slaba ocena naj i Ravnatelj klasične gimnazije ostane v dokaz kampanjskega tov. Košar pravi, da razredne učenja. skupnosti višjih razredov delajo Dijaki razpravljajo še o mno- zelo dobro in mnogo koristijo. V gih drugih vprašanjih, ki vpliva- nižjih razredih pa dijaki še niso jo na pouk in njihovo moralno tako smeli niti razgledani, zato rast. Nekateri njihovi predlogi so od njihovega sodelovanja ni moč l komisija določila za boljši, kot bi jih lahko iztuhtali pričakovati mnogo. Vzlic temu je / Cannesu dokumentarni J jj. vzgojitelji. Zato so z njimi zado- dobro, če imajo tudi v nižjih) let nad močvirjem*, ki $ voljni in jih upoštevajo. Ce na razredih razredne skupnosti, da Vdelalo podjetje jtjgicj®*” sestanku ni moč priti do soglasja, se dijaki navajajo na svoje pra- ( je zanj napisal scenarij a kar se zgodi zelo redko, razprav- vice in zavestno izpolnjevanje ljata o spornih vprašanjih rav- dolžnosti pri pouku, nateljstvo šole in šolski odbor, Jože Petek ki redno spremlja delo razrednih skupnosti. O vprašanjih širšega pomena, ki se pojavijo v več razredih ali v vsej šoli, razpravlja šolska skupnost, ki zajema vse Z LETNE SK U^SCII INE ZVEZNE ZUNANJETRGOVINSKE ZBORNICE Več poslovne morale miru« režiserja Franceta- - - ^ )Od dokumentarnih t — sta der Petrovič, režirala P® w I skupno scenarist in rezis Raspor. DNEVNA KRONIKA Slovesnost ob 10-letnici podjetja Sloveni ja-ces te Uprave za ceste Dolenc, gradbenih podjetij “S predsednik Zd inž. [ženi3 Huž° Keržan, predstavnik ,h cinrfiirata gradben* Ljubljana, 23. marca. V kinu odbora Sindikata . »Komuna« v Ljubljani je kolek- lavcev Bogo Peža obrali ii**! tiv gradbenega podjetja -Slove- i ^ ^ključku ^ tovanš*Jg so 10 let svojega dela (Nadaljevanje s 1. strani) POTREBA PO NOVIH OBLIKAH ZUNANJETRGOVINSKE ORGANIZACIJE ralnega sekretarja Ivana Barba- čeprav je razumljivo, da v prvem lica. Le-ta je poudaril, da smo letu njene uporabe še nismo dosegli v izvozu lepe uspehe in; mogli doseči popolnega uspeha, da se je naša zunanja trgovina Na konca je Barbalič poudaril, ■Slove- rija-ceste« danes dopoldne slavil 10-letnico obstoja podjetja. Na j ."=• ^. nreos^ slovesnosti, ki jo je vodil pred- podjetju^ *a Sy e ta posebej J? zahvalo Potek sl so posneli na filmski slovesnosti, ki jo je voan prea- n0set>eJ sednik delavskega sveta Andrej nl^ delavskega s jn ji® Hojan, je direktor podjetja inž. fekel tovariško slovesn0* Dušan Ribnikar podal zanimivo izročil nagrade. P. trak 24 lani uspešno uveljavila. Pripom- da bodo morali zunanjetrgovinski nil je, da je Jugoslavija pove- organi letos urediti celo vrsto čala blagovno menjavo tako s vprašanj, da bomo prodali na tu-V zvezi z novimi nalogami, ki ! svojimi starimi partnerji v Evro- jih trgih več industrijskih izdel-nam jih prinaša izvoz industrij- pl, kakor tudi z azijskimi, afri- kov, zlasti izdelkov strojne skih izdelkov, čedalje bolj čutimo škimi in južnoameriškimi deže- elektroindustrije, potrebo po novih oblikah naše lami. Naša podjetja pa-so posve- sliko 10-letnega plodnega dela podjetja. V imenu Izvršnega sveta LRS je njegov član Julij Beltram izrekel kolektivu zahvalo in priznanje za izvršeno delo, njegovim čestitkam pa so se pridru-in žili državni sekretar za promet 1 LRS Milan Udovč, zastopnik zunanjetrgovinske organizacije. Menim, je rekel Franc Leskošek, da je treba okrepiti sodelovanje industrijskih in zunanjetrgovinskih podjetij. Industrija mora neposredno odgovarjati za izvoz in prodajo blaga. Zato morajo imeti posamezne industrije lastne komercialne aparate ali pa z združevanjem upostaviti dobro komercialno organizacijo. Takšen način dela nam je potreben zlasti pri tistih industrijah, ki se dopolnjujejo v izbiri izdelkov. Izkoristiti in še bolj okrepiti je treba tudi našo sedanjo komercialno organizacijo, zveze naših zunanjetrgovinskih podjetij in že pridobljene izkušnje na tujih trgih. Vidimo, da prihaja z razvojem proizvajalnih sil do izraza tudi čedalje večja stabilnost trga. Tako nastajajo pogoji za bolj liberalno obravnavanje raznih proizvodnih in tržnih vprašanj. Dosedanji uspehi kažejo, da zunanjetrgovinska zbornica ni zbornica samih trgovcev, ki se ukvarjajo s trgovino, marveč je združenje ali organizacija proizvajalcev in posrednikov za prodajo blaga v tujini. Zato se morajo v zbornici organizirati razen trgovinskih podjetij tudi vsa tista proizvajalna podjetja, ki ‘ proizvajajo blago za tujino. Razvoj je že očitno ubral to pot in treba ga je na njej spodbujati. Potem je skupščina nadaljevala delo z uvodno besedo gene- čala tujim trgom zelo malo pozornosti. Najmanjše razlike v cenah so jih odvrnile od enih trgov in usmerile na druge, nekatera pa so celo povsem zapustila določene trge. Barbalič je nadalje poudaril, da se je pomanjkanje poslovne morale doslej najbolj pokazalo pri odkupu nekaterih proizvodom, zlasti kmetijskih pridelkov, in pri dodeljevanju kontingentov za izvoz. Naloga zbornice kot družbene organizacije je, da ustvari pogoje, v katerih bo takšnih pojavov čim manj. Da bi bila podjetja obveščena o zahtevah tujih partnerjev, je zbornica posvetila veliko pozornost informativni službi. Svoje konjunktume opazovalce je poslala na štiri evropske trge, da bi vsak dan obveščali zainteresirana podjetja o stanju na teh trgih, zlasti o cenah kmetijskih pridelkov. KONTROLA NAD KMETIJSKIMI PRIDELKI Barbalič je nadalje govoril o vprašanjih prevoza kot posebnem problemu, ki je zadnja leta otež-kočal našo zunanjetrgovinsko dejavnost Čedalje večji količinski obseg zunanje trgovine zahteva tudi čedalje večje število vozil. Lani smo upostavili tudi kontrolo nad kakovostjo izvozu ‘namenjenih kmetijskih pridelkov. Ta kontrola je rodila lepe sadove, TISKOVNA KONFERENCA V ZVEZI KMETIJSKO- GOZDAR S K IH ZBORNIC Počasen uvoz kmetijskih strojev je neutemeljen in škoduje gospodarstvu Beograd, 2. marca (Tan- objektivnih težav, ki jih ne sme-jug). — Naši kmetovalci se mo podcenjevati, je zastoj po pridno pritrravljajo na po- mnenju predstavnikov Zveze kme-mladno setev. Večina glavnih j tijsko-gozdarekih zbornic vendar- 7 ds* 1 'i. 4 • - l€ neutemeljen m lahko samo sko- kmetijskih strojev, s katerimi ^ gospo^tvu Zadružne in so računali v začetku leta, Pa | druge kmetijske organizacije že se ni prišla do kmetijskih or- zahtevajo mnogo več strojev, in sicer ne samo traktorjev, marveč tudi priključnih vozil, ki jih ne morejo uporabljati v sodelovanju s kmetovalci. Položaj pa je takšen, da v deželah, ki izvažajo traktorje, ni moč kupiti vseh potrebnih priključnih strojev. Na sestanku z novinarji so zlasti poudarili, da je potreben bolj elastičen promet s kmetijskimi stroju Sedanji sistem, ki ima v sebi precej elementov razdeljevanja, ne ustreza. Če že vsklaja-mo možnosti investiranja skupnosti v kmetijstvo z zahtevami proizvajalnih organizacij, tedaj je ganizacij. To je eno izmed dejstev, ki so ga' predsednik Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic Ivan Bukovič in drugi predstavniki Zveze poudarili na današnjem sestanku z novinarji, na katerem so obravnavali probleme mehanizacije kmetijstva. V okviru sredstev, namenjenih kmetijstvu po letošnjem zveznem družbenem planu, so poudarili zlasti pomen investicij za traktorje, priključne in diruge stroje za sodobno kmetijsko proizvodnjo. Priprave na uvoz in proiz- treba tudi promet s kmetijskimi vodnjo strojev v domačih tovar- stroji rešiti vsega administrativ-nah so se začele že mnoeo prej, nega, da jih bodo kupovale naj-preden je bil sprejet družbeni sposobnejše organizacije, ki so na plan, že sredi lanskega leta. njih gospodarsko zainteresirane Uresničevanje plana, zlasti uvoza in ki nudijo zato največ poroštva, strojev, pa gre zelo počasi. Razen da jih bodo koristno uporabile. idili »Filmske novosti* V Tolminu bodo zg**80 tovarno mlečnega sladlcorj V Tolminu bodo v Jječne?3 začeli graditi tovarno ^ gt sladkorja. Mlečni ’ m#*®' izdelujejo iz odpadko iirt0tsb- lovalni industriji ml*ka,___ v neniciK®- zdravilstvu zf, P^eseCe^ ljajo . ... ... mescv- Tovarno bodo gradili 1 fona!1 stala pa bo 128 nnhjono* ^ jev. Stroje za tovarno bavila domača in nemška jetja. Skupščina Združen;« grafičnih pod je J ^ ££ Včeraj se je v čila letna skupšcin-,^^^. _ ________________ grafičnih podjetij Juf?ft8poseb®‘ sklepih skupščine so d graf’ poudarek rekonstr.uk b* nih podjetij. Upravni imel nalogo zaS°t°T. . sredstva za nabavo gra ^e\o jev. Združenje ^ skrbelo ^ Jo Visoke grafične šole d„strijs^ enotni program za 1 . jp L\ grafično šolo v grebu. V teh šolah se bo« jz drfl' mladi grafični kadn ^ t«Del«r»ka enotnost« objavila članek z velikim naslovom »Kritika, ki ni kritika, ampak neodgovorno natolcevanje«. »Delavska enotnost« je glasilo Sindikatov im obravnava resne robleme, zato smo bili prepričani, da bo tndi točno in pravilno .nformirala bralce tndl ob I. republiškem posvetovanju o družini, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije v dneh 27. in 38. februarja ter 1. marca t. I. Presenečeni pa smo bili, ko je list namesto objektivne informacije o tem posvetovanja objavil članek, • katerim se ne moremo strinjati tako zaradi ngotovitev, ki ne ustrezajo resnici, kakor tudi zaradi načina obravnave, ker po našem mnenju ne prispeva k _ razčiščenim problemov in k plodnemu in tovariškemu sodelovanju. Naša želja je. da v tem članku informiramo bralce vsaj o bistvenih vprašanjih, ki so jih obravnavali udeleženci posvetovanja, zato da bi >e tembolj videla zgrešenost vsebine in me-tode članka v »Delavski enotnosti«. Medtem ko so si vsi udeleženci posvetovanja prizadevali, da razčistijo nekatera bistvena vprašanja drnžine, kot kako v naši družbi danes gledamo na družino, kaj predstav , družina za nas, kakšna je perspektiva njenega razvoja, položaj žene in moža v družini, proces ženine enakopravne vključitve v družbeno življenje, sistem Izobraževanja odraslih in v tem okviru sistem izobraževanja in vzgajanja svaršev itd., pa je članek v »Delavski enotnosti« ta prizadevanja skoraj 20. zavestnih, resnih, strokovnih in družbenih delavcev zreduciral na drobnjakarsko in netovariško obdelavo disknslje, ki Jo je imel na posvetovanju tov, dr. Rkaberne. Tovariši, ki smo neposredno vsebinsko in organizacijsko pripravljali posvetovanje, se »e-malo čudimo temu, kako Je mogoče, da pisee članka »ra«, če se že lotil posvetovanja, ni začutil ob posvetovanja dolžnosti, napiše to, kar j® za posvetovanje bistveno in kar bi moralo odklonili mišljenje, ki se marsikje pojavlja pod raznimi vplivi, da je družina v socialistični družbi samo prehodna oblika. Zavestno so ugotovili, da je družina živa, nenadomestljiva in izredno občutljiva družbena celica. Poudarili so, da Je naloga celotne naše družbe z vsemi njenimi organizacijami in organi podpirati njen razvoj v višjo obliko socialistične drnžine, za katero je značilna monogamnost, veljavna za moža in ženo, in na ljubezni osnovani tovariški, enakopravni odnosi, polni medsebojnega spoštovanja in odgovornosti. V tem je izražena tndi misel, da si brez te žive celice ne moremo zamisliti višje organizirane človeške družbe, socialno in etično močnejše, saj se začno najprej tu ustvarjati, oblikovati in rasti odnosi med starši in otroki ter družbo, ce bodo ti odnosi v najožjem krogu iskrenf, pošteni, nesebični, potem ni skrbi, da se ne bi taki odnosi prenašali navzven. Na posvetovanju pa je bilo ugotovljeno, da ta vpra-aksi pri mnogih naših sicer naprednih ki e*«*",> je tembolj hudo ob branju članka v ono. povedati o tem posvetovanju vec iri» V v omenjenem flinku, in je ^"CkneJ® • udeležencev posvetovanj«, d* korak P ^ je pojmovanja in našo akcijo. Iskreno m'** n\t0 v§i a« se do kraja tudi n. tem področju «^", .<*■* £ • ■"* delovnih ljudi, ksterim srečni, da naši IJ*dJ'^ ^i-tovatl-J? df? zdravljajo našo dejavnost in so pripravljeni ini. M«°k| £ * ndnMOV V arn* . * & da ai uspela bilo napisano vanje naia in fizični napori naiih toliko pomeni. Mi smo ianja niso razčiščena v praksi pri mnoftil A - f Vrvt mm ■«2 n.K.L __ L -.L ' vfjo _____________________________________ ,____________________________ lapi tovariših. Pogoj za naš nspeh v borbi za zmaco socialističnih načel pa ie v prvi vrsti skladnost med načeli in dejanii pr tistih ljudeh, ki hočejo biti prvi in najbolj zavestni borci ideje, to j« P**i komnnistih. V tej skladnosti se tudi zrcaH i prav pri i za te •topaja borca za socializem in njegova iskrena pre- zavesti posameznega borca z danost socialističnim idejam. Dalje je bilo v referatih in razpravi govora o težavne« polo-iaju žene ▼ družini. Naša skupna dolžnost je razmišljati o tem, kako se » procesom enakopravnega uveljavljanja žene spreminjajo odnosi In način življenja v družini in kako ženi v tem kjer gre* za graditev kvalitetnejših' odnosov v °£jl‘'tede|,*’ijb tira jc jasen dokaz za to mariborski »Druži pr,d»J®"|, bil nedavno in kjer je na petdnevnih n da delovalo preko 1620 udeležencev, ki so ired*vB®tei iateljev mladine čez tri tedne organizira z . { del* tf* javne večerne diskusije, medtem ko so m«r Yart»ah ntevali, da m vsa vsebina ponovi v večjin delavce itd. . «e bil* Ni potrebno dokazovati, da ideje, o k*J*!ixanje **? pr*e£ na posvetovanju, morajo postati floboko prep _ ra*re4i’’ nih naprednih ljudi, še tembolj p> last <'ftdikal"* "M borca za socialistično misel, ki tvori Jedro tud družin® začij. Prepričani smo, da bi intenzivnejšo skr Bril»$-( pozdravile nrav delavske družine, zlasti < • j^ičn« Pi, V1 dostikrat sebi prepuščene zelo hitro duševno .^iji jevati naglemu razvoju tehnike, načinom »n * ^ novim odnosom med ljudmi. ese**^ Kar p« se tiče v članku »Delavske »notno«ti«f<*"ifI,„, p (,fi tovitev* na račun tov. dr. Skaberneta, kater g ,. j| mn°£ «n voljno in zavestno delo v družbenih “r**nl. • besoi’..in d* voljno republiki poznajo, pa na sanja ne odseva, da gre je že lotil posvetovanja, da napiše to, kar je za . postati last vsakega iskrenega borca za socializem, zlasti pa komunistov. C e namreč za to. da so udeleženci posvetovanja procesa pomagati. V praksi moramo Izbojevati miselnost, da ški. ki se zavestno vključuje v ta proces, dokazuje, da je dojel njegovo objektivno zakonitost in da Je a tem naprednejši in etično višji. Ko bo ta miselnost dovolj močno zasidrana v naši zavesti, potem ne bo več tako težko organizirati razne vrste družbenih akcij, ki bodo razbremenile ženo in pospešile ta proces. Mnogo bogatih in plemenitih misli je bilo že izrečenih in mnogo konkretnih sklepov sprejetih na tem posvetovanju. Zato r družbenih d, * j napišemo le " ^"Liko ' , u sanja ne odseva, da gre piscu za iskreno po _jjani. Je 1 o0ič®Aj razjasnijo nekatera vprašanja. Takšen ljudi M tr«eH\ obračunavanje, ki lahko duševno nbija priz . 0br*f®n ((1 t« njihovo ustvarjalnost posebej še kakor >*T,/.pr* „ na površnih ali pa napihnjenih ago’tov^'‘T* nstroktivn® v tem primem. Naš namen pa Je, * ^jBdl. Jih*.«ri«'“ utiramo pot naprednim Idejam, gradimo q»tv» z novimi spoznanji ia Jih spodbujamo se k slo’*11 Zveza prijateljev ml»di»* Razdejani grobovi sinti m pa/m ‘n cipres, pod brihrsn f U?anskim nebom je do-' naših ,n}!rno počivalo mnogo Te,Jied?iko°- V™* ™ iuna-US* *° se borili za osdo- škesa. n^°mfCe zemlie izpod tur-£g*°%p*t°rja. V Albaniji ni sfcrnmL -L ,le naših borcev, ne •o iih n '-n ^ pokopališč, ki dni vT narodi cedili o Ska- tpomenilT *" Firu’ Ngrobni C 1 *° porušeni, kladivo je * marmornih plošč Polomi im f u Jun.ak(:>D’ križi so kosti lLi ’ myunjene razmetane T,„-P° le,dinah Pri V a Ioni. niji t0^?*- P°1koP?m<‘a » Alba--j-fl Preživela vladanie 7.n*„i„\ Froncosko-nemška eksploatacija p Zahodne Ulrike Posebni tli' m.arca- (Tanjug), ška • Bcos^o-zahodnonem-m°žnost: *siia za proučevanje ftoncoskili tiS^riJskega razvoja sPela v T„kolonniJ je danes pri-Pptovala šifn’ Preastev frn^r'S?,auJe naravnih Pravile mlSL k.ih P08«** 1?vedence s< na nemške Oice je^nLfr franc<>ske zbor- ! Javil, (ia _ fP14 dnevoma ob-?eji m 7^TjMavretaniJi’ Gvi-}*$&ta nahai^l"'- Afrik' odkrili Ja- Po na 1|l rud in petro-C2?*ce zasek« »■ naivečje fran-'Pujinj, ki I6 , lna“čne družbe dobivati 'krO- ^ začela pri- n'ji, naj tks',,Vuž»i Mavrita-r°čje do !noa fr'ško pod- °a<1 75% v ®?ca ieta 1960 krilo P0 kumini ju. ^“coskih potreb in italijansko okupacijo, ostala so nedotaknjena do leta 1950, ko se je porodila mržnja, ki je segla tudi po grobovih. V Albaniji uprizarjajo proti naši državi v imenu »napredka in marksistične mislit: srdito gonjo, ki niti grobovom padlih ni prizanesla. Na podlagi ustreznih pravilnikov in konvencij o vojnih ujetnikih in vojaških pokopališčih je Jugoslavija v sodelovanju z albanskimi oblastmi in ljudstvom zgradila in obnovila srbska vojaška pokopališča. Od leta 1950 pa jih v Albaniji dosledno uničujejo. Menda se hočeta nemočni srd in slepa mržnja tako posmehovati junakom. ki se ne morejo več braniti. V Skadru o našem pokopališču ni več duha ne sluha. Od leta 1957, ko so v Albanijo znova prišli naši uradni predstavniki in ko so ugotovili, v kakšnem stanju so grobovi naših padlih vojakov, so večkrat zahtevali, naj albanske oblasti naša pokopališča in grobove na njih popravijo in znova urede. Naleteli pa so na gb'ha ušesa. ZDRAVKO PEČAR Kriza vlade v Džakarti Džakarta, 23. marca. Predsednik Nacionalistične stranke Su-virdžo, ki naj bi sestavil novo vlado, je bil davi pri predsedniku republike Sukamu. Se prej je go-govoril s predstavniki Komunistične partije Aditom, ki podpira njegov vladni program, a noče sodelovati v vladi, v kateri bi bili tudi predstavniki stranke Mast-džumi. To bi bil po Adiitovem mnenju v sedanjih razmerah najboljši izhod. Adit je včeraj podprl namen levičarske sindikalne federacije, ki hoče po vsej deželi razglasiti splošno stavko, če bi v vladi sodelovala stranka Mastdžumi, ne pa tudi s Komunistično partijo. Po končanem petdnevnem posvetovanju so višji oficirji v Džakarti obiskali bivšega podpredsednika Hato in ga obvestili o želji oficirjev, da bi obnovili tesno sodelovanje s predsednikom Sukamom. Hata je oficirjem ponovil svoj nedavni predlog, naj bi postal predsednik vlade Sukamo, on pa bi tedaj podprl novo vlado. Zunanjepolitične teze Socialistične stranke Italije Nenni ▼ Cremoni o protislovjih v Saragatovi notranjepolitični taktiki Nepopustljiv boj alžirskih opornikov proti nasilju rezidenta Lacosta in padalcem generala Massonja Pariz, 23. marca (Tanjug). — Francoske vojaške in policijske čete so danes nadaljevale splošno ofenzivo proti upornikom po vsem Alžiru. Uradno zatrjujejo, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih nad 100 upornikov. O francoskih izgubah spet ne povedo ničesar. Uporniki so znova začeli akcije po mestih, pri čemer je bilo ubitih 20 Francozov, nad 40 pa nim predsednikom razpuščene alžirske posvetovalne skupščine Sajah Abdel Kaderjem. V mestu Alžiru so aretirali tudi več francoskih policistov. Najhujši boji se bijejo zdaj po gorah na vzhodu Alžira. Uporniki so ondi sestrelili neko francosko lovsko letalo. V Velikih Kabilih so uporniki minirali proge in mostove. Spričo uporniške ofenzive okrog mesta Alžira je francosko poveljstvo opustilo namero, da premesti padalsko divizijo generala Massouja v zahodne kraje dežele. Rim, 23. marca (Tanjug). — Vodstvo Socialistične stranke Italije je zaključilo svoje tridnevno zasedanje, na katerem je proučilo temeljna vprašanja notranje in zunanje politike. V poročilu, ki ga je potem objavilo, je rečeno, da Socialistična stranka pozdravlja sklicanje socialdemokratskega kongresa, katerega naloga bo utreti pot do združitve socialistov. Vendar pa kritizira nekatere podrobnosti v politiki Socialnodemokratske stranke. Socialisti pozivajo vse socialiste in demokrate, naj zaostre borbo proti vladni koaliciji in uporabijo razpravo o zakonih o agrarnih reformah in državnem proračunu za obsodbo vladne politike in utrditev enotnosti vseh socialistov. O zunanji politiki pravi poročilo, da se spori na Bližnjem vzhodu nadaljujejo in da nameravajo velesile utrditev miru zavlačevati, namesto da bi ga dokončno zagotovile. Vse to zahteva obnovo močne mednarodne socialistične pobude, katere cilj naj bo razorožitev in združitev Nemčije. V zvezi s temi problemi namerava Socialistična stranka vskladiti svojo aJkcijo z akcijo laburistov in drugih socialističnih strank, ki imajo z njo skupna gledišča. O Evroatomu in zahodnoevropskem skupnem trgu pa bodo socialisti šele pozneje zavzeli svoje stališče, ki bo odvisno od poroštev glede demokratične kontrole, zaščite italijanskih koristi in ločitve evropeizma od sleherne kolonialistične politike. Sinoči sta SaTagat in Nenni na predvolilnih sestankih v Cremoni, kjer bodo jutri ponovne upravne volitve, izmenjala svoja gledišča. Oba sta potrdila sklepe svojih organizacij v Cremoni. da pojdejo skupaj na volitve. Gledišča o splošnih političnih problemih obeh predstavnikov socialističnih strank pa se niso povsem ujemala. To velja tako za notranjo kakor za zunanjo politiko. Nenni je v odgovoru na Sara-gatove pomisleke proti politiki Socialistične stranke poudaril, da njegova stranka že dolgo podpira politiko laburistov, ker meni, da j lahko ta politika omogoči večjo avtonomijo in nevtralnost Zahod- ne Evrope. Rekel je, da ne razume, kako lahko Saragat sodeluje z demokristjani v vladi, hkrati pa predlaga politiko, ki bi ga skupaj s socialisti pahnila v opozicijo. Nenni tudi ne razume, kako more Saragat podpirati socialne demokrate v Cremoni glede njihove zveze s socialisti, vtem ko v poslanski zbornici takšne :v«e noče. DRUGO BULGANINOVO PISMO ADENAUERJU SZ se ne mudi načeti nemško vprašanje Moskva, 23. marca. Veleposlanik Haas je bil danes pri zunanjem ministru Gromiku. Govorila sta o novem pismu predsednika Bulganina kanclerju Adenauerju in o stikih med obema deželama. V Moskvi so zdaj objavili besedilo pisma, ki ga je predsednik Bulganin poslal zahodnonemške-mu kanclerju Adenauerju 18. marca. V pismu je rečeno, da Bulganin in njegovi kolegi z zadovoljstvom ugotavljajo, da se tudi Adenauer strinja s tem, da bi morali konkretno ukrepati o stikih med obema deželama. Bulganin poudarja, da tudi kancler Adenauer, kakor je videti iz njegovega pisma, meni, naj bi se v kratkem začela pogajanja za ure-* ditev in razširitev trgovinskih stikov med obema deželama. Sovjetska vlada meni, da bi se lahko začela v Moskvi ali v Bonnu že v aprilu, če ta rok ustreza vladi Zahodne Nemčije. Predsednik Bulganin se strinja z Adenauerjem, da bi lahko kulturno, znanstveno in . tehnično sodelovanje uspešno proučili po ^nlki Alžirske osvobodilne vojske ▼ napada džip (v marca 1957) francoski Trst, 23. marca. Stavka 1200 uslužbencev podjetja Acegata traja že 20 dni. Namesto glasovanja o referendumu, ki so ga predlagali sindikalni predstavniki na včerajšnji skupščini, je velika večina delavcev sklenila stavko nadaljevati, ker predlogi nove upravne komisije niso sprejemljivi. Tako je spor zopet na mrtvi točki, toda delavci so bolj kot kdaj odločeni, da ne popustijo v svojih minimalnih zahtevah. Kot smo že poročali, je 20 V bolgarskih ranjenih. Uporniški komandosi so ™ahteviloSYzrnednJ se/o metnega - obstreljevali m z bombami ob- sveta> da bi razpravljali o polo- metavali vojaške patrulje, policij- r ni? Sa: Plačp V A 1 ~7 IU uicutcm ^.divijucujcju en vc- Podfa * ^adruee k, lovniJ1 za" like sodne obravnave proti upor-*» n8Lia?tnih izk^^.ufu^ nikom- Vojaško sodišče v Oranu diplomatski poti. Sovjetska vlada bo skrbno proučila predloge v zvezi s konzularno konvencija V drugem delu pisma načenja, Bulganin nekatera vprašanja, v katerih so mnenja sovjetske vlade in Adenauerja deljena. Bulganin predvsem ugotavlja, da sovjetska vlada drugače presoja sodelovanje Zahodne Nemčije v Atlantski zvezi in združitev Nemčije. Zlasti se ne more strinjati z nazori kanclerja Adenauerja v zvezi z Vzhodno Nemčijo. Bulganin nadalje misli, da se za zdaj ni treba podrobno ukvarjati z vprašanjem Vzhodne Nemčije, saj zahodnonemška vlada tako namerava v posebni noti podrobno pojasniti svoje stališče o tem. Na koncu ugotavlja Bulganin, da pripisujeta obe vladi velik pomen stikom med obema deželama, ki naj bi se razvijali v vzdušju zaupanja in prijateljstva. Bonnska izjava glede Bulganinovega stališča o Vzhodni Nemčiji Bonn, 23. marca (Po telefonu). Vlada je nocoj objavila posebno izjavo v zvezi z Bulganinovim pismom. V njem izraža svoje začudenje, ker Bulganin ni omenil tudi repatriacije državljanov obeh dežel, pri čemer poudarja, ,. i- TT ... ... „ „ , da je tudi to vprašanje najmanj zaju v podjetju. Upravni odbor : črnskega odbora. Pozvali so de- , toliko pomembno kakor ostala je zahtevo sprejel m bo izredna j moknstjane in republikance na ■ ^ da jIh ^ seja prihodnji teden. , sestanek, na katerem naj bi sku- skUpno urediti Položaju v Acegatu je posve- 1 paj prerešetali najvažnejša trža- vlada nato poudarja, da Bul- tik> posebno sejo tudi pokrajin- ška gospodarska in socialna sko vodstvo tržaške federacije vprašanja. Socialno-demokratske stranke. V i IzjaTO pokrajinskega vodstva žavah ni v skladu z dejanskim Tržaški socialni demokrati se mislijo rehabilitirati na primera Acegata? ganinovo stališče do nemške združitve in o dveh nemških dr- izjavi, ki je bila objavljena P° 1 pcr>f tolmači io v tržaških krosih položajem, ker niti vlada niti seji, je poudarjeno, da je treba ; , mac,{° ” Krogrn . , nista nikoli zahte- spor čimprej poravnati na osno- » j^zaradf^vojeg^d^eSega vala’ nai bi d™žbeni sistem iz V’-Zadnj,h “htCV 8n,d,kalr,,h SdJelovanfa zTeLoSani fn Zah^ne Nemčije razširili tudi na republikanci v občinskem odbo-! Vzhodno Nemčijo marveč na, bi rn zabredla v dokaj neprijeten Pre* svobodnih volitev ustanovili položaj. Dejstvo je namreč, da enotno Nemčijo, ki bi sama dolo- organizacij. Na tej seji so proučili tudi nadaljnje sodelovanje v občin- !®6 2L2“" not,“ieE* ce na izpolnjevanje programa, niti sne programske obveznosti, ki je bil sprejet po izvolitvi ob- medtem ko je v sporu z usluz- »ist Kp18^? (Radio So- ske postaje in druge postojanke. ^ , Sarije in mi- v Oranu, Constantini in Alži- ga-- ^. svet sta h * ]e ln ml • ........ ........................ in plače yaj D|ava^?, or’ m se medtem zaključujejo tri ve- j n , -«nnih ;v .—;— —; Hiitoin. vuiu: sPrpn, • j11!’ clviiT „ ,lseni skrbeti jjft jg danes 20 obsodilo na smrt, van;„organi*J^IZV^n-rTl ter ;10 Pa na ie^° s prisilnim delom tae?n. Za delo tak« i™ ^ po 2 do 20 let. Javni tožilec v 7 zadrugam nl-u i- r P0®3' i Constantini je danes zahteval, naj vi^ ^ru?e bodo impl?i-i ?s. ^ obsodijo na smrt 6 obtoženih Al- Težaven ukrep Poljski Sejem je sklenil črtati delavcem zaostale terjatve iz delovnih odnosov preje poravnali v korist stavkajočih delavcev. V primeru, da bi demokristjani, pa tudi republikanci vztrajali na svoji dosedanji politiki izigravanja sprejetih obveznosti, Varšava, 23. marca. Na sinoč- j tegorijam kovinarjev. Zato so izstop socialnih demokratov iz liji seji, s katero je bilo zaklju- [ državni izdatki narasli. Vlada ■ mestnega upravnega odbora ne čeno prvo zasedanje, je poljski j trdi, da ni moč prekoračiti meje 1 bi bil izključen. To pa bi dejan- sko pomenilo novo krizo na ob- Na koncu izjave je rečeno, da bo kancler odgovoril Bulganinu šele v kakih desetih dneh, ko se kot razumevanj, da bi spor čim- bQ ^ ^ Jrana^ same dol v 1Ine e <*lslej pra- žircev norme ‘l di.fe.rencialne i Med racijami v centralnih in Se>e™ obravnaval zelo neprijet- 1 možnosti poljskega gospodarstva, na. kV .°krajni ljudski južnih pokrajinah so sinoči are- «o zadevo Gre za predlog vlade, ker bi to zelo škodljivo vplivalo j,/1 Pa na: £.> .. Krajni lju in SV* P°- tirali"velilco'število°ljudi."V* BUdi ^ bi.učrtali zaost?le terjatve iz na trg s tem pa tudi na položaj iikfiv^cata „ .v,ada zadrugam so ririieli več Alžireev ki nai bi delovnih odnosov, ki znašajo ka- delovnih ljudi. Na enako stališče in lk^-^T 78 bUi sodelovali z nedUo aretira- kih 9 milijard zlotov Vlada meni, se je postavila tudi ZDPP. w lo- ra/5,v?- kuP'nsko akord-; naj bi te terjatve črtali, ker > dopolnil- drn»o 1 ln uveljavijo1 V^ni in LdremTmbe v sv°i' 1 po/it r^i l,re^i,v'- 0^!?« PaS*1* CK in vlada ker nima i S sklepom Sejma o črtanju na razpolago denarja, da bi jih j zaostalih terjatev so to vprašanje poravnala. Pravzaprav so terjat- spravili z dnevnega reda. Treba ADENAUER POJDE V IRAN ve je mnogo večje. Če upošteva- pa bo ta ukrep pojasniti delav-Bonn, m. marca. (Reuter). Adenauer bo ! mo že prej neizplačane dajatve, cem. »Ce bi me vprašali, kaj je or- ;«= partiisk“'“ 'wnsktmi držamivi bo *o- ; opozarja na to, da so bile lani žaju,« je rekel Gomulka poslan- pfi'J®vljenju t*v,j ,Roma5ajo pri vohi o vprašanjih, ki zanimajo obe deieii. 1 zvišane plače v skupnem znesku cem ZDPP »bi odgovoril, da mo- čim. Kaže torej, da je med Bulga-ninom in Adenauerjem že doseženo načelno soglasje o tem, da bosta obe vladi v kratkem začeli pogajanja o trgovinski menjavi blaga. Podrobnosti o tem kakor tudi obravnavanje repatriacije državljanov obeh dežel naj bi zdaj natanko določili diplomatski predstavniki v Bonnu in Moskvi. Z VSEH STRANI SVETA MADŽARSKA TRI SMRTNE OBSODBE V MISKOLCZU ZDA POTRES V SAN FRANCISCU karja in odvetnika Belo Miszeija na smrt. Pri J v‘J«nju f T iti p3*VaK) k rJ! ?klepov in tako Na poti v Teheran se bo za dva dni ustavil 10 milijard zlotov. Letos so zvi- ramo med delavce, med naše par- . . iHoSk kmetjiske v k>er I,od,,l5al 'w«'x,b* * “hod- , šali Plače rudarjem, železničar- tijske organizacije in jim pove- . fZtrtlTJZ zadrug. no«vropskem trg« hs Evrottomn. I jem, Zidarjem 111 nekaterim ka- dati resnico.« D. Solajl6 ; name dejavnosti. ^\v, San Francisco, 23. marca. (Reutar). Na Budimpešta. 25. mar,.. (Radio Budim- Sbs^i.o*SkM^» d’r “‘“it* ik^a veitka, človeških žrtev pa ni b«o. obsodilo Gabora Mikulasa. dr. Vincesa To- N#keUko ,Judi b„0 ranjenih. Zadnji več.ii • ' N\N\\VAW VN^>'NVVN^XXNVXVNVVVNVXVVXXV^.^XVXVV^V^»X^»XV^VSX^^^VV>^>^VSXXVVVWK>XS^^XVV>^XVV\^X^VV^.■^XV' MMm^V>>\\\\V\\\\\\\\\\V\\\\\V\\\\\\\\\\\\ v W' \\\\\\\\\\\\\\\\\VVW\V kad^ar^r^lSI človek na svetu bom, svojo ° Jrancl3a. ko bo poskrbela n«m in u®°d°. dovolila, da se umak-z*mii0., obdelujem svojo Thorv«^. napis na sporne- j^dniku v bitt< ?ertu B*1°UJU' na-*alu Frinriti p,r* Austerlltzu. mar-Satorju ?mi.’ P*clflkatorju ln koloni- Francozi v Alžiru §t(f?kega SpretCI; farol nrvoZ, *Urica’ ki i° Je tiskovin novinarjem ria- * £ ie *ade?a v *' Robert La' i:, «« ne v Jirrk n*«; :x-i_____ _ . , ^ ..».d mrucn i_ia- 116 s tJLJ — prišel sem, na upr.avlJ*nimi rešitvami, pa z »v^£r*i*nje ?amcm preverim svoje SSt Že da tu, v Al«™ napišem .• Prvi n * l. ln skoraj izoblikovane ®»cija! naj b' mel naslov: Alžir ni 11 tKli- lc0 J Potoval^1? P° do*Sem 'n počez pre-®'rokim; if i ni.esto- prepreženo s W i- Srebal v 'n avenijami ali id tjstenm n Sl°/ bifeju, do pičice ena-ftbL?*^aval _i bu*Taru Vagram v Parizu, **k.i 1“e gosrw» ^an P° Pariški modi Sih ^8 se na. križiščih brez npa »M.,avt°nioKi 1 J5*U*JtaT.'' hudournik luksuz-v «elenPTr.V’ V ^0 sem naposled 6111 naslonjaču v palači gene- ralnega guvernerja in poslušal prva pojasnila, ki mi jih je dajal načelnik tiskovnega oddelka (»Mene novinarji nimajo radi«), tudi tedaj še nisem predrugačil svojih pojmov o Alžiru. — Ne, Alžir ni Francija! Kaiti že prej sem vedel, da je Francija zgradila Alžir, da navzočnost 1,100.000 tvropcev otežuje ureditev vsega vprašanja, ki je prav zato drugačno kakor maroško ali tuniško. Nisem se dal omajati, sam pri sebi sem sklenil, da ne bom spremenil svoje sodbe. Toda začel sem dvomiti, omahovati. Kako si zamišljate Francoze v Alžiru? V Alžiru sem našel Francijo. Ne samo Francoze, ki živijo tod (že peta generacija) trdno zasidrane na alžirskih tleh. marveč Francijo, kakršna je v Franciji. Francoze, ki so se pridružili Molletovemu ministru I.acostu, francoskim gospodom priseljencem Bourjeauju, Biagiju in Blanchetu, alžirskim mogotcem, ki so 6. februarja prisilili h kapitulaciji predsednika vlade Republikanske fronte, Francoze, ki občudujejo padalce generala Massija in ki Vedo, da je Francija — Francija, Alžir — Alžir. In kakor v Franciji sta tudi v Alžiru dve Franciji. Tudi tod niso vsi Francozi enaki. Kako si zamišljate Francoza iz Alžira? Kolonist, z najmanj sto hektarov najrodo-vitnejše alžirske zemlje, odvzete Alžircem, kolonist s francosko zastavo veni in gnilim paradižnikom v drugi roki, ki sovražno meri v predsednika francoske vlade, ker si je upal stopiti na alžirska tla s programom Republikanske fronte, in vpije ves zaripel in hripav: »Alžir je Francija* — ? S strojnico na rami, kot član »teritorialne enotei v« ^ Ta ne nasprotuje k^troJJSi rojstvi. Izjavila je, primeri iz pekinških b° pl®” žejo, da je odprava teles ^ du lahko škodljiva za ™ Ug ]e rilizacija pa nasploh. se 19 strokovnjakov izjavu , strinjajo s kontrolo .^ega a da so proti odpravi^ ,e jo. Zato je Državni administrativ- . plodu, razen v P™™, ni svet že leta 1953 terjal, naj mi- medicinsko utem 1 n^rvaj0 P5" nistrstvo za zaščito ljudskega in. strokovnjak: zdravja pomaga ljudem, da bodo . mislekov proti star omejiti število rojstev. Lani 60 i DjordJe Bo«« Je*# Gospodarska protislovja v deželah na Arabski plošči Razorožitev Dolgoletne razprave o razorožitvi so v mnogih ljudeh omajale upanje v uspeh te akcije. Nekateri dvomijo, da bo Iz vsega tega kdaj kaj konkretnega. Skeptiki pravijo, da razgovori ne zaslužijo posebne pozornosti, ker na njih zgolj »mlatijo prazno slamo«. Drugi upajo, da se bo nekega dne pojavila čarobna formula, ki bo pri priči rešila človeštvo vseh teh nadlog. Ti računajo, da bo napočil trenutek, ko bodo vsi doumeli brezplodnost oboroževanja in se neute-goma lotili popolne razorožitve. Vse to pa je odvisno od nekega Idealnega načrta, ki bo nekega dne zanesljivo ugledal beli dan ... Seveda so eni kakor drugi daleč od resnice. Tako kot ni resnična trditev, da so razgovori o razorožitvi brezplodni, tudi ni upravičeno upanje, da bodo našli čarobno formulo. Razorožitev ni nekaj samostojnega. neodvisnega od splošnih odnosov v sodobnem svetu, Pri obravnavanju tega vprašanja nujno prihajajo v poštev značilni činltelji sodobnega mednarodnega življenja. Takšna povezanost ln odvisnost razorožitvenega vprašanja od splošnih svetovnih odnosov seveda ne pomeni, da to vprašanje ni tudi relativno samostojno. Njegova ureditev lahko celo zelo močno vpliva na njegovo materialno podlago. Zato še malo ni pretiran sklep, da razgovori o razorožitvi že sami po sebi pomirljivo vplivajo na mednarodni položaj. Delo v zvezi z zmanjšanjem oborožitve ln oboroženih sil terja in bo tudi v prihodnje terjalo dolgotrajne in hude napore. Zato jih ne smemo presojati Izključno s stališča splošne razorožitve, marveč jih je treba presojati tudi z vidika njihovega relativnega vpliva na mednarodne odnose ln na nadaljnji razvoj na področju oborožitve. Začetek dela ožjega odbora razo-rožitvene komisije OZN, ki je imel minuli teden štiri delovne seje, obeta nadaljnji napredek. Bodrilno je, da je tokrat dokaj prišla do izraza težnja, da bi posebno pozornost posvetili takšnim perečim, hkrati pa realnim zahtevam, kakor so ustavitev poskusnih jedrskih eksplozij in oboroževalnega tekmovanja. Opaziti je tudi težnjo, da bi — kar velja denimo za nove sovjetske predloge — močneje utrdili že dosežene stične točke v raznih načrtih o razorožitvi in da bi našli nove, skratka, da bi z nadaljnjim sporazumevanjem ustvarili realno podlago za začetne konkretne korake v smem i postopnega zmanjšanja oborožitve ln oboroženih sil ter prepovedi ledrske-fia orožja ob ustreznem mednarodnem nadzorstvu. Za države, ki leže na Arabski plošči, so morda bolj kot za njihove sosede značilna skoro nepremostljiva nasprotja med sodobno petrolejsko tehniko in zaostalimi družbenimi odnosi. To nasprotje' se najbolj razločno izraža v gospodarstvu. Ce izvzamemo petrolejsko industrijo, Je gospodarstvo v teh krajih za naše pojme komaj še gospodarstvo. V severozahodnem podkraljestvu Saudske Arabije Hedžasu se reducira na dohodke romarskega turizma s središčema v Meki in Medini. Jugovzhodno podkraljestvo Nedžd goji dateljne, v zelenicah raste tudi nekaj Ječmena ln pšenice. Razen tega gojijo na teh pol-puščavskih planotah konje, kamele, osle ln ovce. Glavni proizvod za tržišče so kože ln volna. Enako velja za sultanata Muškat in Oman na vzhodnem vogalu Arabskega polotoka. »Pogodbeni Oman« sestavljata Piratska obala, ki se deli na šest šejkatov, in Pogodbena obala. Obe področji sta pod britanskim protektoratom. Tja sodi tudi šejkat Krftar. Glavni gospodarski panogi teh skoraj nenaseljenih predelov sta ladjedelstvo in lov na bisere. Bahrelnski otoki dajejo dober pridelek dateljnov, Kuvait pa more na svojih suhih tleh prehranjevati le ovce. Je- (flnančna skupina Shell) 50 ‘It ln Gulf Oil (Rockefeller) 50 •/•. Bahrein: Bahrein Petroleum Company — Standard Oil of California 50 •/. in Texas Oil 50 •/• (oba ARAMCO, Rockefeller). Jemen: Večjih izvirov nafte še niso našli, pač pa si >e zagotovila koncesije neka nemška tvrdka. V Jemen prodira tudi ARAMCO. Muškat, Oman, Katar, Pogodbeni Oman in Adenski protektorati: Petrolejski vrelci so razen v Kataru zelo redki. Koncesije Imajo Britanci. Zaloge nafte na Arabski plošči so velikanske. Menijo, da obsegajo polovico petroleja, ki ga premore Srednji vzhod. To znaša približno 20 •/« svetovnih zalog. Največ jih ima Kuvait (2450 milijonov ton), potem Saudska Arabija (2430 milijonov), Katar (163,2 milijona ton) in Bahrein (40,9 milijona ton). Treba pa je ugotoviti, da Plošča še zdaleč ni raziskana, saj samo v Saudski Arabiji odpro vsak dan kako novo vrtino. Dokaj plitvo pod zemljo kralju, ki je hkrati ‘i^ejo « glavar, sekajo roke in_. . tu ed“7 Spričo takih pogojev ig^®^ m00^S politično vlogo teokratsK^^P; katerih žitje in bitje je P , dfl^j, uspeh ali neuspeh petro««®; Tu tiči marsikatera korem A(,e„ojJ spopadov med Jemenom din*®?« (ARAMCO proti Britancem^^ts* nih sporov med saudsko ! Olcro| dinastijo (Sirija, Irak) lM-Jg leP“’ Katar-Aden divja g vojna med nomadskimi P gfit*^ terih šejke podkupujejo zoai zdaj Američani. Posledice takIh..9dnArabska *?!«■ tudi v »veliki politiki«- A E«ipt-S1J''L. izražena v kairski zvetf Jordanija-Saudska Arabija. Arabc^ gira dejansko neo.^is -sc nima P-fti zaradi splošne če v mensko kraljestvo na jugu polotoka . _ , , ^ slovi po znani kavi Mokka. Spričo sv o- d°kaj plitvo pod zem- jega dokaj ugodnega podnebja zado- Vrelci so zelo bogati, delovna sila stijo Jemenci večini domačih potreb poceni. Zato so proizvodni stroški po ječmenu, p§enici in prosu. V Aden- fudi zelo majhni. Svetovni petrolejski skem protektoratu gospodarijo v glav- koncern drži petrolejsko ceno na sve-nem tako kot v Jemenu. ! tovnem tržišču na višini, ki ustreza Arabska plošča bi danes ne bila to, proizvodnim stroškom v Ameriki. kar je, ko bi pod njenim peskom ne tičal petrolej. Shell in Rockefeller Dragoceno tekočino so prej kot na Plošči odkrili v Iranu vzdoli severne obale Perzijskega zaliva. Spričo naglega prodora Angležev v Perzijo so si Američani leta 1934 zagotovili prve koncesije za izkoriščanje obetajočih področij v Saudski Arabiji. Nastala Je Arabian — American Oil Company (ARAMCO). O tem, kdo zdaj črpa petrolej na Arabski plošči, pričajo naslednji podatki: Saudska Arabija: ARAMCO — Standard Oil of California 30 •/•, Standard Oil of New Jer§ey 30 •/#, Texas Oil Company 30 •/*, Socony Mobil Oil Company 10 •/• — največji del kapitala ima v rokah Rockefellerjeva finančna skupina. Kuvait: Kuwait Oil Company (KOC) — British Petroleum Company Predsednik Naser pripoveduje v svoji »Filozofiji revolucije«, da znašajo proizvodni stroški za barrel (— 159 litrov) petroleja ondi samo 10 centov (v ZDA 78, v Venezueli 43). Ti veliki ekstrapro-fiti nenehoma razširjajo petrolejsko industrijo na Bližnjem vzhodu. Vsa ta velika proizvodnja pa Je hkrati zelo neracionalna. Odkar ne dela več rafinerija v Abadanu, predelajo domače rafinerije le 5 •/• petroleja z Arabske plošče. Angleži sicer grade v Adenu rafinerijo za 5 milijonov ton letno, vendar ta še ni začela obratovati. Razen tega ne more nihče preceniti ogromne škode, ki nastaja ob uhajanju dragocenega zemeljskega plina. Tujemu kapitalu namreč ni do tega, da bi razvil v Arabiji industrijo in Jo napajal s tem plinom. Saudska Arabija ima v načrtu, da bo zgradila veliko tovarno umetnih gnojil, ki bo izkoriščala ta plin. Poraba plina za tistih 400.000 ton gnojila letno pa je le kapljica v morie goriva, ki se izgublja v zraku. Koncesijske pogodbe med družba- V Dahranu so pred letom re(jnj mi in vladami navadno določajo, da najmodernejšo b°lniSni?v-, bedu^Zj, mora dati družba, ki uživa koncesijo vzhodu, v Hedžasu pa z*^-jobi• vs so na ozemlju neke države, vladi te drža- j nekod še v pozni kamem » ve 50 •/• dohodkov od petroleja z nje-« tanski protektorati raz f nega ozemlja. Teh 50 •/• igra v gospo- , skrajno zaostali. V sau Rotf&Lk darstvu dežel na Arabski plošči veliko suženjstvo zakonita pra besgde vlogo. Tvorijo namreč polovico celot- ! Jemenu pa za uporne vc^ nega narodnega dohodka v Saudski kraliu. ki je hkrati irn —0»^, Arabiji, 90 •/# v Kuvaitu in 50 •/• v Bah-reinu. Saudska Arabija je prejela v proračunskem letu 1952/53 od ARAMCO 197 milijonov dolarjev. Po razvoju petrolejske proizvodnje je mogoče soditi, da je zdaj ta vsota že za četrtino večja. Tolikšen kapital je seveda omogočil marsikatero gospodarsko akcijo: graditev proge Daman (ob Perzijskem zalivu)—Riad—Džida, letališča v DŠhra-nu, elektrifikacijo nekaterih mest itd. Zdravniška nega je v Saudski Arabiji brezplačna. Kuvait je dobil 1953. leta od naftnih družb 60 milijonov funtov. Dve tretjini tega denarja so porabili za gospodarske potrebe. Z nadaljnjimi dohodki nameravajo izkopati obširno namakalno in plovno omrežje. Vsi ti veliki dohodki pa še ne spremenijo dejstva, da odpade na povprečnega državljana Saudske Arabije ali Jemena samo po 40 dolarjev narodnega dohodka. Prebivalec Kuvaita ga ima nekaj več, v Muškatu, Omanu, Kataru in Adenskih protektoratih pa bi dobili državljani samo 20 do 40 dolarjev. Pri petrolejskih napravah je zaposlenih zelo malo 'ljudi (od 6 do 7 milijonov prebivalcev Saudske Arabije le kakih 27.000). V Saudski Arabiji gre tretjina dohodkov za vzdrževanje dvora Ibn Sauda in njegovih 300 otrok. Drugo tretjino navadno nalože na ime dinastije v tujih .bankah. Skoro polovico zadnje tretjine porabi kralj za podkupovanje raznih sultanov, šejkov in plemenskih poglavarjev ter za vzdrževanje najemniške vojske. Kar ostane, gre v gospodarstvo. Kuvaitski šejk je prepričan, da so petrolejski dohodki njegova osebna last. Računajo, da bo Kuvait v desetih letih dobil od petroleja kakih 10 milijard dolarjev. Za finansiranje desetletnega gospodarskega načrta pa so določili le 400 milijonov dolarjev. Sejk si je dal pred letom in pol zgraditi najmodernejšo avtomobilsko cesto do nekega dvorca v notranjosti dežele. Cesta nima »sicer« nobenega gospodarskega pomena. Dolga je 200 km in je stala — 250.000 dolarjev . . . Odnosi sil To je najbolj pereče vprašanje teh dežela. Veriga nasprotij, ki tarejo Ploščo, je tu najbolj tesno zadrgnjena. SSSta^SKSTfrabskeMggtdr raža v sedanjih težavah ara ^ ^ žel. Nastaja čuden Par®„°z0, ki se£e. rika posredno podpira z _ čelno upira intereso?r*ave nis° VV Zato morda omenjene d jeVe d j0 odločno zavrnile Eisenh y0ga. ^ trine, kot bi jo bile sicer-^d je P* t Je pri tem odigral Ibn docela značilna. težn]®Je Arabski nacionalizem ^ ne, gl resnični neodvisnosti P dan m„an ,a na vse to resnično dne P^fi' in ni dvoma da bo ^ega^ na dan zahteva, da je , pred v tanci in Francozi postavi« V tudi Američane. <]a Ki Vprašanje Je -dvojni °p?r te države na danaSnji r ,e sattii Jlt skoraj gotovo ne bodo vsetn ^ „iU šiti. Pomaga jim lahko P ^ neJ>} je le mednarodna s*cup"°funico-na politično raCum OZN, da se ne°,vet» io v interesu arab sll s nosti, ampak tudi v u sv?*f d*5* sploh, v direktnem inter g{e p ga miru. Petrolej A^f^V Vzhodu prav tako kakor zlallna lika nasprotja pa Je m j pihniti v še večja. Dnian vezana naloga Ne samo nosti, ampak JANKO JERI: EDEN IN DVA KORAKA Središče Turina Med Palermom in Turinom ' Ko sem skušal ubrati kalabrijske, sicilske in neapeljske slike v enotno podobo, se se mi je zdelo, da je Sicilija s svojim sorazmernim napredkom bolj kot Kalabrija »tipična« za razmere v tako imenovanem italijanskem Mezzogiornu. Sinteze so vselej tvegana stvar, vendar je utemeljeno moč trditi, da je napravil Jug v zadnjem desetletju korak nasproti Evropi. Nazorneje: speljali so nove ceste, napeljali vodo in elektriko v stotine vasi, kanalizirali nekatera mesta, zgradili nove hotele, prav zdaj pa utirajo pot drugemu tiru na »progi sonca«, ki veže Neapelj z Reggio Calabria. V jezik številk prevedeno je to desetine milijard lir, razen tega pa je to omogočilo tudi boljše življenjske pogoje za nekaj milijonov ljudi, vendar (to besedo bi veljalo zapisati z veliko začetnico) to nikakor ne pomeni, da so latifundije pokopali, kakor je površno ugotovil neki naš strokovnjak v svojih popotnih zapiskih iz Italije, ali pa, če se omejimo na njegovo optimistično napoved, da državljanom južnega dela republike kmalu ne bo več treba iskati kruha na tujem. Te ugotovitve je »oprl« na podatke, ki so tudi celo dvakrat višji, kakor jih navaja dokumentacijski center italijanskega ministrskega sveta, da zapišemo njegov, polni uradni naslov. Verjetno nobeni vladi v sodobnem svetu ni moč očitati, da bi zmanjševala dosežene uspehe, oziroma večala svoje nadloge, zlasti če je to namenjeno javnosti. In nedvomno italijanska pri tem ni izjema. Sicer pa ustavimo se še pri omenjenem »vendar«: četrtina prebivalstva Juga še vedno ne ume brati in pisati; v nasprotju z drugimi deli Italije brezposelnost narašča, na Jugu živi 40 % prebivalcev Apeninskega polotoka, vendar se v njihove žepe steka samo .21% skupnega nacionalnega dohodka (podatki iz leta 1955), da naštejemo zgolj nekaj suhoparnih, vendar na- tančnih statističnih dejstev iz »prve roke«, kar se mi zdi vredno še enkrat povedati. Zapisali smi/ že, da je v obdobju (od leta 1947—1957), ko je Jug napravil korak naprej, zakoračil Sever dvakrat. Popoldne sva se še z norveškim ljubiteljem antičnih umetnosti potikala po tesnih ulicah »ljudskega dela« Neaplja in zabavljala zavoljo »dvojnih cen« (prve namreč veljajo za domačine, druge pa za tujce), drugi dan pa sem po petnajsturni vožnji izstopil v Turinu, velikem industrijskem središču, pomembni točki gospodarsko industrijskega trikota: Genova, Milan, Turin. Ne samo alpska pokrajina in vse drugo, kar je moč opaziti na prvi pogled: ljudje, arhitektura, promet (Fiat 600 je že v precejšnji meri izpodrinil vespe in lambre-te) so razkrivali drugi svet, z drugačnimi navadami in, kar je še posebej pomembno, z življenjskim standardom, ki je v primerjavi z Jugom mnogo višji, kakor je to moč sklepati po splošnih razpredelnicah o nacionalnem dohodku in potrošnji. CeravRo se na Severu vsi pritožujejo, da jih Jug »molze« (na Jugu menijo nasprotno),_ vendar se strinjajo, da so sedanja sredstva,' predvidena za »rehabilitacijo južnih pokrajin« prepičla, toda (tu je jedro vprašanja) od kod vzeti več? V sedanjih razmerah, ko je še toliko gospodarskih in socialnih vprašanj odprtih, je praktično iztisniti še kaj skoraj nemogoče. Zato si Orjaška stiskalnica pri Fiatu v Tur* in We' vlada tako prizadeva z zunanjo Pon^^° raz®’’ diti zbrati zadostna finančna sreri tega pa je vprašanje izseljevanja ,r’,avn;kov redu vseh razgovorov italijanskih “ _cjje. tujini in stalna skrb italijanske dipl Spomladi ¥ KANALU OB SOČI J ^zaključena elektri-| Ukacija, slabo vodo- • vodno omrežje in • Pomanjkanje šolskih • Prostorov, tri glavne ■ skrbi Občinskega ljudskega odbora »taki Se vsak dan vozi z mentnr« k°(es* v anhovsko ce-"ove n m’ ra.zna Podjetja in usta-drmm ?°rici> Šempetru in kvcei, rt«*0ona desetine de- Zjutraj čina, kjer se ustvarja skoraj naj- dustriji. Neposredno od kmetij-9 več sredstev v goričkem okraju, stva živi le 41 odstotkov prebi-pa je zaradi dosedanjega načina valstva v občini. Socialno zavaro-delitve dohodkov razpolagala z vanje in druge ugodnosti ter omejenimi gmotnimi viri. Naj- deljen delovni urnik so po vojni bolj pereče naloge so napeljava privabili v tovarne in urade na električne luči v gorske kraje ob desetine mladih ljudi, doma pa državni meji, ureditev vodovodnega omrežja ter zagotovitev zadostnih količin vode zlasti Kanalu in Anhovu in slednjič zgra 2ueče je polja in sadovnjake preraščala trava in plevel. V kanalski občini je bil ta pojav še posebno očiten. Težko bo storjene napake v celoti popraviti, toda treba je storiti vse, da kmetijstvo spet zaživi. Saj je toliko pogojev za razvoj sadjarstva in živinoreje, dosti naporov. Gre namreč le še da bi bila največja gospodarska za visoko v hribih ležeča in med škoda puščati le-te vnemar. po ti?0'*™, zvečer ali" pozno ditev uovega poslopja za osnovno Pa se spet vračajo šol° in Gimnazijo v Kanalu rJ f! »n ob nedeljah pa je Ka- Napeljava elektrike bo terjala razen domačinov S? okoli 35 milijonov dinarjev in kni;2E» ulice in javne lo-Gpstje od drugod, ki so ' Pogled na Kanal ob Soči zares -sreci^e' Saj je tudi okolju Zli - v tako lePom J Veziven nekaj ur. P~. ST»- tUril/adi' zahajali v to ’ znano seb°i Precei oddaljena naselja, ^tiino srediiL , -Z™n?- kjer bo treba zgraditi več novih transformatorskih postaj in napeljati na kilometre električnega omrežja. Nekatere hiše bodo do-55?!e sinjezelenn^^,Slr Panorami bile luč letos, druge pa pridejo Kam mli Iran™'.kl se fpzi na vrst0 v prihodnjih ietih, morje. Sam kmi ^ Terenske izmeritve za nov vo- in 3 m nad dovod, hi bi bil povezan z bri- alci) st0ji lSOj. *! " škim ter bi preskrboval z vodo Jf °> Prek katptc Počim nad vse vasi onkraj Soče do Plav, so ”l0s*; Tu je stikam^ ?ne, uisok že napravili, zdaj pa bodo začeli Jbti celinskeaa iu 6, Pod~ izdelovati še podrobnejše tehnič-Prehodu iz nnmi bmorskf&a- ne načrte. Seveda pa je gradnja °sko dolino sp nr, V s,po -1° vodovoda združena s precejšnjimi prmzne hiše 17 Predstavijo broški, ki jih občina sama ne 0,eandaterimi kami, Jj0 zmogia. Je pa to problemki ČETRT URE S KMETIJSKIM ‘TEHNIKOM Lahko postane dolina sadja Tudi zasebniki se čedalje bolj zavzemajo za urejanje novih sadovnjakov po plantažnem sistemu — Lani so do jeseni uredili 17 ha novih velikih sadovnjakov, od tedaj do zdaj pa še 43 ha --'“nart in uspevajo trta, Skrbno obde? ' Nad ozko iaj°. strrna pohnxf^n° se dv*~ manjkuje vode in je zaradi sploš t- ujšiice na j na vzko(du nega pomanjkanja ne morejo na- ki se Kanalski veljati niti v hotelske sobe. An- Jča k reki idru ■ ,u3l stran’ bovški cementarji pa v sušnih fmavnn Arijci, kjer zapira ga v nedogled ne bo mogoče odlagati. V Kanalu zdaj često pri- mvna mp'in kjer zapira Slovenij0. dosf°P v Beneško Tudi ti l-op •• zadnjo so d°sti trpeli ^ Potreb, len*10 in 16 2dai dosti Pa denarja. Ob- dneh uživajo vodo iz Soče. celo neprečiščeno peči in lonce, tkali platno ter gojili sviloprejke, zdaj pa se večina prebivalstva preživlja v in- sadike. In pri tem ne gre za majhne zneske, saj stane denimo eno drevesce povprečno 150 din. PRIHODNJE LETO 50 ha NOVIH SADOVNJAKOV Prihodnje leto bo za razvoj sadjarstva v Kanalski dolini, kot kaže še važnejše, saj bodo uredili 50 hektarov novih sadovnjakov. Osamosvojili se bodo tudi glede sadik; v domači drevesnici bodo že letos vzgojili prvih 3 tisoč sadnih drevesc. Tovariš Martelanc sodi, da bi v prihodnjih dvajsetih letih lahko posadili _____________________ . .100 tisoč novih sadnih drevesc na nje. Vsak ima doma svoj »dim- zadnje poldrugo leto pomeni ve- površini približno tisoč hektarov, nik«, treba je to le doumeti, za- liko prelomnico v prizadevanju vihati rokave in uspeh ne bo iz- za naglejši napredek sadjarstva, ostal.« Tako nekako sva začela Lani1 so do jeseni uredili na pod- »Pri nas se ljudje radi ozirajo v dimnik anhovske cementarne in mislijo, da vse pomeni samo industrija. Dobiti v njej delo in kruh je edina želja mar. nem stari in zanemarjeni. Ugodne sadne letine v zadnjih letih, povpraševanje na trgu in sadjarske razstave so močno razgibale pridelovalce in v njih sikaterega, na zemlji pa je toliko j vzbudile zanimanje za načrtno Nekdaj so izdelovali v Kanalu neizkoriščenih možnosti za življe- | obnovo sadovnjakov. Posebno razgovor z višjim kmetijskim ročju kanalske občine 17 ha no-tehnikom tovarišem Karlom vih sadovnjakov raznega sadja, Martelancem. Vsi uspehi na pod- i ki so vsi večji od pol hektara ročju kmetijstva v zadnjih dveh ,| površine. Posadili so 3 tisoč dre- Vsako leto bi morali posaditi okoli 5 tisoč novih drevesc. Lani so kmetovalci na področju sedmih kmetijskih zadrug tem bi se pridelek povečal za najmanj devetkrat (upoštevati je namreč treba, da je rodnost sedanjih starih dreves razmeroma majhna), dohodki iz sadjarstva pa bi od dosedanjih 21 milijonov dosegli približno 42 milijonov dinarjev na leto. Ta velikopotezen načrt je napravljen za daljšo dobo, vendar ga je mogoče izpolniti le s sodelovanjem vseh kmetovalcev, ki se dandanes pomena sadjarstva za te kraje še ne zavedajo zadosti. Ce bodo vsi vzporedOi svoje sile in sredstva za sistema- ves, ki jih s posredovanjem Glavne zadružne zveze Slovenije dobavlja zadružna drevesnica v Sevnici ob Dravi. letih so v glavnem sad njegovega pionirskega dela. Hribovske vasi v Idrijski dolini, na Kambreškem, okolici Srednjega in Liga, kamor prodi- Preko jeseni in zime pa so rajo globoko topli vetrovi z Ja- doslej v nepolnih šestih mesecih drana in terasdsta pobočja na I uredili še 43 hektarov sadovnja-obeh straneh Kanalske doline, so 1 kov in porabili 4100 dreves raz-kot nalašč najbolj primerna za nih sadnih plemen in sort. Kme-pridelovanje sadja. Sadje naj- tovalci, ki se odločijo za skupno prodali nad 720 tisoč kg raznega tično smotrno delo, tedaj bo v sadja, precej pa so ga porabili bodočnosti 'Kanalska dolina za-šamo doma in za predelavo. Po- res lahko postala dolina sadja. Kulturni obletnici Letos bodo v Kanalu slovesno proslavili l?0-letnico osnovne šole ter 90-letnico ustanovitve Ljudske čitalnice n&d ir za'k” sred'šče živinoreje, ki je po svoji važnosti Kanalsko dolino takoj za sadjarstvom različnejših plemen in sort uspeva dobro povsod v dolinah in po vsem pobočju, prav do slemena teh bregov. Na rodovitnih lapor -natih tleh v dolini je pred desetletji bujno rasla trta, zdaj pa so povsem gola in večinoma močno obrasla s trnjem in robidovjem. Kanal ob Soči je konec prejš- bo v jubilejnem kulturnem tednu njega stoletja ter tja do konca pripravil razstavo celotnega gra-prve svetovne vojne veljal za eno diva, ki kakor koli osvetljuje izmed središč primorskih razum- oba dogodka. Širši javnosti bodo nikov in naselje, kjer so ljudje Posredovali tudi Kocjančičevo radi sodelovali v prosvetnem življenju. Tod se je rodilo več zna- CEMENTARNO sodobnih tovrstnih leJjh °^k,rukcijo obrata, ki jo menijo opraviti v prihodnjih treh '*Vod i mož znatno zboljšati kakovost cementa, poceniti pro-nl° ter zagotoviti znosnejš delovne pogoje j ^°varna ve?ber< T AnhmCnta sa*onita >15- seP- Portland cement je sicer dober za gradič *°vrstna °Ve?1 °t) b°či sodi med naj- Dene namene, toda po svojem sestavu ne na tehnik etja v državi, vendar ustreza zmeraj zahtevam salonitnega Ijiv nta že nr °Prema zlasti v obratu obrata in ga zato namesto 30°/o, predelajo Cs.t in zag.g06/ izrabljena. Pomanjk- v salonitne izdelke le 15®/o. Da to ni naj- oLfl Zarad, nri jS* str°jne opreme se bolj gospodarsko, je pač razumljivo; salo- Ptoi, eJe odraz J delavcev nista nitni izdelki se vse bolj uveljavljajo in 14 slk?nie. tod V zmanjšanju obsega tudi v gradbeništvu marsikje uspešno iz- tea. “ša ja , J® zato kakovost cemen- podrivajo cement, razen tega je zanje tudi p1- 1 delovni pogoji so zelo v tujini večje zanimanje.Od celotnega iz- razmer V0*8' ki b° obratov voza, ki bo letos — kot omenjeno — dose- spet**' CeiaentnaZmer na tr®u’ 140 Je za ge' vrednost okoli milijona dolarjev, odmoli Ve®ie nn»„ v'n salonitne industrije pade na salonitne izdelke nad 60f <^i«'aTtufcnie in se za»ie J 1 ---------------------------1“*"" H>.bo latos VUj!,m (anhovska ce- <5* ^delkov); Cktlv bo lJL sv°jem »zvozila za okoli mili-se je ustalila tudi letn”''JJc,,‘ nivoju. Delovni „ '/delal okoli 108 tisoč tovarniških "/o. Le-te prodajajo celo v ZDA in južnoameriške države. Načrti za rekonstrukcijo cementnega obrata, ki naj bi bila zaključena v pri- -v' ________ hodnjih treh letih, so žč napravljeni in ^tfCei,lenta te o *zdela_l okoli 108 tisoč jih bodo v kratkem predložili pristojnim (t0v.°v najrazr* ■ ’n*l*jona tovarniških organofn v revizijo in odobritev. Dela bo- znatna pa je 'k°d sodohnik salonitnih izdel- do stala okoli milijardo 600 milijonov di- ljudje izven 1 'NeH ializacijo' doe!i v®,ikeSa premera ptiala do drobnega strešnega °Pra*u°Pu((čMn'fVi' k°lektiv. kolikor so ^ »»j nekater« ,aa . Kniotna sredstva. 'inji m»Ve^,a 'n manjših dei 'C^o k^^rktovarnfi- Ogradili so ^PpL6!1.^^ Ln a ’ °dprli nov kamno-^eP)Va z>fnico ?*ri8 na, ^esklami in tja !°Povnj. dela ki * .a vsa ta s'cer P°' iti dinari^L .so stala blizu 400 mili- urejanje novih nasadov na področju svoje zadruge, ostanejo še dalje lastniki zemlje, le da več manjših parcel združijo. Država jim pri tem vsestransko pomaga. Razen brezplačne organizacijske in strokovne pomoči kmetijskih „ _____ ...__________j___ strokovnjakov dobijo zastonj Sadovnjaki po hribih pa v glav- tudi potrebna drevesca oziroma nih ljudi, znanstvenikov, glasbe nikov in drugih, ki so s svojim delom nekaj pomenili tudi v širšem slovenskem merilu. Ni čuda, da se je v takem okolju, polnem razumevanja za kulturne potrebe ljudi, že pred 170 leti posrečilo v Kanalu osnovati osnovno šolo, ki je bila med prvimi v Primorju. Poslopje je bilo med vojno uničeno, novo osnovno Šolo in gimnazijo pa bodo bržčas začeli graditi prihodnje leto. Idejni načrt je že j izdelan in ga bodo v kratkem j predložili v revizijo. Po vojni i opravljajo pouk v dveh zasebnih j hišah, kar je seveda povezano s precejšnjimi težavami, saj obiskuje osnovno šolo 90 otrok, nižjo gimnazijo pa celo okoli 300 iz vse Kanalske doline. V tednu od 9. do 15. septem- J bra bodo v počastitev svojega' občinskega praznika proslavljali tudi 90-letnico ustanovitve Ljudske čitalnice, ki je bila prav tako med prvimi v Slovenskem Primorju. Osnoval jo je narodni buditelj, glasbenik in prosvetni delavec Josip .Kocjančič, rojak iz Kanala. Bil'je sin kovača, ki se je izobrazil in vse svoje sile posvetil pr os veti j e vanju ljudstva in razvijanju njegove narodnostne zavesti. Tedanje avstr oogrske oblasti so ga zato preganjale, zaradi telesne izčrpanosti si je nakopal bolezen in še mlad umrl. Pokopan je na domačem pokopališču. t Pripravljalni odbor, ki so ga osnovali iz predstavnikov oblasti, raznih organizacij in društev, zapuščino. narjev, kolikor bo kolektiv najel kredita. Tri jaškaste peči za klinker z letno zmogljivostjo 92 tisoč ton, bodo nadomestili z rotacijsko pečjo, ki bo imela zmogljivost 105 tisoč ton na leto oziroma 14°/o večjo. Ustrezno z drugačno razmestitvijo oddelkov in naprav, bodo seveda spremenili tudi tehnološki postopek in notranjo organizacijo dela. Razen splošnih koristi, ki smo nekatere najvažnejše že navedli, poslej tovarniški dimnik ne bo več bruhal gostih oblakov premogovega in cementnega prahu na okolico. Zdaj je tako, da tenka bela plast prahu pokriva polja in sadovnjake daleč naokoli, to pa škoduje ljudem m poljskim kulturam. Strokovnjaki so izračunali, da se tako izgubi vsako leto za okoli 40 milijonov dinarjev cementa. tudi škoda, ki jo utrpijo tovarne. Vji;!14 zWjša’nP'Sj J110!?1? bistveno vpii-kakovost io '”vn,h P°gojev in še * m en* kn cementa. S* •nst>re» V^ol.ovanje salonita v a sodobnim zahtevam in is':iw;'vu v zahtevam in i %,-| a za SPrin S-n’ m.^ustriji, je obrat ; c' laporn,P P0Jme zelo zastarel. ?fesli>ji0^ratuiei S° ar' aa primer že 55 Hiiji ki ves V« -7 ,rnantSimi občasnimi ne oprem!*' 'ZV.a nekaterih delov pa niti ne vedo. Sedanji OP»«[ mm lili Pogled na del tovarne cementa ln salonita »15. september« v Anhovem ■ - Planinski pašniki za 300 ,ilav živine v Kalu in Levpi na Kanalskem Na Kanalskem je nekaj visokih planinskih pašnikov, kjer poleti v precejšnjem številu pasejo živino. Doslej pa so bile te planine zelo zanemarjene in pravzaprav nihče ni skrbel zanje. Letos so se za boljše gospodarjenje zavzgle splošne kmetijske zadruge v Kalu ln Levpi. Pri občinskem svetu za kmetijstvo ln gozdarstvo so osnovali posebno komisijo, ki bo skrbela za točnejšo razmejitev med pašniki in gozdnimi površinami. Josip Kocjančič, ustanovitelj kanalske Ljudske čitalnice Nekaj podatkov o kanalski občini ObCina Kanal ob Soči obsega obširno področje, dolgo 1600 kvadratnih km. na katerem živi blizu 7600 ljudi. Razteza se od vodovoda Mrzlek pri Solkanu, kjer maji na novogoriško občino, njena nasprotna meja pa je pri jezu v Podselu pri Mostu na Soči, kjer se dotika tolminska občine. Na skupni površini 14.738 ha se le 41 •/• prebivalstva preživlja neposredno od kmetijstva. Ostali sicer večidel* posedujejo nekaj’ zemlje, zaposleni pa so v industriji, obrti in drugih panogah. — Letošnji proračun bo znašal nekaj nad 40.5 milijonov dinarjev kar je za 8 milijonov več kot lani. Od tega Investicijski sklad 3 milijone, cestni 2 milijona in sklad za zidanje stanovanjskih poslopij 21 milijonov dinarjev. Podjetja bodo razpolagala z lastnimi sredstvi za samostojno razpolaganje v znesku 32 milijonov dinarjev. Občina bo sredstva iz skladov porabila v namenske svrhe, novost pa bo pri delitvi denarja za 'negospodarske investicije. Od skupaj treh milijonov dinarjev bodo namreč del sredstev dobili krajevni odbori po vaseh za ureditev najnujnejših komunalnih zadev. ZBRAL IN NAPISAL: MARIJAN DROBEZ Zaradi zajezitve Save pri hidroelektrarni Medvode je bilo treba pri Smledniku ob novem Zbiljskem jezeru postaviti nov most. Podjetje Slovenija-ceste je ta most zgradil v sodobni betonski konstrukciji na vitkih stebrih. CANKARJEVA ZALOŽBA poklanja svojim bralcem povest pisatelja Bogomirja Magajne fneSčo« To delo je prvenec zbirke »NOVE BRAZDE«, v kateri bo založba v nekaj knjigah v vsakem letu objavljala dela slovenskih pisateljev, dela, ki jih zaradi raznolike vsebine in oblike ni mogoče uvrstiti v kako drugo standardno zbirko, ki pa zaradi svojega pomena to lepote zaslužijo, da so tiskana in da se ohranijo. V povesti »GORNJE MESTO« slika pisatelj življenje revnih in bohemskih Študentov v Zagrebu. Pot mladega medicinca, hrepenečega po ljubezni, se križa s potjo mlade glasbenice Marije. Zaradi smrtne kali v sebi — bila je tuberkulozna — se dekle odreče svoji ljubezni do Simona, ki niti ne sluti pravega vzroka njene odpovedi. Ljubezen brez izpolnitve je obema mladima človekoma vsekala rano, ki jima je vtisnila pečat za vse življenje. Simon utaplja svoj obup V vinu in išče uteh v družbi bohemov Marija iSče pozabe v pesmi in trdem delu, v katerem se vsa razdaja za druge. V nezdravem ozračju tujega mesta nežno dekle nazadnje povsem izhina in umre. Povest je človeško topla in prepričljiva, saj nosi močan pečat pisateljevih avtobiografskih potez. v Cena knjigi, vezani v polplatno. znaša 530 din. vezani v celo platno pa 620 din V prodaji je v vseh knjigarnah. Znesek lahko plačate v dveh mesečnih obrokih, če se naročite neposredno pri založbi in pišete na naslov CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI -------------------------— ------------------------------------------------------------- t ^ o ^ Č k. i za k. r it h o tw SREBRNA NIT Ljubljana, 23. marca. — Danes je gradbeno podjetje »Slovenija-ceste« slavilo desetletnico svojega obstoja, ki pomeni hkrati deset let gradnje sodobnih cest v naši republiki. Že v letu ustanovitve je mlado podjetje široko razvilo svojo dejavnost in je že poleti leta 1947 zaposlovalo okrog 2000 delavcev. Sodelovalo je že pri prvih delih za gradnjo avtomobilske ceste Beograd—Zagreb. Kmalu je prevzelo še nadaljnje velike gradbene naloge. V Ljubljani je začelo graditi novo Tržaško cesto do Viča in Titovo cesto do Ježice ter pozneje dalje čez Domžale do Prevoj, s štajerske strani pa ‘od Celja do Šempetra in pozneje čez Vransko. Med najl?pša dela sodi nova cesta skozi Vrhniko do Logatca in dalje do Planine. Zadnja leta se je podjetje lotilo gradnje nove avtomobilske ceste Senožeče—Koper, zgrajene pretežno v asfaltu, in velike transverzalne avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, ki predstavlja podaljšek, avtomobilske ' ceste Beograd—Zagreb. Pri teh delih seveda ne gre samo za gradnjo cest, marveč tudi za razne tehnične objekte, kakor so mostovi, propusti, predori itd. Izmed teh objektov naj omenimo samo večje, kakor so most pri Domžalah, poševni podvoz železnice v Savinjski dolini, most pri Smledniku., v Vinici, Črnomlju, Kamniku, Duplici ter dva velika cestna predora v Šmarju na cesti proti Zagrebu in pod Ljubljanskim gradom. Ko so bila leta 1953 nepričakovano skrčena sredstva za cestna dela, si je podjetje izposlovalo razširitev registracije in je postalo splošno gradbeno pod- se vije od mesta do mesta Med najlepša dela podjetja Slovenija-ceste sodi nova avtomobilska cesta Sežana—Koper. Slika nam kaže pogled na novo cesto v odseku, kjer se z visoke planote spušča proti Črnemu kalu. jetje. Lotilo se je gradnje stanovanjskih in industrijskih zgradb v Ljubljani. Kamniku, Kopru itd. Seveda pa je navzlic temu ostalo specialno podjetje za gradnjo cest. Specializiralo se je predvsem za gradnjo asfaltnih cestišč in zlasti na tem področju zelo napredovalo, saj je lani kot prvo v državi začelo graditi v vzponih tudi asfaltna cestišča s hrapavo ; površino. V celoti je podjetje Slovenija- ceste doslej izdelalo nad 1 milijon kvadratnih metrov asfaltnega cestišča in razen tega še četrt milijona kvadratnih metrov površin v litem asfaltu na cestah in v raznih industrijskih objektih. Obseg izvršenih del lahko približno presodimo, če navedemo, da so celotni izkopi v desetih letih dosegli 2,5 milijona kubičnih metrov, kar je več kakor en milijon avtomobilskih tovorov po pet ton. Betona so v ta mehanizacije, ki ga podjetje opravlja v lastnih sodobno opremljenih mehaničnih obratih v Ljubljani, kjer izvršujejo vsa vzdrževalna in remontna dela strojev in zlasti kamionov, ki jih ima podjetje povprečno 45. Lastni kamnolom v Kokri pa je- doslej dal 275.000 ton porfirnega agregata za gradnjo cest. Naj še omenimo, da je podjetje posvetilo veliko skrb izobrazbi svojih strokovnih kadrov, kar je važen pogoj za kvalitetno izvršitev del. Ob utrjeni notranji organizaciji, ki vključuje tudi lasten projektivni biro, bo podjetje Slovenija-ceste lahko tudi v bodoče zavzemalo prvo mesto pri obsežnem delu za razvoj sodobne cestne mreže v Sloveniji. S. M£P SCB Pastirček Franceti Francelj se je rodil v Halozah. V hiši je bila kopica otrok, a za vse premalo kruha in še manj obleke. Zato so. ga dali starši z enajstim letom za pastirčka k premožnejšemu kmetu na Dravskem polju. V pasi ni bil edini pastirček iz Haloz; vendar od doma ni poznal nobenega, ker so bili iz raznih krajev. Vzlic temu so postali pastirčki v šoli prijatelji, boljši prijatelji kot z ostalimi součenci Mnogi vaški otroci imajo namreč pastirčke za manj vredne od sebe. Težavno je ločiti, koliko se pri tem čuti vpliv starejših ljudi, ki na revnejše še zmerom radi gledajo zviška, in koliko se tako mnenje krepi pod vplivom okoliščin, v katerih pastirčki živijo. Posledica pa je za pastirčke huda. ker jim jemlje še tisti pogum, ki bi ga lahko imeli, ali jih sili, da si priborijo vsaj nekaj veljave s pestmi. Naš Francelj je bil miren fant. zato se ni hotel prepirati. Vsako žalitev je potlačil v svojih prsih. Kadar je bilo prehudo, pa so ga tudi posilile solze, čeprav jih pred ljudmi ni rad kazal. Součenci in celo učitelj so ga imeli zaradi tega za otopelega otroka, celo za lenuha. pri katerem nič ne zaležejo dobri nasveti in opomini. To ga je peklo še bolj, pa ni hotel reči Zakaj bi se opravičeval, ko ne bo nič pomagalo! Za topim pogledom in hladnim obrazom pa je divjala vro- ds ča vojna. Zakaj nima časa, bi se učil tako pridno ko „ šolarji?! Toda. kdaj naj ^ kdaj naj pise domače On ni samo pastirček. K » lahko pisal samo zve ■ ,■ ostali poležejo. Takrat P on zadremlje pri knjigah 7nrKohje učitelj <***«* d ar ja. so ga nl"ldn° *P J n jim. mu pripovedovali, aa i« ^ Franceljnom, pač kriz, ^ težko uči. ?omaW.°™% potem ne gre v glavo. Ali ga še vredno siliti k učenju tako bo lahko živel, saj ^ in težake zmerom P° ■). fo Kako ga je tiščalo v Pr' bi zavpil in povedal resn ■ >Ni me treba sihti. „e/ rad učim. samo časa mi ^ Samo toliko časa mi daj ■ ^ ga im^jo pridni učenci, P ... videli, koliko se bom nauči"' Izpovedal, ij pomagal-četudi bj mu učitelj JI h m tl )om . Tako bi izpovedal, čutil, če bi kaj pomaga ■ ^ četudi bj. mu učitelj J bi mu lahko pomagal. > ^, razpolaga gospodar. Ce ^ njim zadovoljen, ga bo P ^ til ali velo nagnal. ^ oče... Zato je z molkom J*™ vse gospodarjeve obiozPe, ^ je izrekel v njegovi Zato molči tudi v soh- * . ^ učitelj kara. Zato molči p učenci, kadar ga ozjn^pgfelc Ob boljši preskrbi z elektriko je bila proizvodnja za 43 odstotkov večja kakor lani Dober start v letošnjem letu v februarju Na novi koprski cesti proti Divači so lani jeseni končali poslednja dela. Na sliki vidimo, kako stroj, imenovan finišer, polaga vročo asfaltno zmes na pripravljeno cestišče. teh letih vgradili 130.000 ms, kamnitih granitnih kock pa 20 milijonov. Celotna vrednost izvršenih gradbenih del bi znašala v sedanji vrednosti po grobi oceni 12,8 milijarde dinarjev. • Da sta strojni in vozni park lahko izvršila tako obsežne naloge, je zasluga skrbnega remon- Najnovejši podatki o gibanju proizvodnje v februarju nam pričajo o dobrem startu letošnje industrijske proizvodnje v SlovenijL Termoelektrarne so letos v januarja in februarju dale kar 1»1 milijonov KWh električne energije nasproti 81 milijonom v istih dveh mesecih lanskega leta, celotna proizvodnja električne energije pa se je povečala od lanskih 203 na 338 milijonov KWh. Ob boljši preskrbi z električno energijo je bila celotna industrijska proizvodnja Slovenije v januarju za 13*/# večja kakor lani, v februarju pa je bila celo za 43®/« večja kakor v lanskem februarju, ko so bile omejitve najobčutnejše. Za prva dva meseca dobimo povprečno 23 odstotno povečanje industrijske proizvodnje -v primerjavi z Istim razdobjem lanskega leta. V februarju je dosegel indeks fizičnega obsega Industrijske proizvodnje, izračunan na lanskem povprečju, 102 točki (lani 76), kar pomeni, da se je proizvodnja gibala za 2•/• nad lan- vecja skim povprečjem, kar je prav ugoden rezultat za ta mesec, ki je sezonsko kakor tudi spričo manjšega števila delovnih dni vsako leto najšibkejši. # V premogovnikih Slovenije so januarja in februarja nakopali 700.000 ton premoga nasproti 590.000 tonam lani v istih dveh mesecih, torej za 110.000 ton ali za 18,5*/* več. Ta ugodni rezultat je v veliki meri pripisati premijam, ki jih dobe rudniki za večjo proizvodnjo. Tudi proizvodnja naših železarn je bila » februarju za 6*/* nad lanskim povprečjem, medtem ko Je lansko februarsko proizvodnjo presegala za 90*/». Elektroindustrija _ je presegla lansko povprečno proizvodnjo za 28*/#, lansko februarsko proizvodnjo pa za 44*/«. Precej nad lanskim po-! »prečjem se je gibala tudi proizvodnja v kemični, kovinski in lesni industriji, zaostajal a pa je barvasta metalurgija, čeprav izkazuje nekoliko večjo proizvodnjo kakor lani v februarju. Pod lanskim povprečjem je bila tudi februarska proizvodnja ki je dosegla le 14.850 ton. ^ Med industrijskimi potrošnjo kažeta ugoden razvoj na kakor usnjarsko-čevljarska ^ Tekstlne tovarne so izdelate * ^spr^ mesecih 18.200 kvadr. «* tk*n 14.6p0 kvadr. metrov v istih ji lanskega leta, čevljarska > povečala proizvodnjo obutve v -qj#8(N) ^ mesecih od lanskih 217.000 ^ ^ e Povečana italijanska ž®,*ih inv«5^ izvodnja. - Kot rezulta***a surovef>« * je lani italijanska proizvodnja ^ leza narasla na 1.87 milijona ton 1,62 v prejšnjem letu in . . ^nja ) $ v letu 1938. Hkrati se je pr° prCti ^ dvianila na 5,91 milijona ton t o*1 v prejšnjem >etu i- M* »“££ * letu 1938. V primerjavi .pJezarska r pred vojno se je italijanska izvodnja več kakor podvojila. STAR PREKMURSKI Deset let dela za gradnjo sodobnih cest v Sloveniji Murska Sobota, prve dni pomladi Srečal sem prijatelja, ki pozna Prekmurje. Oa sicer trdi, da »obvlada problematiko Pomurja«, pa nič ne de, imena niso važna. Saj je vseeno, naj bo Prekmurje, Pomurje, Obmurje ali eelo kaka Krajina. Zaradi tega življenje ne bo nič bolj bogato in nič manj revno. »Slišiš,« mi^je rekel, »pomlad je ta . . . Odličen motiv imam. Sezonei! Zdaj še posebej radi od hajajo na delo v druge kraje. Da, to je naš najtežji problem . . Sezonei. Piši kaj o temle Prijateljev obraz je bil otožno resen, kajti ta •problematika«, kot je rekel, ga stalno vznemirja. Hvaležen sem mn bil za nasvet in mahnil sem jo po soboških ulicah s čvrsto namero, da tokrat opišem sezonce, te večne popotnike s prekmurskih kolnikov . . . Pred očmi so mi vstajale romantične podobe popotnikov s kovčki, ki trudno koračijo v svet, postajajo pri plotovih, pozdravijo sosede, se nasmehnejo ljubici, ki jih čaka za. nageljni na oknu, pa poslednjič zavriskajo in se izgubijo na kolniku. Tako je bilo to že opisano, povedano in objokovano. Pesem o sezoncih, prekmurskih lastovkah, je desetletja polnila stolpce liričnih knjig, socialnih uvodnikov in poročil olcrajnih referentov. In navadili sme se jo poslušati. da več sami ne vemo. kaj je v tem tako strašnega, žalostnega in obupajočega. Iskal sem torej te podobe. Našel sem eno tn ta mi je marsikaj povedala. * Nacek, Jože in Nanika so bili sezonei, ki sem nh srečal na postaji. Kupili so vozni listek do Ljubljane. Kupila pa je pravzaprav Nanika. Ona. »ako je rekla ih se tudi obnašala, mora Jožetu iti Nacekii pokazati, kako teče življenje po svetu V Ljubljani služi že peto leto, pri »boljši gospej«, ki ima »boljšega gospoda«, takega z avtom, ki je pogosto zdoma in pozna svoje otroke večidel le po imenih. Nacek in Jože pa *ta jo letos prvikrat mahnila proti Ljubljani. Doslej »ta zidarila, ko pala vodnjake in tesala mostove po občinskih ce--tah^ okrog Tešanovcev, Martjancev in Beltincev. Stopil sem za njimi ▼ vagon. »Radi greste zdoma?« sem vprašal. Še zmerom (»od vtisom liričneea odstavka iz nekega podlistka, ki mi je vse dopoldne zvenel v ušesih. »Radi?« ie rekel Nacek »Radi bi kaj zaslužili « »Da, težko je sezonsko življenje,« sem rekel »Morda bo priSel čas, ko bo tuni tega konec.« »Delo ni čisto nič težko, saj smo ga vajeni,« ie rekel Jože, »«amo zasluži se bolj slabo. Lani sem hotel v Maribor, pa sem si premislil. Kaj boš, ne smeš delati nadur,, ne smeš delati v nedeljo Kaj bom tam dolgčas prodajal?« »Ampak takole, pravijo, ste sezonei velik pro blem,« sem rekel. »Mi pač nismo nikomur napoti,« je rekel Nacek, »saj radi delamo. Dela pa v Prekmurju ni dosti ta vse.« »Saj, to je ravno tisto,« sem rekel. »Vejo, gospod,« se je vmešala Nanika, »vsi gredo radi na delo, da kaj zaslužijo. Kaj pa potem, če se po sezoni snet vrnejo? Raj se radi vrnejo, Če so lepo zaslužili Nič niso žalostni, če so bili na delu, žalostni so le, če dela ni in ne morejo zdoma.« Tako nekako je tekel pogovor proti Ormožu. AKVAREL sv°ie’ pravzaprav tnje, kar me je dotlej pre-pričevalo, Nacek, Jože in Nanika pa svoje, tir * k ostajali drugod,« se je razburjala Na-*°"mn stanovanje, v mestn pa ga ne mnrir' ,*?■ J0*" P«’ tako bi se 8.elltl- k' delajo v tovarnah in dobijo MisK’ M°o,?.,S?.eJO ,,,m- ki*r nitlkt.j^.iMr1' ,Mm° * "‘Me 'd*j I .i™»v« kočico in malo zemlje,« je rekel InZi. ^ *?.** bi ,rael* imeti? Seveda nisva kmeta in tod' ne bova, delavca sva. Pa kaj, roi-sllte, da delavec ne sme imeti malo svoje zemlje?« »Nič ne rečem, samo pravi delavci niste.« „„„ "S"-*’. *°«Pod.. se Je razjezil Nacek, »vpraiajte povsod, če niso Prekmnrci dobri delavci. Vsak pač dela, kolikor zasluži.« Nismo prišli skupaj. * rviimn^aIu * m Rr®TMPr*T zapopadenega v tem pojmo? V Mnrski Soboti ne mine konferenca, kjer Jih ne bi »obdelovali«. Nekateri skušajo na njihov račnn pokazati socialno sliko pokrajine in zahtevajo investicije. Morda imajo prav. Drngi so pod vplfvom liričnega razpoloženja in vidijo že v tem, i". knW:k "* ramo jo ubere na V V J M® bi ja no, strašno in vnebovpijočo krivico. i?i * J * . , Slovenija res tako velika in žalostna dežela! Sezonei v tem ne vidijo prav no bene krivice. * »Vejo. gospod,« je zatrjevala Nanika, »ljudje, ki so učeni, bi radi, da ne bi hodili v svet, da bi ostali doma in delali. Kaj pa bi delali, ko nas ie preveč? htalno govorijo: sezonei, »ezonri s ne vedo zakaj!« »Pri miru naj nas pnatljo,. je rekel Nacek *saj radi delamo.« »Cisto nič važno ni. kje delam, samo da imam nelo in da zaslužim,« f® rekel Jože. »To vidij. le glavno!« je rekel Nacek. »Delo (e ilavno!« le pribila Se Nanika • Re», samo delo Je glavno. Načrti, kako bi vse te ljudi navezali na tovarne, kako bi jih nstalili »o eno. življenje Je drugo. To so ljudje, ki radi delajo tam. kjer zidajo hi»e, tlakujejo ceste, gra dijo mostove In tovarne. Njihov interes je, da bi dovolj zaslužili, da bi se ne vrnili praznih rok domov. Tako je za sedaj in nič ni treba prehitevati časa, pretiravati in natezavati tega problema. Mnogi ostajajo, se nstaljnjejq. mnogi se vračajo domov Se dolgo bo tako, + »Veste, težko je za nas, ker ni dovolj dela., je potožil Nacek. »Zadnje čase so mnogi ostali doma, ker niso mogli dohiti dela. To je tisto, V«t nam dela skrbi.« »V Roboti nam škodujejo, ker stalno govorijo o nas.« je rekel Jože »Zdaj že povsod mislijo, na nas ne smeioW*eti na delo, ker nismo »talni Motiv iz Prekmurja rlde»; Pa je takole ti delaš vodovod, ,ne* Pot^ k tebi, daj mi delo, jaz napravim » • b» narediva obračun in zbogom! Kako P ^li -e za stalno zaposlili pri hiši, Wi j? * po?*0 potem, ko je sezidana, Šel za hišni* dovolj takega dela.. .« DOjnfcali , t »V Soboti, bi motali skrbeti, da bi P m0ra» dem delo,« ie rekla Nanika. »Stopiltl. *a;te, ^n/>» Ljubljano afi kamor že iiV reči: P n jj. imamo, mnoro delavcev, ki nimajo a Hai*6* * v Prekmurju je težko, dela ni dovolj, mite najprej na*e ljudi.« . , . h„dijo « m ,»E, glejte, nekatera podjetja rn*! ,^aj "'„1 že V druge države.^ je jekel Nacek. ^ ‘p0,>° mogli priti po nas, ki smo že vajeni kjer fe treba?« Delo. Samo to je ves problem pHP* mnrja. Najti ga. zaslužiti. A vse 6HSU' * o'' Na Pragerskem smo se poslovili. njih z razdejanim akvarelom, n« * koVČki. rlx|f. dele klasične podobe o ljudeh > v.0 jih ^iene t otožnostjo v sren poslavljajo oa . *||6 0ine od nageljnov in deklet na i>knin- * x, geografske in duševne predstave! te v ^,^0 Saj Je čisto prcpro«4o to P0,"V%"J «e svet. Ljudje iščejo delo in krnh. jim vrnejo pod domačo streho, kaj P° sami n,*° $»■ sedaj ne preostane nič drugega. , tii; drn#1 lostni zaradi tega. zakaj bi e. radi njih? sezonsko A da zakljnčim to k on se r vatijn i0ie & n* pričanje, ki so mi ga vcepili N* • or|hajaJ jo nika, naj *e rapiJem: »Nc zato. 1^ Je, pr*®"„ delo. ampak v tem, ker ga i,,Prr™ iVečji P.ik odhajaj« za njim. j« trenutno n»l Vr«‘* Prekmurja.« IZ LJUBLJANE IN OKOLICE jMjana mes w jutri Dvanajst prežečih nevarnosti KRlf!r£E OB IZTEKU TRŽAŠKE CESTE BI BILO TREBA POSTOPOMA UREDITI — PREDLOG, KI NAKAZUJE REŠITEV VEC PROBLEMOV HKRATI kruiiČe ob *zteku Tržaške ce- ba orodja, podzemna trafo-postaja, kloplce hi v™? °b M^eth;u Prešernove ceste, nekaj dreves In stebrov raznih napeljav, ter 1)0 treba treh ®tirih ločen*h križišč kažipotov ItST CE NE B' HA7.S,RIU PREŠERNOVE CESTE, st°. * Uved|>o9lokalneaaarrrole>iheŠernOVO CC" • Prešernovo cesto bo treba v naslednjih me* «a ^ I le*lh razširiti za štiripasovni promet, po- Povezavo Grohar •<- . S Predvideno sebno še, če v tem razdobju ne bodo raz- de! mesta d« n , C. * juŽni pre“ širi11 Titove ceste v ožinah od pošte do avtoceste h 0 ^ ceste celo do Gradišča. Če pa opustimo razširitev Pre- ttj oni fu >° Prometne težave na go- šernove ceste, tedaj si lahko pomagamo “Phanih križiščih še povečale. s tem, da podaljšamo Levstikovo ulico od Vrtače s probojem preko vrtov do novega KARAMBOLNTH TOČK krožnega križišča. V severni smeri Levsti- juj kove ulice lahko podaljšamo vse do De- SfSjs P^fohnem študiju današnjih kri- lavskega doma, četudi železniške proge tre- , neštetih komunikacij smo uaotovili notno ne preložimo Na ta način bo imela promet - trolejbuni promet iz LOTIIlh , ... a , m r.......... . J _ - 1 _ Tl , _ 1 L1 ‘ š amAaiia Aacto n,TQ i tl 9 R 1 sebno še ker so nekateri pritlični. S tako ureditvijo bi znatno zboljšali preglednost prometa iz Groharjeve ceste, ki bi jo speljali v pramem podaljšku pred občinsko hišo do novega križišča. PLOŠČAD ZA OBČINSKO HIŠO Jasno je, da bi v tem primeru odpadla sedanja ploščad pred občinsko hišo in pred kino-dvorano. Ves promet z občinskimi uradi in kino-dvorano bi morali prenesti na prosto zemljišče zadaj za občinsko stavbo. Tam je možno zgraditi novo ploščad v stranski ulici Bičevje pa parkirni prostor za vozila. Tudi če bomo preložili lokalni sedanje šernovo cesto bi opustili, ker prometno ni potrebna. NI nujno, da se mora to križišče izvesti v prikazani obliki, vsekakor pa bo treba začeti problem proučevati. Križišče samo je moč urediti v več etapah po razvoju prometa. Stanič Ciril možnih karam bolnih točk. Razen tena 1e »edanja Prešernova cesta paralelko, ki bi Aškerčeve ceste nazaj na Rimsko cesto, ko Groharjevi cesti š 1 p o nje* ,.i>. a .. . ■« 11 .. .m n.. i« 1.0 v« n ... .en omihc h#i t p p— S^,ttopnan-kEVel* J« ™d‘ ^Groharjevi cesti še zelo oster in ne-itatek je tudi novhr“^-fBa mansar<žna zgradba tik pred J ',°m0m - raJonskim do-hai n»n - tamkajšnjo kinodvorano. Do-io S 3e nov čine sai J' visoka zgradba ob- po njej lahko takoj usmerili voznike in ko- j bo izvršen proboj do Drame bo vseeno tre- reševati to križišče, kajti nastopila bo IN ČE TO NE BI ZADOŠČALO . . . rajonskim do- i hai na *js “* tamKa3šn3« kinodvorano. Do- ! preurejena Prešernova cesta in ^j.irapačno je postavljen nov občinski dom nova paralelka Levstikova ulica ne bi zmogli koncentracija prometa pred gostilno »Pri Lovcu«. V tem primeru bi bila Rimska cesta predvsem enosmerna z dovozom na križišče. Direktno zvezo med Rimsko in Pre- N,"er» ’* tri metre 03 robnika, križišče gotovo tana, ta-ui 8Ulo'° ne spada kmodvo-pronieta i« vsaka koncentracija osebnega ovira »JU pro,meta vo^l na takem križišču d en 1* razvoj prometa. Nepregle- ne spada kinodvo vsaka kon 1 in prometa vozi roH°,tCnL raZVOj —................. {eve ..I sedanji zavoj Iz smeri Ašker ročam« mai"8 Prp^rn‘1vo cesto. Isto. lahko čini *roi« ^ če sedanje zelenice v sremska ..T,,?1'*' Tsm je trafflea, tele-»bvorilnlea, shramba peska, shram- nobene*1«^1 kinematografih danes sicer dneh Drer-c- Ce’ venda* so v zadnjih ^ J izmenjali svoje sporede in zato verjetno danes še ne boste v zadregi, če nameravate v kino. V Komuni djmes zadnjikrat igra ameriški film »Na razpotju«. Zgodba je sicer nekoliko sentimentalna, s tem pa še ni rečeno, da bi si filma ne bilo vredno ogledati. saj v glavni vlogi na-Pa pride •• stoPa Bette Davis. Ju - Komuno na spored Walt ^isneyeva - ~r_____ y. slogi je »Moji dobri prijatelji«, llma »Obsojeni« VCera3 Premiera ameriškega J® ta ie naite? **!. lahko rečemo, da boja še vedno inv doblli vstopnice. V kinu cbuPa«« 9 a an)er«ki vistavision film road^aysu ’ Unionu pa revijski film b^šimi. y ka UsP®vanka«, Fki ni ^ naj_ *te ob radijskem sporedu te-n’ ^dajj 0 Prisluhnili zabavni glasbe- n , » i.° ^ *“• ln ™>° °* k«ster sioven l* sP°redu nočni kvartet, s vom g s e filharmonije pod vod Pa|iorja ?„bo izvajal dela Karla • Je Bravničarja. •Danes DELO NAŠIH ' 23. MARCA | OBOft KAMNIK: KDO NAJ PASE NA PLANINAH? Nekaj upravnega dela kamniške občine je z današnjim dnem že zaključenega, večji del nalog pa so odložili za prihodnji teden. Tako se bo Svet za družbeni plan in finance sestal na razgovor o letošnjih proračunskih možnostih prihodnji teden — neposredno pred sejo občinskega ljudskega odbora. Menimo, da bo najtrše orehe prihodnji teden tri Svet za kmetijstvo, ki je dolžan izdelati ljudskemu odboru predlog, kako urediti letos pašništvo na planinah. Vse pašnike na naših planinah bo letos prevzela občina; živino pa bodo smeli pasti na planinah le živinorejci — člani pašnih odsekov kmetijskih zadrug. Kmetje, ki nameravajo torej letos z živino na planine, se bodo morali vključiti v pašniške odseke kmetijskih zadrug. MENGEŠ: TRDINOVE NAGRADE Pretekli teden je ljudski odbor sprejel na predlog Sveta za prosveto in kulturo sklep, naj bi Svet za prosveto in kulturo vsako leto podeljeval javnim, znanstvenim in kulturnim delavcem Trdinove nagrade za umetniška in znanstvena dela s področja mengeške občine. Ljudski odbor mengeške občine namerava z razpisanimi nagradami poživiti zanimanje umetnikov za življenje Mengšanov in opozoriti znanstvenike np naš lep košček gorenjske zemlje. Višino Trdinovih nagrad, ki jim bodo nemara morali zaradi sorodnega naslova podobnih nagrad v Novem mestu najti ustreznejše ime, občinski ljudski odbor še ni določil.. DOMŽALE: ZEMLJA NAJ RODI VEČ Danes popoldne se je tu sestal Svet za družbeni plan in finance, v ponedeljek pa bo o svojih proračunskih potrebah razpravljal še Svet za komunalne zadeve. Največ sadov za nemoteno upravno delo občine si obetamo od redne seje ljudskega odbora — ;v sredo 27. marca ob 8. zjutraj. Na tej seji naj bi ljudski odbor osvojil predlog Sveta za kmetijstvo in dodelil zemljo Splošnega ljudskega premoženja v obdelavo kme-| tijskim zadrugam. Zakaj ? Zemlja Splošnega ‘ ljudskega premoženja je zaradi malomarnosti obdelovalcev, ki so ji do$Jej skušali ^ ^ ! le čimveč vzeti in čim manj vračati, z vsa- Prikazana skica je ena izmed končnih faz osnutkov krožnih kri- kim letom bolj propadala, upamo, da jo žišč. Na njej se stekajo vse naštete komunikacije brez vsake 130 1jud?k‘ d?dehl skrbnejšim rokam, karambolne točke. Tudi to križišče je zelo važen vozel mestne, 5e pJ"bieme obrtništvi gStmtiva^m^ko- cestne mreže I munalne dejavnosti v občinah. Naposled — vendar. Tudi Ljubljana bo dobila fluorescentno razsvetljavo, po nekaj prvih »lastovkah«. Najprej je prišla na vrsto Miklošičeva cesta. HOtM IZ S K I C I R K E ^ttoarju Kreftovf „so na dramskem re-"* Predstavo ’>krsniaki komedijanti«. »Sedem let skomin« pa I gotovo zopet navdu-i ®>la številne obiskoval-I ce- Stane Sever igra | Slavno vlogo res odlič-n°- V Operi je nocoj na sporedu »Trubadur« vsega prometa sever-jug, tedaj bi ob ali na j opuščeni železniški progi Ljubljana-Trst | zgradili še ene komunikacijo za promet sever—jug ln sicer za neoviran hitri promet. Ta komunikacija bi bila navezana na novo križišče prek Tobačne ulice in dalje po ; Groharjevi cesti na avtocesto. ■ ! KAKO UREDITI KRIŽIŠČE? Skica nam prikazuje krožno križišče vseh naštetih komunikacij, ki naj bi bilo zgrajeno v osi Tržaške ceste, ki po njej prihaja in odhaja največ vozil. Pri ureje iw »tiiii vlogi Leonore pa to vanju tega križišča se pojavlja vprašanje Pot poje Hilda Holzova. ali naj bi porušili zgradbo pred Občino - Ser ent jakobskem oališču zopet ponavljajo komedijo"*»Družina Blo«. gledali** Tudi za otroke so da-PrM bskern !, ,a neka3 pripravila: v 52E** TtTu ie p°p°idansk8 na b m Metka, p t3em» godbo in plesom »Hude^evi cesti n G^edaBsče ročnih lutk Udob* graščak«*.8 im* na sP°redu in kinom Vič, ali pa pritlično, enonadstropno in dvonadstropno zgradbo ob Tržaški cesti. Zgradba pred kinom Vič je bila postavljena v pravilnih regulačnih črtah, z napačno postavljeno občinsko stavbo smo pa dosegli to, da so stare hiše ob Tržaški cesti preblizu vozišča in, da jih bo treba nekoč podreti. Prej ali slej pa bo treba GOSTOVANJE TRŽAŠKEGA SNG V i njimi tudi angleška pevka Diana Du Barry-MESTNEM GLEDALIŠČU. Konec tega me- Wright. Angleška umetnica je znana po svo-seca bo dopotoval v Ljubljano ansambel | jih nastopih v angleškem radiu in televiziji SNG iz Trsta. V Mestnem gledališču bodo I in obvlada predvsem novejše revijske in uprizorili Salacroujevo moderno dramo operetne popevke. Mimo nje bosta nasto- »Žgodba za smeh«. Delo bodo igrali za vse abonmajske predstave, saj povsem ustreza repertoarju Mestnega gledališča. 6. in 7. aprila pa se bodo tržaški gostje predstavili Ljubljančanom z Andersonovo sodobno ameriško dramo »Čaj in simpatija«. DRUGA JAVNA RADIJSKA ODDAJA bo nekaj porušiti. Skica prikazuje katere ob- i dne 2. aprila ob 20.15 v dvorani Slovenske jekte ob Tržaški cesti naj bi porušili, po- 1 filharmonije. Nastopilo bo več solistov, med IZDATEK BO POVRNJEN Zavod z« napredek obrtništva v Ljubljani pripravlja tečaje za hišnike — varuhe stanovanjskega sklada tev 7°^a»je materialnih pogo- mnogi hišniki, ki niti nimajo ljive so, čeprav izvirajo iz silno 1 za ““»lenainm pogo j°Vanjskec= Y®nie našega sta ga sposobnosti, da bi skrbeli za hišo tako, kakor bi bilo treba. Čeprav Dnino v 2adovnii>eUtirno’ čeprav še ne dejansko stanje ne vzbuja preve 37*tl na »;Jxl.Vl dvomno tgJL.sklada ki inio, čepri i-— »• na rač ’* i1'”3’ gre v prvi lihega optimizma, je pa vendarle ianja hišnik"1 ru^enega uprav- mogoče nekaj napraviti. ^tanovarnslr svetov- Vzdrževanje Lepo pobudo je zdaj dala rugein sklada se v tem Obrtna zbornica Slovenije, oziro- ma Zavod za napredek obrtništva v Ljubljani. Aprila se bodo r uo »n , , pri Zavodu za napredek obrtni- Pr°blem ' pravil«. Finančnemu štva začeli prvi praktični in teo- niSmo * ^ K3tprim boi «r\lr X/, wa41Xm1 >to lo i (G »O i 1 rt \T ITCO. ®fkjai že rkrb°^u’ ko imam° mar kfl’ ^UstavbL SLrbne 8°sP°dar.i bo e pri vprašanju, P Pravil«, Finančnemu _____________ ,-----,-------------- — katerim kajpak še retični tečaji za hišnike. V vsa- ^ok 10 tla fr' + ivdjjjčtjs. se reueiii tecčiji /-d ijioiiin-c. v voa- *di Se n ’ m’ se 3e pridružil kem tečaju naj bi bilo po 20 hiš-m vredno navesti kot nikov. Pouk bi imeli 5 dni po tri skrotnnih načrtov. To nič ne de, načrti se tik pred uresničitvijo vedno skladajo s finančnimi sredstvi. Ko že imamo podoben pomenek o ljubljanskih komunalnih problemih, naj povemo, koliko bo stal takšen tečaj. Tu se bomo namreč spet srečali z ožino in pravzaprav najmanjšo pripravljenostjo, ki jo je mogoče pokazati ob tako .bistveno važnem sestavnem delu našega življenja. Vsak tečajnik bo stal hišni svet 500 dinarjev. Ze zavoljo te številke pa ^ ^ navesti tvUL niKUV. JTUUrw ui uucii d mn m prePad m"li vzdrževanju ure. Te kratke popoldanske ure —— __ . Zl»°Sljivo<5f6 Pntrebami in našo naj bi seznanile v Ljubljani 10 : se oglašajo posamezniki in pra- v^rtništvo h’ • rru mislimo na takšnih skupin, varuhov stano- vijo, da je to velik izdatek, u sledilrT1«36 preve^ slabotno, vanjskega sklada z osnovnimi Toda Zavod teh skromnih te-der naših ^em Potrebam in na popravili v elektroinštalaterstvu, Prav p-,* mšnikov. ključavničarstvu, mizarstvu, vo- briza(jev ., °Y° 3e število dobrih, dovodnem inštalaterstvu in krov- ,°v, ^ h>, i 1^1, sP°s°bnih hišni- stvu. Tečaje za hišnike namera- s'kaj tista,,- Popravili mar- vajo prirediti pozneje tudi v ?0 uslue .za.,kar zaman išče- Celju in Mariboru, v Ljubljani pa taka (jei rjnikov — ki se jim žele vanje pritegniti v najkraj- razrneromo Z , nerentabilna — šem času še kurjače l6 v. teh letihlZt °' Razen tr;Ra so Vselili v hiš . ^ranovanjske stiske novice gieae ooaocnosn našega niška stanovanja tudi stanovanjskega sklada. Razvese- Toda Zavod teh skromnih te čajev ne bi mogel pripraviti sam. Tega tudi ne moremo zahtevati, saj se s tečaji loteva splošnega komunalnega problema. Za prihodnost stanovanjskega .sklada je zamisel v osnovi gotovo dobra. Slaba je le po svoji skromnosti. Zakaj ne bi pripravili temelji- pila tudi pianista Andria Preg er iz Beograda in Boris Ulrich iz Zagreba ter solista Nikolaj Sos in Mojmir Sepe. Na sporedu bodo med drugimi skladbami 3. stavek Gershwinovega klavirskega koncerta, »Rapsodija v modrem« in »Rapsodija iz Corn-\vella«. Angleška pevka bo nato obiskala tudi radijski postaji v Zagrebu in Beogradu. GOSTOVANJE MG IZ LJUBLJANE v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu. Od 9. do 18. aprila bo ansambel Mestnega gledališča iz Ljubljane obiskal kulturpa središča Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvatske. Igrali bodo Cankarjevega »Martina Kačurja«, Vilharjeve enodejanke »Večer v čitalnici« in dramo M. Gorkega »Malomeščani«. 9. in 10. aprila bodo nastopili s tremi predstavami v beograjskem dramskem pozorištu, 12., 13. in 14. v Narodnem pozorištu v Sarajevu, zadnje dva dni turneje 16. in 17. pa v zagrebškem dramskem kazalištvu. V Zagrebu bodo uprizorili »Martina Kačurja« in »Večer v čitalnici«, medtem ko se bodo v Beogradu in Sarajevu predstavili z vsemi tremi deli. TRETJA REDNA KONFERENCA OKRAJNEGA ODBORA LJUDSKE TEHNIKE. Okrajni odbor Ljudske tehnike bo imel svojo tretjo redno konferenco danes ob 10. uri dopoldne v Kamniku. V preteklem letu je organizacija Ljudske tehnike slavila desetletnico svojega obstoja in dosegla pomembne uspehe v tehničnem izobraževanju delovnih ljudi, predvsem mladine. Na konferenci bodo pregledali enoletno delo, v katerem so z nekaterimi novimi . prijemi poskušali pritegniti v Ljudsko tehniko čimveč mladine, predvsem pionirjev. VEČER NARODNIH PESMI V ŠENTVIDU V Šentvidu smo imeli »Večer narodnih pesmi«. Nastopili so znani Avsenikov kvintet ter pevki Sonja Hočevarjeva in Ahačičeva. Vmes pa je recitiral resne ter humoristične pesmi član Slovenskega narodnega gledališča Rohaček. Skoraj dveurni program je zadovoljil številno publiko, tako, da so morali nekatere točke ponavljati. Velika dvorana Svobode je bila premajhna, da bi sprejela vse ljudi, ki jih je privabila reklama za ta večer. Večer je bil res prijeten in uspel. Želimo si še takih prireditev, ki prinašajo res nekaj svežine in veselja. Ni čakala Tisti večer sem doumel: prvi vtis A. vara. Res je, na || jp pol obljubljajoče, 1 na pol vprašujoče je gledala onemu pri sosednji mizi in meni v oči in tudi mrzli čaj je pila natanko tako brezosebno kot tiste ženske. Toda časopisa ni zahtevala od natakarja, da bi naju skrivaj tehtala izza papirja. Naj omenim še to: na uro se ni nikoli ozrla. Ko bi čakala, bi morala že mnogo prej v bar; tako jaz mislim. Pa je prišel v kavarno tapetnik Miha s predmestja, saj ga poznate, pijan, in ji sedel nasproti. »Dober večer!« je rekel in vrgel kapo po stolu. »Spet si tukaj in lačna si kaj? Natakar/« Pritekel je' natakar. »Dvoje sendvičev zanjo in turško, naj se punčka pogreje, a zame veliko slivovko/* Naj govorim čisto tako, kakor sem videl: Imela je lepe žalostne oči. Bila je hudo lačna. Miha pa ji zato na tiho pravi: »... a potem, ko bom jaz že zunaj, da bi me ljudje ne videli, saj veš, zaradi žene, boš vstala in prišla .. Razumeš? Čakal te bom...« Potlej še reče glasno zaradi nas ljudi: »Lahko no, punčka, in pridna bodi!« In gre. Vstanem in. grem k njej. Med nami rečeno: dosti mi je bilo njenega igranja z očmi. »Kaj čakate? Zakaj ne greste?« »Kam?« Dekle poveša pogled. »Domov!« »Nimam doma!« »Kako? Kje pa čakate jutra?« »Kjerkoli. Do dveh pri čaju v kavami, potlej pa, ali na predmestnih senikih, ali v Kolodvorski...« »Z&kaj nimate doma?« »Zaradi otroka. Doma so me vrgli na cesto, fant me pa zdaj ne pogleda. Dobro, da je vsaj otrok v dobrih rokah, pri teti... In umolkne. Vznemirim se: zakaj? Od vrat sem gre k nama nazaj tapetnik Miha in že od daleč jezno sikne: »Tako? Pojedla si, kar sem plačal, za menoj pa ne prideš, nesramnost taka lakotna. Arduš . . .« Vstanem in stisnem pest: »Koliko je dolžna?« »Sto dinarjev!« Vzamem sto dinarjev iz žepa in rečem: »Zdaj pa takoj iz kavarne, če ne ...« »S kakšno pravico . ..« se čudi tapetnik Miha. »Kaj ne razumete: ni čakala!« »Mi boš ti pravil. ..« Tapetnik se zasmeje.« Vse so enake. Njihove zgodbe pa so si podobne kot jajce jajcu ...« »Ven!« Da si klobuk nc glavo in brez besed gre »Kam zdaj? Le kam ...« se obrne k dekletu, ki si. počasi oblači plašč. »Danes še v Kolodvorsko. Morda tudi še jutri . . . Kaj bi pravila; toda vem, da bo kmalu bolje. Vprašala sem v Delavskem domu. pa so mi rekli: morda kdaj . ..« »Morda kdaj ...« prikimam. »Saj vem da ni lahko, toda včasih že, bolje malce stisniti zobe. kajne...« »Da, ko bo jutro, bom potrkala pri teti. Saj je že zadnjič rekla: .Kadar ti bo najhuje, pa pridi'. Na svidenje.« »Na svidenje.« In tako gremo. To je: troje drobnih postav tone v ljubljansko meglo, vsaka v svojo smer. Na desno gre on — domov gre kakor, da se ni nič zgodilo, k družini, na levo midva — nekaj časa vsak po svojem pločniku, potem se izgubiva vsak po svoje... Stanko Rog To so nedvomno razveseljive tejših in številnejših tečajev? In VODIŠKE ZADRUŽNICE JE TREBA PO-HVALITI. Ni še dolgo, ko so v Vodicah ustanovili posebno sekcijo zadružnic. Hitro . „ - .. so *e znašle in pričele z rednim delom, novice glede bodočnosti našega naposled: zakaj ne bi imeli za to zimski fas so izkoristila tako, da so orna razpolago tudi nekaj več de- ^"hn^vedno^bro^ posebna komisija in si ogledala misije in o pripravljalnih delih. nar J a, ki bi med svopm obra- razne krožke. Naštudirale so tudi igro, ki f .*•*_,__ar i____• T. K. Čanjem neprenehoma prinašal .1« doživela i.p uspeh. teren za gradnjo žičnice. V komi- Na Krvavec je odšla komisija V petek je odšla na Krvavec neje pofočali o zaključkih ko- *®Lektrosrbija« Podjetj prihranke? *_f. 2fI Pr°iehtiranje, izgradnjo in izdelavo opreme sirijskih, elektrogospodarskih in prc Zelje kolesarjev se uresničujejo prometnih objektov ki BEOGRAD — BRANKOVA 30 poziva vse delavce in uslužbence strojni odsek kz v Medvodah si» s0 predstavniki Okrajnega j. r. ima skrb, kam spraviti stroje po uporabi, .sindikalnega sveta, tehnični stro-Ker nimajo strojne lope, so skleml. de . koVniaki podjetja »Žičnica« in bodo našli primeren prostor v Pirničah. RuvllJ e .J J Lani so imeli itgubo, ker stroji niso bili ! zastopniki »SAP-Tunst biroja«. S 1. aprilom bo shramba koles pod ar- dovolj izkoriščeni in zaradi visoke amortl- KnmKiia se ie sinoči vrnila V na ljubljanskem trgu začela I V- zache Mnogi stroji pri KZ ne pridejo v ŽVOmiSlja se J c oinuvi vnina v prek,nJenim obratovanjem. Posebno bodo poštev, ker jih imajo 'zadružniki sami. Spor Ljubljano. Pripominjamo, da SO tega veseli okoliški prebivalci, M prihajajo imajo -li' v. del°vnem razmerju s podjetjem v letu 1956 in jetjv, n 3e po tarifnem pravilniku, niso pa več v pod-Mač’;,3'1, P°®ljejo pismeno zahtevo za sodelovanje pri delitv’ C ,z ^bička za leto 1956. dneva^tv"*’ ne b' iavd' v roku treh mesecev od do d»ii« tega 0Sdasa v dnevnem tisku, izgube pravice eZa Pr> razdelitvi plač iz dobička. 992 Šahovsko prvenstvo Jugoslavije V predzadnjem kolu šahovskega prven j... „„=J„ . - - . , stva Jugoslavije .o partij, konč.i. z1 t.r.di 21dru(>' Podr'4’' se zadnje dni obračali na našo ^J?rr"g,™bare VeV,el, V“tud, sporazumno uredil. I redakcijo smučarji in alpinisti Z Ljubljančani, ki jim več ne bo potrebno NESREČE. Včeraj popoldne se je pri vprašanji, kako napreduje akcija trepetati za svoja kolesa in jih skrivati po Gligorič-Bogdanovič 1:0, udovčlč- nakladanju ^hlodov^ ns vagoji« na^ železniški ^ graditev Žičnice na Krvavec, ™ dvoriščih. naslednjimi Iridi: Milič-Tot remi, Rakič Bradvarevtč prekinjeno v nejasnem polo žaju Vukčevič 1:0, Vukovič—Trifunovič remi, J*-noševič — Puc remi, Ivkov — Rabar remi, postaji v Preserjih ponesrečil 59-letni Ja j nez Rogelj lz Podpeči št. 15. Na nogo se mu je zavalil bukov hlod in je dobil kom Smailbegovič —Nedeljkovič prek. z upanjem pliclran zlom noge nad kolenom. Pri te- Ti,, i -itiraiH?*« n. ' lovadbl si je zlomil nogo v stopalu 17-letnl Nedeljkovič« n« zm.go, Mre-Cud«rm«n Bogd,„ ^Jbul „ Mwjvod it. 67. p„v remi. Mttulovlč-Marič 10:, Kozocnira- Ka- j „ z|0mn nogo pri telovadbi 20-letm Ma- ki jo namerava zgraditi ob podpori oblasti podjetje »SAP-Tu-rist biro«. Zal nismo mogli po- 15. aprila bodo odprli centralno »hrambo koles v parku med Wo!fovo ln Titovo cesto. Na 60 železnih In nekaj leaenlh stojalih bo lahko sprejela 600 koles. Centralna shramba koles bo odprta od 6. ure zjutraj raklajlč 0:1, DJuraševič je bil prost. I rijan Anderle s Hradeekega c. št. 14. streči v tem s podrobnostmi, zato uie^meT 5P°.n°'is ^marj^Vede^M ca hranitve kolesa, i bomo v prihodnjih dneh podrob- er: > wx Jfwm^i:--/ \ Cvetoča istrska pomlad Ji' dobro hlastanje po knjigah? »Veste, moja hčerka Marija naj debelejšo knjigo. Včeraj je cele dneve in cele noči prečepi prebrala roman Pod svobodnim ob knjigah. Toda ne samo ob eni! soncem v pičlih treh urah. Ko Takole v dveh, treh urah prebere sem jo vprašala, kaj je prebrala, mi je omenila le Ireno in Iztoka. Vse drugo je šlo mimo nje!« Tako mi je priznala zaskrbljena mati na podeželskem sestanku v šoli. »Svetujte, povejte, kaj naj napravim, da otrok ne bo tako hitro bral?« me je!* vprašala in pogledala s toplimi sivimi očmi. Ne vem, zakaj! Tisti trenutek sem se spomnil stavka velikega misleca Alfreda Schopenhauerja: Kdor kar naprej samo bere, bolj hromi duha kot z ročnim delom, pri katerem se vendarle še lahko vdajamo lastnim mislim. Zakaj hromi duha? se vprašamo. Branje neke knjige je, domače povedano, vsiljevanje misl pisca, ki je napisal knjigo. Največ je knjig, ki jih je napisal pisatelj za odrasle ljudi. To iz preprostega razloga, ker mu je to lažje. Poseči v otrokovo dobo in jo tako opisati, da bo otrok občutil in videl samega sebe, je zelo težko in prav zato so biseri Spomladanski plašč mladinske književnosti tudi red- Otroški domisleki Cesto bi se morali od srca nasmejati vsem domislekom malih navihancev, če ne bi vedeli, da je vmesten opomin in nauk, da to, kar so storili, ni prav. V prenapolnjenem tramvaju loviva ravnotežje s triletnim sinčkom, ki postaja v naročju težak, da je roka že otrpnila. »Mamica, zakaj pa tete in strici sedijo, midva pa morava stati?« vpraša sredi vožnje tako glasno, da vsi sedeči v zadregi pogledajo skozi okno, kot da niso ničesar slišali. * Petletna hčerka je oni dan prvikrat zagledala volka v živalskem vrtu. »Kaj ne, da je škoda, da smo prišli prepozno In Je volk Rdečo kapico že požrl?« je dejala tako zelo resno, da se ji nismo upali posmehovati. Pred kletko je opazovala moškega, ki je s palico drega) medveda v smrček: »Bi si ga tudi v gozdu upal tako dražiti?« Jo Je zanimalo. — Možakar, ki so se mu vsi posmehovali, je v zadregi odšel. Kaj bi vi odgovorili na vprašanje o gosenici: »Zakaj pa ima ta črv tudi poleti kožuh?« Ali razlago o avtobusu: »Ali je avto res bos?« Osemletni sin je pred dnevi tolažil bratca in sestrico, ko sta se prebudila in spoznala, da sta sama doma: »Prav potiho jokajmo, da nas ne bodo slišali pijanci.« Kakšna tolažba. In kadar oponašajo skakalce, si predstavljajo, da so Polda, Rogelj, Klančnik. Najstarejši postavi dva stola drug na drugega, hčerka le enega, najmlajši skače kar z mize in kako jim gre. Kdo skače dalje, kdo lepše, kdo hitreje. Na opomin imajo zagovor: »Kolikor smo manjši, toliko niže skačemo. Saj Polda skače še više kot z drugega nadstropja,« pribijejo in so o tem popolnoma prepričani. Igranje s kroglicami Je postala igra dneva. Z njimi se igrajo v špranjah podnic, ob cesti, v travi in pred šolo. Kako priti do kroglic? Gline ni težavno dobiti. Spretni prstki pa hitro oblikujejo kroglice, nato jih »pečejo« na soncu in z njimi na veliko trgujejo. Odkar imajo to zaposlitev, je pobitih mnogo manj šip, je manj pretepov in manj strganih podplatov. — Kaj bodo počeli, ko se bodo tega naveličali? O tem ne razmišljajmo. Zmeraj polni novih idej, iznajdljivi in obdarjeni z darom za opazovanje in posnemanje, bodo gotovo našli spet kaj, nad čimer bodo starši strmeli, kar bodo potihem odobravali ali glasno zavračali. — Nam staršem bo ostalo v spominu mnogo takšnih majhnih doživljajev, ki nam otroke še bolj približajo, nad katerimi imamo svoje veselje in zaradi katerih nam je podzavestno morda žal, da naši otroci tako hitro odraščajo. ki. Ocenjevanje knjig ni namen pisanja. Najprej moramo reči, da je sploh koristno in priporočljivo, ! če znajo starši zbuditi v otroku i zanimanje za knjige. Ta naloga sodi že v predšolsko dobo. Ta-1 t otrok rad gleda lepe slike in nič težko ne bo, ako mu bomo povedali, kaj ta ali ona slika pomeni. Kakor hitro bo otrok stopil v šolo in se bo naučil brati, mu bo postalo branje prava slast. Bodimo veseli, toda hkrati previdni! Ne dovolimo, da bi že v najnežnejši dobi bral romane, ki so za odrasle Ne pozabimo, da slaba knjiga lahko otroka še bolj notranje razdvoji kot slab film. Starši morajo na otrokovo branje paziti in mu ob tem s primerno razlago tudi pomagati. Ne | sladni romani pravi strup za do-raščajočega dekleta ali fanta. Ce poudarim, da često dekleta in fantje ob knjigah lenarijo, potem se moramo vprašati, zakaj? | Ako otrok preletava liste ro-: mana, hoče dogodek le razvozla-1 ti. Ali je pri tem sploh kaj mislil, kaj opazoval? Ali je sploh videl lep stavek v knjigi? Ali si je skušal ustvariti o zgodbi, ki jo je prebral, lastno mišljenje? To so vprašanja, ki bi si jih morali zastaviti ob otrokovem branju! Kako je z uživanjem hrane — mislim — s preobilnim uživanjem telesne hrane? Sami veste! Tudi preobilno uživanje duhovne hrane človeka nezdravo debeli, ali kakor je zapisal Schopenhauer, ga duševno 'hromi. Veseli bodimo, če otroci radi bero! Toda ne dovolimo jim, da bi ves prosti čas in še cele noči presedeli le pri knjigah, ki niso mladinske. Proč s sanjavo lenobnostjo in hlastanjem! Navadimo otroka, da bo ob prebrani zgodbi razmišljal in znal pripovedovati! Zato naj bere počasi. Knjiga naj ga nauči življenje opazovati. Pokaže naj mu lepo in pristno govorico ljudstva! Knjiga naj našega otroka plemeniti, moralno dvigne in izobražuje! S POMENKI O ZDRAVJU IN BOLEZNI Skromno toda čedno urejena prednja soba smemo pozabiti, da pisatelj -umetnik nekega dogodka zaradi umetniške učinkovitosti ne razvozla do konca. Mi bomo tisti, ki bomo posredovali misli otroku do 9 O koronarni (srčni) trombozi in infarktu miokarda Tudi srce kot organ ima svoj krvni i začetek odmiranja tkiva tistega dela srč- i name tromboze) konca in tako prijetno zaključili j^Tsrčn^u ma.č^u^aii ^Tckirdu)"^ kisikom in drugimi »hranljivimi« elementi bogato kri, da je lahko popolna »črpalka«, ki dela nenehoma, noč in dan in ki lahko vzdrži celo stoletje. Te srčne arterije, ki hranijo srce ali koronarne arterije (kakor jih strokovno imenujemo) se odcepijo od loka aorte — leva koronarna arterija je namenjena levemu delu srca, desna pa desnemu. Srce je ovito, tako rekoč obdano ko z vencem z arterijami (od tod njihovo ime korona, kar pomeni venec). Koronarne arterije so izredno važne za zdravje srca in za zdravje nasploh. Življenje je tako rekoč odvisno od njih. Zakaj? Vsak organ našega telesa se hrani z energetskimi snovmi nasploh samo tako, če so njegove arterije, ki ga hranijo, prehodne, svobodne. Če pa se katera izmed arterij Slab zajtrk — slab začetek dneva Kaj radi pijemo za zajtrk. Kavo, čaj ali mleko, to navsezadnje ni najvažnejše. Za naše zdravje je važno, da vsebuje zajtrk vse hranljive snovi, ki jih za delovni dan potrebujemo. Naše telo namreč nujno potrebuje vitamine B skupine, posebno veliko pa C vitamina, posebno v hladnejših letnih časih. Zdrav zajtrk naj bi bil takle: kozarec sadnega soka, ali soka špinače, paradižnika ali korenčka; maslo ali med s koščkom kruha iz črne moke, nazadnje še kozarec mleka. Trud in stroški se bodo poplačali, saj pomeni dober zajtrk dober začetek dneva. O. Prežganje za več dni Za ra^ne prikuhe - ohrovt, zelje, ko-larabe, špinačo, korenček itd. — je zelenjavo Najbolje dušiti. Zelenjavo je treba očistiti, oprati in z vrelo vodo hitro popariti ter takoj odcediti, da zelenjava ne izgubi hranljivih snovi. Tako očiščeno in odcejeno zelenjavo dušimo v koziri, v kateri smo segreli poldrugo žlico masti ali olja, dokler se ne zmehča Prikuha ne sme biti vodena, niti presuha. Prikuhe so dobre le, če niso pre- goste od prežganja, ki ga pri nas delamo sproti. Praktično pa je. če imamo prežganje gotovo. Pol kg masti razstopimo v kozici in dodamo toliko moke, da je zmes gosta. Na ognju jo mešamo tako dolgo, da bledo zarumeni in potem postavimo ko'-zico na hladno. Kadar prežganje potrebu- jemo. ga dodamo dušeni zelenjavi ali omaki. Tako pripravljeno prežganje hranimo lahko več mesecev. Z njim prihranimo na času in materialu. — Sicer so pa prikuhe najboljše brez prežganja, pred serviranjem jim dodamo le košček surovega masla ali smetane. vsebino, ki bo otroka moralno in duhovno dvignila. Poznano je, da otroci najbolj hlastajo po knjigah v pred-pubertetni in pubertetni dobi. Fantje iščejo v knjigah silne in nepremagljive junake. Karl May jim je zato nadvse drag. Deklice so navadno bolj zasanjane in so jim lepi kraljeviči, filmski zvezdniki in zvezde vzor. Iščejo knjige, kjer bi njihovo čustvo, povezano s spolnim zorenjem, našlo ideal. In v tej dobi bi jim še to najlažje oprostili. Preprosto prelistajo vse liste, da bi tako , zaradi bolezni ali zunanjega prit-ska za Čimprej doznali, kako se je zgod- maši, organ, ki ga hrani, ne more ba dveh ljubljencev končala. Vi- i(^1tot^. krvl- tM>j h,ra ta od' dite, prav tedaj so lahko na- Isto se dogaja s srcem; saj sploh ni .......... ., treha dokazovati, da je naše zdravje, naše življenje odvisno od delovanja srca. Pač pa je treba opozoriti na to, da je srce organ, kakor vsak drug (na to ljudje navadno pre-\ malo mislimo), ki mora v svojem nepretrganem delovanju dobivati dovolj hrane v obliki krvi. Njegovi dve koronarni arteriji sta razpredeni tja do mišičnih vlaken srca - in dokler hranita srce, je ta organ živahen in delaven, brez premora, noč in dan, dolga leta. In ta celotni proces je nedvomno »čudežen«, dokler sta koronarni arteriji nedotaknjeni, dokler sta zdravi. če pa postaja notranja površina koronarne arterije zaradi arterioskleroze (staranja koronarnih arterij) in nekaterih bolezni teh arterij (akutni revmatizem in še nekatere druge) postopoma čedalje bolj nagubana, hrapava in trda, če se zaradi teh bolezni zmanjša širina teh najvažnejših arterij, če se tem nenormalnim pojavom pridruži še živčni činitelj spazma (krč arterij) zaradi izčrpanosti, preutrujenosti in intok-sacije organizma, tedaj povzroči to naglo In trajno zmanjšanje kalibra koronarnih arterij. Zaradi takšnega stanja srce močno trpi, cel del srčnega mišičevja (miokarda) ostane brez lastne krvne hrane, na kar naglo in močno reagira. To pa dostikrat pomeni tudi obtok, svoje žile — arterije in vene, kakor | nega mišičevja, ki ostane brez krvi. Zmerom, kadar se zmanjša kaliber arterije ali če se arterija povsem zamaši, dobi (najmanj 6 tednov) še ne* bolnik napad hudih bolečin (bolečine se pojavijo sredi prsnega koša) z njihovim pro-jeciranjem v desno ramo ali v celo roko. Na srečo traja to le nekaj minut. To je tako imenovani napad angine pectoris. Po tem prvem napddu je potrebna previdnost, da odstranimo nevarnost novih napadov. Previdnost pomeni temeljit počitek, ustrezno zdravljenje in pogostno zdravniško kontrolo. Zakaj so ti neprijetni in boleči napadi angine pectoris tudi nevarni? Vsak napad angor (to se pravi vsako n^glo zmanjšanje kalibra koronarne arterije in zato zmanjšanje obtoka krvi skoznjo) povzroči, da postanejo te nepopolne zožitve ali zamašitve koronarne arterije popolne in trajne. Naj — zamotano 7dravlienje. potem pa relativni ^udi kaj mesecev. Ozdravljenje srca jah trombozi .(infarktum) je mozno’ arterijs^c nastanejo vzporedne (kolaterar • jnor- zveze) in ker lahko zdravnik življe' bidne osnove vsakega bolnika ' pra- nja, prehrana, antibiotiki in vila). tromb020 Vprašanje obolenja koron V8Žn° je za zdravnika zelo zanirn>v0* .-e veČj« bi bilo vedeti, ali je zdaj , *ica več? število konorarne tromboze P° j,Nezmožnosti glede diagnosticiraj pa sed8' ni ali pa je bolj sad načina, #Črp8' njega življenja, živčne m ~ drugih nosti, intoksikacije organizma niin0f da Uepkakor menu!™ ta fizioloških pojavov. Vsekakor zaščit* je tudi proti tej bolezni na^(jj tu ve}j? Koronarne anerije popoine in trajne. waj- ; pametno in trezno življenje. f j^giti- večkrat se koronarna arterija zamaši zaradi j pravilo, da je bolje preprečiti ^ trnmlvi7P nienona nhnlon 13 Pneki4 (ra l/rt. Van/lar r»a 10 7 H 1*9 VS tVO 9 tromboze, njenega obolenja Posledica ko- Vendar pa je zdravstvo j^napred®' ronarne tromboze je tako imenovani infarkt noze te hude bolezni že zna*e te ali okrogle palice (2 cm debele tako da vanj vtaknete P grl0, in 80 cm dolge), tri okrogle palice 1 želite, vrečico podložite (lem debele in 50 cm dolge), štiri barvnim blagom in napj^eCi vijake (3 cm dolge). 2 vijaka nekaj torbic: za Sun\Te’tn všiie^ (5,5 cm dolga) in kakšno čedno šivanke in podobno. Na 3. pisano blago 120 cm dolgo in stranske dele, kakor kaz stra°* 50 cm široko. Zdaj morate na enl . e> da Najprej začnemo delati sto- stojala odviti vse tri. vLrečkO-jalo. Štiri palice, ki jih bomo lahko na palici obesi jcaj uporabili za stojalo, zgladimo s S takim stojalom za steklenim papirjem, če so oglate, praktično in čedno shr. prafc' jim pogladimo robove. Vse štiri vaše šivanje ali pletenj ■ pe- tično je zato, ker ga « « !,-• • m.il.i truda - K kon ali pa v stanovanj $e Staro obleko poživimo z ovratnikom iz belega pikeja Nagradni natečaj 19. prispevek JEDILNIK ZA TRI DNI Dvodelna obleka, oziroma kostim iz tveeda SOBOTA Kosilo: Sara, slivov kompot. Sara: 40 dkg krompirja, 40 dkg rumene kolerabe ln 40 dkg sladke repe olupimo ln zrežemo na kocke ln kuhamo s 40 dkg presne ali prekajene svinjske glave (lahko so tudi parklji ali rep). Ko Je kuhano, kolerabo, krompir in repo zmečkamo, meso pa odločimo od kosti, ga zrežemo j na majhne koščke ln zmeSamo med | zelenjavo. Jed osolimo ln popopramo. J Slivov kompot Iz suhih sliv. 1 Večer)a: Mlečni cmoki, nastrgana jabolka z orehi. Mlečni cmoki: 8 dkg surovega masla vmeSamo z 2 jajcema, osolimo, dodamo 20 dkg drobtin in primešamo toliko moke? da lahko naredimo cmoke. Cmoke skuhamo v slanem ali oslajenem mleku. Cmoke poberemo iz mleka in denemo v skledo, v preostalem mleku pa zažvrkljamo rumenjak in z njim polijemo cmoke. Cmoke lahko poll-iPtno tudi samo z mlekom. Zraven serviramo nastrgana oslajena jabolka, ki itm prtmeSamo pest zrezanih orehov. Kosilo stane 20« din, večerja 160 din. NK DEL J A Kosilo: Kostna Juha z zdrobovimi vložki, zmečkan krompir, telečji ptički, solata iz surove pese, Jabolčna pena. Kostna juha z zdrobovimi vloikt: V poldrug liter mrzle vode pristavimo Jušno zelenjavo, 35 dkg telečjih kosti. Ko juha zaVre, jo počasi kuhamo Se kako uro. Juho precedimo in zakuhamo z zdrobovimi vložki, ki jih naredimo i* S dkg presnega masla, 1 jajca. malo mleka, in 15 dkg belega zdroba. Telečji ptički: Iz 55 dkg teletine narežemo zrezke, jih osolimo, potolčemo in nadevamo z nadevom: 3 do 4 dkg suhe slanine zrežemo na kocke, jo popražimo. Ji primešamo pol decilitra smetane, česen, sesekljano limonino lupinico, timijan, 10 dkg zmletega mesa, jajce in malo soli. Zrezke zavijemo in pretaknemo z zobotrebcem in Jih polagamo v kozico, katere dno obložimo s prekajeno slanino, povrhu pa potrosimo sesekljano čebulo in parimo vse skupaj do mehkega. Tik pred serviranjem dodamo še malo kisle smetane. Solata Iz surove pese: Pol kg rdeče pese operemo, olupimo ln zrežemo alt naribamo na rezance, jo osolimo, zmešamo In pokrijemo s pokrovko ln obtežimo z utežmi. Tako naj stoji eno uro. Nato jo zabelimo z oljem tn kisom. Jabolčna pena: Pol kg Jabolk spečemo, nato Jih pretlačimo in ohladimo ter primešamo 15 do 20 dkg sladkorja. V trd sneg 4 beljakov vmešamo žlico sladkorja tn dodamo jabolka ter stepamo s šibteo še pol ure, da lepo naraste. Peno Izboljšamo, če JI primešamo še žlico ruma in malo marelične marmelade. Večerja: Omlete iz bešamela, Jabolčni kompot. Omlete: V kozici raztopimo 4 dkg masla, dodamo 4 dkg moke, mešamo da se pogreje, nato zalijemo z osmlnko litra mleka in skuhamo v gosto kašo. V to vmešamo 2 rumenjaka, osolimo ln ohlajenemu testu primešamo še sneg 2 beljakov. Iz testa spečemo dve omleti. Eno namažemo z nadevom, z drugo pa pokrijemo ter tako pečemo v pečici še pol ure. Nadev: 2 dkg surovega masla In 4 žlice kisle smetane vmeSamo, dodamo rumenjak, 2 dkg nastrganega stra ln 15 do 20 dkg sesek- ljanega suhega mesa ter sneg lz beljaka. Kosilo stane 4*5 din, večerja pa 200 din. PONEDELJEK Ko silo: Ohrovtova juha z rižem, široki rezanci, ledvice z možgani, Jabolčna solata. Ohrovtova juha z rilem: Pol glave ohrovta narežemo na rezance in denemo v kozico z 2 do 3 dkg masti in prepraženo srednje veliko čebulo. Posebej prepražimo 10 dkg riža in zalijemo z zelenjavno juho ali vodo. Dodamo prepražen ohrovt, osolimo in kuhamo še 20 minut. Pred serviranjem dodamo še 2 dkg naribanega sira. Ledvice z moigant: Goveje ledvice alt dvoje svinjskih namočimo v mleku, da izgube vonj in se zmehčajo. Potem jih narežemo na lističe ter Jih prepražimo na 5 dkg masti, kjer smo že prej zarumenili srednje veliko čebulo. Nato možganom (pol telečjih možgan) odstranimo kožico in Jih dodamo ledvicam. Nazadnje Jed osolimo ln začinimo z majaronom. Jabolčna solata: Na rezine narežemo pol kg Jabolk tn naložimo v plasti v posodo, vmes pa potresemo s sladkorjem in narezanimi (ne zmletimi) orehi, lešniki ali mandeljl. Vse skupaj polijemo s poljubnim sadnim sokom. (Razredčen malinovec, borovničev «11 jabolčni sok.) Večerja: Kruh s skutinim namazom, bela kava. Skutin namaz s paradižnikovo mezgo: Penasto vmefcamo 4 dkg surovega masla, dodamo 15 dkg skute, dve žlici paradižnikove mezge, malo soli in sesekljanega zelenega peteršilja in namažemo kose kruha. Kosilo stane 260 din. Večerja pa 110 din. S. Z. palice zgoraj, 1,5 cm od roba navrtamo, prav tako jih navrtamo 35 cm od zgornjega konca. Vse tri okrogle palice zgladimo in navrtamo ob strani. Spodnjo palico pritrdimo s stojalom z dvema 5 cm vijakoma, zgornje pa s 3 cm, kakor kaže slika. Potem stojalo premažemo z oljnato barvo in nazadnje še z lakom. Treba je urezati še vrečico. Urežite jo po merah, ki so naznačene na risbi. Na obeh stra- Sodobno gospodinjstvo št. 2 t , Družine z 0trokl.lk^°<,»So iih ie prispelo smuku. Jutri bo tekmovanje v KOLESARSKA DIRKA KANDIDATOV Zmagal je Volčič na nrnoi’ =marca- Tu je bilo danes flirki 'i^?rL To Rok:;i kolesarska 5ko rrWatov za državno kolesarja nfc?eP,tanc°. M se že nekaj dolgi ,5£o?vya]0 v Opatiji. Na 92 km 2:34 27 ^agal Valčič v času na dii "fiasno z njim je prispela Progo 8 kolesarjev, ki so vso cer Vt“ULskupaj z Valčičem. in si-Jugo ^ Cvein’ Ješič, Vuksan, bo ^ Ba;ic 111 Levačič. Jutri lem hnilkaJ?° Preluke in nazaj. S tantov koneanie sta najlepšo par-grinc, J Jugoslovana Harangozo in Vo-Je H^angoa, z 2:1 (17:21, 110 nadio^i\T 9020 ie z‘izredno obram-tnini,. ?’ Vogrinca. Občinstvo je z dolgo-v P skanjem nagradilo oba igralca. ^Plja^Jszr 3e Dolinar Premagal iW lSuhn /)' Hrbud P“ j' vzlic dobri som zlo, sovjetskim prvakom Saurnoi-Premagala R^U^°iS*ovanka Nikolič ie komaJ Mr v« 9"*0 Bojadžijevo z 2:1. Me- «r G^berg-Mj;ksa°zJ2:l.rema9al SOVjetSki Har6ngozoUtaUr>Ur Sta Še nePrema9an* le 2enskah r in Nikoličeva pri žen- igro. Trami. - Va iz9ubila 3, a dobila 1 pa 3 srečanifVt dobila 1’ iz9ubila rangoza in ni °9nnc ie takoj izza Ha-^ tremi h^ki-0 arja z enim izgubljenim in , J0WmJ srečani'- Hrbud 2 do- m 2 izgubljenimi igri. JUBILEJNO Na kolesu od Ljubljane do Trsta Izmed slovenskih športnih panog je kolesarstvo gotovo ena najstarejših, saj poteka letos že sedemdeseto leto, odkar je bil ustanovljen prvi slovenski kolesarski klub — Klub slovenskih bi-ciklistov »Ljubljana«. Se pred ustanovitvijo tega kluba so pri nas delovali tudi nemški kolesarski klubi, ki so imeli raznarodovalno nalogo na te-lesnovzgojnem področju. Vzporedno s tem turističnim kolesarstvom so začeli seveda tudj z ustanavljanjem svojih podružnic in novih nemško usmerjenih klubov v. več slovenskih naseljih. Ker so bili ti nemški kolesarski klubi v tedanji Avstroogrski povezani z raznimi kolesarskimi zvezami tudi v Nemčiji, kjer Je bilo tedaj kolesarstvo močno razvito, ni nič čudnega, če so jib vsestransko podpirali in je bilo s tem njihovo delovanje močno olajšano. Tudi razna kolesarska tekmovanja, nad katerimi je bilo tedanje občinstvo zelo navdušeno, so mnogo pripomogla k popularizaciji te, ene izmed prvih športnih panog. Vse to se je torej nekaj let pred slovensko prebuditvijo na tem področju močno stopnjevalo Izključno v nemškem raznarodovalnem duftu. Ali Je naše ljudstvo to delovanje mirno gledalo in s prekrižanimi rokami? Ne! Kot najnaprednejše sile slovenskega naroda so tedaj v raznih mestih, in sicer v Ljubljani, Trstu, Celju, Gorici, Kranju in drugod (seveda tudi na Hrvatskem) delovale sokolske telovadne organizacije. V kolesu je videl »Sokol« eno najpripravnejših prevoznih sredstev, s katerim Je moč obiskovati naše podeželske kraje in tako povezovati podeželsko ljudstvo z mestnim, zato je brž začel ustanavljati v svojih vrstah tudi kolesarske odseke. Da bi se ti kolesarji ne omejevali zgolj na propagandne skupinske izlete na podeželje in v druga mesta, so začeli, po zgledu Nemcev misliti tudi na športno, tekmovalno plat kolesarstva. Tako je prišlo leta 1887 do ustanovitve prvega slovenskega kolesarskega kluba. Prvi pobudniki tega kluba so bili: Rudolf Vesel, dr. Demeter Bleiweis-Trsteniški, Ernest Koželj, Milan Levstik, Viljem Mayer in drugi. Odboru tega kluba je načeloval dr. Vinko Gregorič. [ LETA 1888 PRVA SLOVENSKA DIRKA Prvo kolesarsko dirko je ta klub priredil za 25-letnico ljubljanskega »Sokolaa leta 1888. V vrstah tedanjih kolesarjev-dirkačev je sodeloval mimo drugih tudi LETO SLOVENSKEGA KOLESARSKEGA ŠPORTA V treh urah že pred 70 leti p&hjtK&tl MARJAN CAJHEN mm-^ar*er. ie zamahni! s črnobelo zastavico. Okrog 70 tek-se . i ie pritisnilo na pedala svojih koles... Pognali so Lj J s kilometri... Začela se je dirka za naslov držav-16ot PTVaka v letu 1952. Tekmovalci so morala prevoziti Pini ; K 065W okrog Banjice pri Beogradu. V vodeči sku- To . tudi tekmovalec, ki so ga doslej le redki poznali, šesti . bil Marjan Cajhen iz Ljubljane. Na cilj je prispel 111 pustil za seboj precej »asov«. Kdo je Marjan Caj-' hen? Leta 1925 so ga v Domžalah vpisali v matično knjigo. Leta ld42 je odšel v partizane in po osvoboditvi ostal kot aktivni oficir v JLA. Leta 1948 je postal predavatelj pred-vojaške vzgoje na ljubljanski Univerzi. Na tem službenem mestu je še sedaj. Leta 1949 se je včlanil v kolesarski klub »Ljubljana«. Leta 1953 je bil član reprezentanca Slovenije na dirki *Po Hrvatski in Sloveniji«. Sodeloval je na Številnih drugih kolesarskih dirkah. Dosegel Je lepe uspehe. Povsod v se je odlikoval zaradi do ostalih borbenosti in tovarištva **Uncu svojo i ^aIcev svojega moštva. Toda že leta 1954, ko je bil na vr-^bljai j J* forme, je prenehal tekmovati in je svojega »železnega konja« upo-^jhen pa 8e 5® kratke izlete, ali pa za treninge s svojimi učenci. Marjan Pj“eveč radiSe--e_n,..poslov^ kolesarskega športa. Preveč ga je vzljubil in Slovenile n»-J0 08 imeli njegovi tovariši ... Na skupščini Kolesarske za » trem« leti so vsi navzoči delegati iz vseh krajev Slovenije gla-Tudi kortV *n Sloveniji« leta 1955, ko je bil vodja slo- trto tnost Zentance* ki je takrat dosegla svoj največ ji uspeh — zasedla je Etbin Kristan, zavedni kulturni in politični delavec. Povezanost tedanjih slovenskih kolesarjev s hrvatskimi je bila zelo prisrčna in so prihajali v goste drug k drugim, pa naj si bo na razna kolesarska tekmovanja ali pa na telovadne prireditve. Jasno je, da dejavnost slovenskih kolesarjev, ni šla v račun Nemcem. Njihova šovinistična nestrpnost jih je privedla celo do tega, da so fizično napadli zagrebške in karlovške kolesarje, ko so tl ob neki telovadni slav-! nosti v Hrastniku obiskali ljubljanske ko-; lesarje. Najbolj so nemškutarje seveda bodil ; v oči kroji slovenskih in hrvatskih kolesar-I jev z rdečimi in črno obrobljenimi čepicami. PRED 60 LETI JE IMELA LJUBLJANA DIRKALIŠČE V nekaj letih delovanja kolesarjev v j Ljubljani so tudi drugod vznikli kolesarski ! klubi pod raznimi imeni, n. pr. v Trstu ! »Balkan«, v Gorici »Gorica«, v Celju Klub : biciklistov celjskega »Sokola«, v Ljubljani pa še kolesarski klub »Slavec« itd. Razvoj I je šel dalje in po zgledu hrvatskih in srb-! skih kolesarskih krogov je tudi Klub slo-j venskih biciklistov »Ljubljana« ustanovil dirkališčno zadrugo. Uspeh te zadruge je bil v tem, da je bilo leta 1897 v Ljubljani j odprto prvo - slovensko kolesarsko dirkališče, ; povsem ustrezalo tedanjim dirkališčnim tek« i movanjem. Na njem so bila razna tekmovanja, ki so privabljala za tedanje razmere Zmagi in poraza naših košarkarjev j Šanghaj, 23. marca. Jugoslovanski .košarkarji in košarkarice, ki gostujejo na Kitajskem, so igrali v Šanghaju. Ženska re- ! prezentanca je premagala klub Kiangu z 52:39, izgubila pa je z, reprezentanco šan- • g ha ja z 41:60. Moški so na prvi tekmi pre- i magali moštvo Nacionalne javne varnosti ' z • 72:51, izgubili pa so z reprezentanco Šanghaja z 62:73. Jugoslovanski športniki so odpotovali v Tiencin. . Ljubljana : Šibenik Danes ob 15.30 bo na stadionu v šiški nogometna tekma conske lige Ljubljana : Šibenik. Tekma bo nedvomno zanimiva, ker bo skušalo domače moštvo iztrgati odličnim Šibeničanom vsaj- eno, če že ne obe točki. Predtekma se bo začela ob 15.45. Gledalce bodo vozili posebni avtobusi izpred Evrope od 14.50 dalje. Mali rokomet Nanes ob 17. uri bo na igrišču »Svobod« ljubljanski derby .med Svobodo in. Odredom v okviru tekmovanja ljubljanske rokometne lige. Igralci Svobode so se na to tekmo dobro pripravili, medtem ko Odredevci še niso v polni formi- Prav zaradi tega je moč pričakovati zelo zanimivo tn napeto tekmo. Ob 15. in 16. uri bosta jdve ženski predtekmi. Danes na kegljišču Gradisa Na štiristeznem kegljišču Gradisa v Bohoričevi ulici bo danes ves dan zanimiv kegljaški program. Dopoldne ob 8. uri bo nastopilo moštvo Gradisa v okviru republiškega moštvenega prvenstva. Njegov nasprotnik bo kombinirano moštvo »Ljubljane« in Zvezde,...Ob-* 13*-. uri pa. bo,-prijateljska tekma Gr-adis II. -.t. »Reki«. Obe tekmi. stft-»;v ' disciplini- 6X200 lučajev* . «„ , veliko število gledalcev, celo od tri do pet in več tisoč. Zveza slovenskih kolesarjev, ki je bila V’ teh letih že ustanovljena, je leta 1897 razpisala prvenstveno distančno dirko na progi Trst—Ljubljana—Celje. Na njej je zmagal Jaka Gorjanc, eden najbolj vnetih delavcev In organizatorjev slovenskega kolesarstva. . tudi Cehi in poljaki na dirkah LJUBLJANA-TRST Tržaški »Balkan« je leta 1909 izvedel prvo jugoslovansko kolesarsko prvenstvo na progi Ljubljana—Trst, ki ga je osvojil hr-vatskl dirkač Menlga. Naslediijl dve let! je isto prvenstvo in na isti progi osvojil najboljši tedanji hrvatskl kolesar Gregl. Leta 1912 je dal »Balkan« tej dirki še večji pomen, in sicer vseslovansko kolesarsko pr- venstvo, na katerem so sodelovali razen Slovencev še Hrvatje, Čehi in Poljaki. Ta častni naslov sl je priboril član »Balkana« šiškovič, ki je ob slabem vremenu prevozil progo Ljubljana-Trst v treh urah in 2,12 minute. Zadnje tedanje tekmovanje za jugoslovansko prvenstvo je bilo leta 1913 na progi Prosek (pri Trstu) - Krmin - Prosek. Tudi na tem prvenstvu je zmagal šiškovič. V Ljubljani Je bU leta 1913 ustanovljen Klub kolesarjev In motociklistov »Ilirija«, ki je pred izbruhom prve svetovne vojne (7. junija 1914) priredil tekmovanje na progi Ljubljana — Kranj. — Ljubljana. Najboljši je bil Ivo Rebolj. Opomba uredništva: Zgodovino sloven- skega kolesarstva po prvi svetovni vojni bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk. X Šoort do svetu Španci rinejo v ospredje Na prvi večji letošnji mednarodni kolesarski cestni dirki Milano — San Remo Je na 282 km dolgi progi zmagal španski kole- Nogomet na kotalkah! Francpskl Ust »France Solr« je v svoji zadnji Številki priobčil vest, da je nemška nogometna zveza predlagala FIF organizacijo nogometnih tekmovanj na kotalkah. V obrazložitvi nemške nogometne zveze je rečeno, da hi tekmovanja v nogometu na kotalkah »omogočila močnejše strele, ker je hitrost igralcev na kotalkah večja-. Poudariti pa moramo, da so Neroni osvojili vse naslove svetovnih prvakov v drsanju na kotalkah. Neobičajen rekord Di Štefanija Znani nogometaš in vodja napada madridskega Reala Di Stefani je dosegel zares neobičajen rekord, kakršnega še niso zasledili v zgodovini nogometnih tekmovanj: bil je najboljši strelec v treh raznih državah. Di Stefani Je bil najboljši strelec nogometnega prvenstva enkrat v Argentini, trikrat v Kolumbiji in dvakrat v Španiji. V 14 letih igranja je dosegel 300 j golov. To je številka, s katero se lahko pohvali le malokateri napadalni igralec. »Trikolori« brez sprememb Pred dnevi je francoska nogometna reprezentanca igrala prijateljsko mednarodno tekmo s Portugalsko. Enajsterica »trikolorov- ni bila spremenjena — bilo'je isto moštvo, ki je v kvalifikacijski borbi za svetovno prvenstvo lani v Parizu premagalo Belgijo s 6:3. Na prihodnji tekmi bo najstarejši igralec reprezentance in kapetan moštva, branilec R. Marche, oblekel dres državne reprezentance triinpetdesetič. i sar.Migoel Foblet, -ki je dosegel rekordno povprečno hitrost na tej progi s 40,754 km na aro’. Na drugo 'mesto se je uvrstil lanski zmagovalec Belgijec De Bruyne, Najboljši italijanski kolesar je bU De Fflippis, ki se Je Uvrstil na sedmo .mesto z zaost^n-kiai ii 'seVtma m zmagovalcem. Na sliki vtOimo zadovoljnega nasmejanega zmago-vajca. - m'-;.-»■/?. ' r- £ ■ ?> ’ Fiorentina povabljena v SZ Lanski Italijanski nogometni prvak Fiorentina iz Firenc, ki se bo v polfinalu za pokal evropskih nogometnih prvakov pomerila s Crven9 .zvezdo 3. in 18. aprila, je povabljena na gostovanje v SZ. Uoravi kluba Fiorentine so predlagali, da bi nogometno moštvo odigralo dve tekmi v Moskvi, in sicer ^ Spartakom in Dinamom I (2. in 5. julija). Kolikor bo sprejela poziv, bo Fiorentina prva italijanska nogometna enajsterica, ki bo gostovala v SZ, Na podlagi sklepa upravnega odbora INDUSTRIJSKE STEKLARSKE SOKE ROGAŠKA SLATINA razpisujemo naslednja mesta za: tajnika šole ki bo pedagoški vodja, po poklicu profesor ali predmetni učitelj; število obveznih učnih ur se določi po dogovoru predavatelja strokovnega risanja (pihalci, brusilci, slikarji), M bo prenašal teorijo v prakso; po poklicu je lahko iz prosvetne stroke ali pa tudi ne dveh vzgojiteljev tehničnega vodjo šolskih delavnic, po poklica inženir kemije ali preizkušen visokokvalificirani steklarski strokovnjak računovodjo vodjo nabave in prodaje treh mojstrov pihalcev mojstra brusilca Plača po uredbi, pravilniku o plačah in dogovoru. Samska vzgojitelja imata hrano in stanovanje v internatu in dodatek na težino dela. 0 HELSINKI, 23. marca. Po svetovnem prvenstvu v Stockholma so jugoslovanski namiznoteniški igralci v Helsinkih pretna-gafi reprezentanco Finske % 5:0. Finsko reprezentanco so sestavljali mladi igralci. % LENINGRAD, 23. marca. (TASS). Na sovjetskem prvenstvu v smučarskih skokih v Toksavu pri Leningradu je zmagal-Nikolaj Komenski 224 (71, 69,5 m), 2. Samov 220, (70, in 69,5 m). Lovec na daljave Tsakadze je padel pri skoku 76,5 m. Rekord skakalnice je postavfl kombinatorec s skokom 73,5 m. % WALLIS (Švica), 23. marca. (AFP). V veleslalomu z Mčdrana je zmagal Avstrijec Leitner, 3d£,3 pre4 Švicarjem Fel-layem. Pyi .ženskah pa Francozinja. Leduc, pred Švicarko Leichenbach.. . 0 HELSINKE 555. marca.': Mednarodna turneja skakalcev na Finskem * se je končala s tekmo V kraju Jamsankoski. Zmagal je Finec Hyvarinen 220,4 (46,5 ki 46 m) pred rojaki Silvenoineriom, Vitikainenom in Avstrijcem Leodolterjem, Tirkonea, ki je bil v Planici, je bil sedmi. % WINKL, 23. marca. (Reuter). Na tekmovanju . v smučarskih skokih v Zahodni Nemčiji je zmagal Avstrijec Habersatter 224 (64 in 62.5) pred Nemcem Bolkartom 222 točk. • BRUSELJ, 23. marca (Reuter). Na mednarodnem crossu v Varegemu so prva tri mesta osvojili angleški atleti Sando, Hatley in Norris, prvenstva je ostalo kar z 9 točkami naskoka zanimi- Na podlag 19. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah in 10. ČL Pravil Sklada za štipendije ObLO Ljubljana-Bežigrad razpisujemo štipendije za: enega ekonomista, enega elektrotehnika, eno dijakinjo Srednje ekonomske šole, zadnja 2 letnika, enega gojenca Srednje pomorske šole, dva medicinca ali medicinki, eno dijakinjo Srečanje farmacevtske šole. Pismene in kolkavane prošnje je vložiti najkasneje mesec dni po razpisu. Vsebujejo-naj opis socialnih razmer in potek rednega študija. Prošnjam je priložiti: 1. Overovljeno izjavo, da prosilec ne prejema drugih štipendij. 2. Potrdilo o vpisa ▼ šolo, z navedbo letnika oz. semestra in stroke ter odseka. 3. Zadnje spričevalo osatoma potrdilo o uspešno opravljenih izpitih. 4. Potrdilo o imovmskem stanju prosilca in njegovih staršev. 5. Potrdilo podjetja, zavoda ali ustanove, v katerem sita zaposlena oče in mati prosilca, glede 'Višine plače in otroških dodatkov. Otroci padlih borcev pa predložijo tudi potrdilo ZB. Komisija za štipendije pri ObLO Ljubljana-Bežigrad 847 ŠPORT IN TELESNA VZ«OJA lO Sloan Wilson V SIVEM godilo Padiva v podrobnosti! Kaj hi se 'odbrm. Predlagal, naj Hopkins pred-S°di, v +<»m .za duševne bolnike? To se lahko ?*t, da «i ,, P0*06™ Pa ima Hopkins lepo prilož-bo gov™-ii'la'7los^ u^rdi sloves. Prav imaš, sam Waiifo°- ^n' rreRa tu da bi populari-k°lr.eš uporah?« I5jesove2a poslovnega usipeha ne 86 zanj nihče »e »s, usti ne delajo za radijske in televizijske rekJame, kot je nujno, saj so konec ti na]hujši tekmeci v reklami. Izkori- stiti je treba nekaj ie njegovega osebnega življenja. Seveda ga ne moreš oženiti z dečvo, katere sliko objavljajo revije na naslovnih straneh, ne moreš mu dati prve nagrade za smučanje na vodi, saj je treba ohraniti njegov ugled. No, kaj bi ti storil?« »Prav, odgovoril ti bom,« je rekel Tom. »Svetoval bi mu, naj ustanovi nacionalna, odbor za duševne bolnike ali podobno javno' slttžbo, potem pa bi zagnal reklamo do neba!« »Tako je,« je odgovoril Biill, izpraznil kozarec in še naročil pijače. »-Fantom na oddelku za javna dela boš dal najnovejše geslo: »Ce želite dobro reklamo, storite kakšno dobro delo!« Vse to je dobro premišljeno. Ali ga boš še kozarec?« »Bolje bo, če ostanem trezen,« je rekel Tom. »MMim pa, da je v tvoji teoriji nekaj napačnega.« »Ti boš odličen agent na odseku za javna — dela,« je kot z občudovanjem spregovoril BiH. »Glej no, saj ga že zagovarjaš!« »Bedarija,« je odgovoril Tom. »Rad bi samo proučil okoliščine. Pnaviš, da počne te reči, ker hoče postati slaven. Pa je vse življenje, kot kaže, sovražil popularnost! Saj bi lahko postal slaven že prej, če bi hotel. Zakaj je čakal tako dolgo? Od kod ta nenadna sprememba?« »Dobro, dobro, za vsem tem se lahko skriva še nekaj, česar ne moreš videti na prvi pogled. Morda si Hopkins osebno niiti ne želi slave, morda je direktorski odbor zaskrbljen zaradi slabih radijskih in televizijskih sporedov, ki škodujejo ugledu družbe. Zadnje čase se mnogo govori o tem, da skuša radijska družba United na vse načine priti do denarja. Šušljajo, da se ne morejo sporazumeti o sporedu, ki bi bil najprimernejši za ljudL Dejansko je seveda mogoče izboljšati sporede in oddaje, znatno cenejši pa je dragi naičin: stopiš pred voditelje družbe, zlasti pred predsednika, in rečeš, da bi si družba lahko utrdila ugled in si pridobila sloves na primer z organizacijo človekoljubne akcije. Sicer pa bodo videli v Hopkinsu vedno predsednika radijske družbe United, zato bo sleherno njegovo dobro delo tudi najcenejša pot, da bo družba ostala na dobrem glasu.« »Morda res,« je rekel Tom. , »Mogoče je nekoliko bolj zapleteno,« je nadaljeval BiH. »Hopkins se je v okviru družbe navadil ukazovati. Znotraj družbe ne more še bolj okrepiti svoje oblasti, mogoče mu je prišlo na misel, da bi poskusil r politiki. Poprej pa si seveda mora pridobiti ime v javni službi No, ko ga bodo poznali po vsej deželi kot človeka, ki je organiziral odbor za zaščito duševnih bolnikov... Kaj bo takrat? Morda boš ti v radijski družbi eden glavnih agitatorjev, ko pride čas, da bo Hopkins za predsednika ZDA?!« »Ali nisva nečesa pozabila?« je vprašal Tom. »No, kaj?« »Mogoče pa je iskren. Morda bi zares rad napravil kako dobro delo. Za osebno bogatitev je trošil svoje sile, zdaj pa je mogoče prišel na tisto točko, ko bi rad storil nekaj za skupno blaginjo in ne samo zase.« »To je že mogoče,« je podvomil BdliL »Toda če je to res, bi bilo vse skupaj velika neumnost.« »Ali ga zares poznaš?« je vprašal Tom. »Ali v resnici veš, kakšen človek je?« »Hudiča!« je vzkliknil Bill. »Štiri leta že delam pri njem, pa se nisva še nikoli pogledala naravnost v oči O njem pripovedujejo marsikaj. Pravijo, da ima dvoje otrok in da je bil v dvajsetih letih dvakrat doma. Mislim, da mu je sin padel. Sicer pa to omenjajo le redkokdaj. Pravijo, da spi manj. kot je spal Edison. Nekateri vedo povedati, da si je zapomnil vso kartoteko in da lahko na pamet pove vsebino slehernega pomembnejšega pisma ali pogodbe. Slišal sem govorice, da ima v Park aveniji čedno plavolasko. Spet drugi pravijo, da ima razmerje z igralk^, ki se po enkrat ha mesec pripelje z letalom iz Hollywooda. Slišal sem celo, da je malce neuravnovešen. Vsi, ki širijo take govorice, ga v resnici ne poznajo. Z njim zares sodelujeta Walker in Ogden, ta dva pa nikoli ne pripovedujeta o njem. Odkrito ti povem, da nimam pojma, kakšen človek je, hudičevo sposoben pa že mora biti, ker se je povzpel tako visoko.« »Zanimivo mora biti delati z njim,« je refcel Tom. »Morda res,« je odgovoril Bill. »Se nekaj H bom povedal. Vsi pravijo, da je strahovito vztrajen. Ce ne boš mogel opraviti tistega, kar od tebe pričakuje, te bo vrgel ven, ne da bi tremi z očesom. Zapomni si to! Ne vem sicer, ali je to toda vsi pravijo tako.« »To se lepo sliši: če ne boš mogel opraMim tistega, kar od tebe pričakujejo,« je rekel Tom, »toda če bom to storil, ali mi bo kaj i™a>n plačo?« »Ne vem. Presenečen boš, ko boš izvedel, kako stiskaška je ta velika družba. Pred dnevi so poslali okrožnico z opozorilom, da moramo ugašati luč, kadar je ne potrebujemo. Pa svinčnikov nasmenm več krasti. Vedno pravim, da se izplača Imegali poskus s človekom, ki zasluži dve sto tisočakov na leto. Sicer pa bo minilo še precej časa, preden se bosta z gospodarjem srečala!« »Mislim, prepričan sem, da bom spr^jeJ sinžbo, če mi jo bodo ponudili,« je rekel Tom. BiH: je izpraznil kozarec in prižgal ciffiffif+n »Neumen bi bdi. če je ne bi« DNEVNE NOVICE NAMESTO VENCA na grob pokojnega predsednika Zvezne ljudske skupščine Moše Pijada so številne ustanove, gospodarske organizacije, društva in posamezniki namenili denarna sredstva za razne socialne namene. Obveščamo javnost, da se ti prispevki lahko plačujejo v korist računa ... —6643—. Prispevki za socialne namene, pri podružnici Narodne banke na sedežu pristojnega okraja. — Narodna banka FLRJ, Centrala za LRS, Ljubljana. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 24. marca ob 15: B. Kreft: »Krajnski komedijanti-«. Izven in za podeželje; ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin*-. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 25. marca ob 20: Miller: -Pogled z mostu-«. Abonma A. Veljajo vstopnice od 16. marca. Torek, 26. marca ob 20: Brecht: »Kav-. . , kaški krog s kredo-«. Abonma G. za nujne obiske na bolnikovem domu Sreda, 27. marca ob 20: Brecht: »Kav-od 23. do 30. marca, nočna od 20—7, kaški krog s kredo-«. Abonma C. ob nedeljah in praznikih ves dan. Četrtek, 28. marca' ob 20: B. Kreft: Čestitki Zdravstveni dom Center: dr. Hu bert Pupis, tel. 31-052. Titova c. 25 B-II; dr. Rado Žargi, tel. 23-363. Beethovnova št. 4. Zdravstveni dom Bežigrad: dr. Mi- Setina, tel. 31-281, Veiikovška 7. Zdravstveni dom SiČka: dr. Mihael Sajevic, tel. 21-131, Černetova 31. Krajnski komedijanti-« Abonma B. Petek, 29. marca ob 15: B. Kreft: -Krajnski komedijanti-«. Zaključena predstava za gimnazijo v Postojni. Sobota, 30. marca ob 20: Brecht: -Kavkaški krog s kreda«. Izven in za podeželje. Zdravstveni dom Vič: dr. Edvard Nedelja, 31. marca ob 20: I. Cankar: Jemc, tel. 21-494, v primeru odsotnosti zdravnika klicati tel. 21-519 ali 20-497. Zdravstveni dom Rudnik: dr. Fe-dor Krejči: tel. 20-767, Privoz št. 18. v primeru odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. -Hlapci«. Zaključena predstava za Moste. Igralec Lojze Potokar bo 3. aprila slavil petintridesetletnico umetniškega dela v vlogi Sokrata v odrski prired- Zdra^stveni dom Šentvid: Telefon bi Platonovih spisov Apologija, Kri- st. 731 ali 741. Zdravstveni dom Moste: dr. Alen- ton, Faidon z naslovom: -Poslednji dnevi Sokrata-«. Prevajalec je akade- ka Radšp-1. Ljubllana, Krekova ul. 5, mik Anton Sovrč. Delo je za Ekspe-telefon 31-359. V odsotnosti zdravnika rimentalno gledališče v Ljubljani zre-kličite tel. LM 30-300. ■ žirala Balbina Battelino-Baranovičeva. scenograf je ing. arch. Niko Matul, OBVESTILO \ kostumograf Nada Souvan. Nastopajo Sekretariat Izvršne«* sveta za in- člani .Drame SNG: Helena Erjav- Na Akademiji za igralsko umetnost je diplomirala z odličnim uspehom Alja Tkačeva. Iskreno čestitajo prijatelji. Mitji Tavčarju iskreno čestitajo k diplomi za elektroinženirja — prijatelji. Poročili so se v Ljubljani ▼ soboto, dne 23. marca 1957 Strojni tehnik Marijan Dežnak in delavka Tonka Zoran; delavec Cvetko Velikonja in delavka Ana Krapež; študent Ivan Pivac in učiteljica Vida Bratina; avtomehanik Ciril Primožič in čevlj. prešivalka Breda Kristan; glasbenik Bogdan Habbe in bančna uslužbenka Marija Štrukelj; študent Andrej Ceč in administratorka Jožefa Romih; čevljar Hasan Arap in prešivalka Ema Stopar; uslužbenec LM Alojz Prelogar in šivilja Ivana 2ni-daršjč; absolvent Miroslav Vrabič in nameščenka Helena Ogrin; ing. arh. Milan Mihelič in nameščenka Frančiška Amigoni; Franc Lenarčič in str. pletilja Antonija Škrabi; elektrotehnik Jožef Pogačnik in tehnični risar Veronika Rakušček; uslužbenec Mihael Butina in obrtnica Kristina Istenič; abs. geodezije Antonie Sepetovski in abs. geodezije Marija Frey; ing. agronomije Zdravomil Trstenjak in abs. filozofije Vida Lončar; knjigovez Stanislav Debevec in delavka Veronika Norčič. duistriio in obrt obvešča, da je imenoval i/Ditno komisiio za industrij-sko-tehnične stroke, in si^er- rudarsko. metalurško, elektrotehniško (jaki in šibki tok), strojno, kemično, tekst.il- čeva (Palas Atene), Jože Zupan (Kri-ton), Janez Rohaček (Meletos), Lojze Drenovec (Anitos), Stane Cesnik (Platon) in Maks Furijan (ječar). Vstopnice so v prodaji od jutri, 25. marca no, usniarsko. lesno in geološko za i nazive industrijski tehnik in industrij- I ... V1°-RO Suzane v »Krajnskih kome- ski inženir. Rok za vlaganle prijav ni predpisan, na-' na nai se kandidati, ki žele polagati izpit še letos, prijavijo čim-prei. dijantih« igra do nadaljnjega Mila Kačičeva. Občinstvo opozarjamo, da so od jutri, 25. marca, dalje po običajnih opernih cenah v prodaji vstopnice za Pri lave naslovite na: Sekretariat i vse predstave poljskega Državnega Izvršnega sveta za industrijo in obrt. : gledališča iz Lodza,* ki bo gostovalo Izpitna komisil« industriicko-tehnične v Ljubljani od 6. do lL aprila. Raz-stroke. Llubllana. Gregorčičeva ul. 25. pored poljskih predstav v Ljubljani je naslednji: 6. aprila zvečer v Drami: Gabriela Zapolska: -Morala gospe Dulske«; 7. aprila popoldhe v Drami: Gabriela Zapolska: -Morala gospe _ _ Dulske-«; 7. aprila zvečer v Drami: Z 10 aprilom 19o7 OTVARJAMO jean Anouilh: -Antigona*«; 8. aprila zve4er y °Pert: Ferdynando de Rojas: p£.TTT7Tr c? n VENU H obvešča: L JUBL J AN A-BEOGR AD-LJ UBL JANA po naslednjem voznem redu: odh. 20.10 odh. 21.50 prih. 23.30 odh. 0.30 prih. 6.30 -Celestina«: 9. aprila zvečer v Drami: Jean Anouilh: -Antigona«; 10. aprila i popoldne v Drami: Gabriela Zapolska: -Morala gospe Dulske-«; 11-, aprila ZAGREB odh. 6.30 zvečer v Operi: Ferdynando de Rojas: -Celestina-«. Vse predstave poljskih gostov so izven in za podeželje. OPERA ZAGREB prih. 5.30 BEOGRAD odh. 23.30 Avtobus ima v obeh smereh postanke še v TREBNJEM, ŠENTJERNEJU, KOSTANJEVICI, MRASEVU. . .. .. w „ . CERKLJAH, KRŠKI VASI in v CA- Ned£S 19-30: Verdi. J »Othello«. Gostovanje Josipa Go- Zahvala. Iskreno se zahvaljujem stiča in Stanoje Jankoviča. Abon- LESNA GALANTERIJA V IZOLI razpisuje mesto lesnega manipulanta Pogoji: ustrezajoča šolska izobrazba, večletna praksa pri manipuliranju z buko- Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. 820 mi K.% Petek, 29. marca ob 19.30: Dvof-ak: -Rusalka«. Abonma u. Sobota, 30. marca ob 19.30: Čajkovski: -Labodje jezero«. Abonma F. V nedeljo, 31. marca bo v naslovnt TOALETNO dr. DuSanu Banvai, Železniki, za vso skrb in nego ter izredno spretnost pri zdravljenju moje težke bolezni. Hvaležni M. Lotrič-Turkova z družino, Češnjica. Uprava za ccste OLO Celje sporoča, da bo cesta št. III-1731 Višnja | vlogi Puccinijeve »Tosce* gostovala vas-Vitanje zaprta za ves vozni pro- ! prva madžarska dramska sopranistka met od 25. do 27; marca zaradi po-Paula Faričacs, članica budimpeštan-pravila mostu. Promet bo po obvozni ske Opere. Pevka stalno gostuje na cesti št. III-1733 Stranice-Vitanje. j odrih tako vzhodne Evrope kot na za- i hodu in jo smatrajo sploh za eno prvih dramskih sopranistk. Predstava j v nedeljo bo izven abonmaja in za I podeželje. Vstopnice bodo v prodaji I- od srede, 27. marca od 17. ure dalje j v Operi. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža J Nedelja, 24. marca ob 15: M. Gorki: i »Malomeščani«. Izven. Popoldanska predstava. (Veljajo vstopnice od X7 marca) * * Za čiščenje mastnih madežev do- Db 20: -Večer v čitalnici« - Vilhar- biš v vseh trgovinah, kjer kupuješ jeve šaloigre. Izven. (Veljajo vstop- milo, tudi preparat FLEX. Nobenemu nice ocj 57 marca.) gospodinjstvu ne srne manjkati FLEX. ponedeljek, 25. marca ob 20: Anny Čudovito izgledaš. Tako mladosten Tichy: »Vselej sta dve možnosti«, in svež- obraz imaš danes! Take opaz- Zaključena predstava za abonma ke boš žela, če si boš napravila ma- lms m. sko TEINT BELL. v torel{ 26 marca bo osma premie. Po r> n n «• H tl I fl ra- komedija Anny Tichy -Vselej sta R n D fl V H N J fl dve možnosti«. Delo Je zrežiral Jože Gale, igrajo: Janez Presetnlk, Fran-Elektrotehniškn društvo LRS vabi fiek Drofenik, Danilo Bezlaj, Alenka vse svoje člane na predavanje, ki bo svetelova, Saša Miklavc, Miro Kopač, dne 27. marca 1957 ob 19.30 (brez aka- Miro Veber. Scenograf ing. arh. Niko demske četrti) v dvorani Doma elek- Matul, kostumer Alenka Bartol-Ser- trogospodarstva, Ljubljana, Haidriho- jOVa. va ulica 2. Predaval bo ing. Branko Vajda o temi -O mrežnem analiza- ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE torju Inštituta za elektriško gospo- Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 24. marca ob 16: J. S. Po-nf c=m o m »i!?»povič: -Jara meščanka«, komedija, stracijami na samem analizatorju. popoldanska predstava. Izven; Slovensko kemijsko društvo tfbve- ob 20: L. Bobič: -Družina Blo«. šča svoje člane in vse zainteresirane, komedija. Večerna predstava. Izven, da bo predaval v sredo, 27. marca . (veljajo vstopnice od 17. marca.) prof. dr. Božo Težak iz Zagreba o Sretja, 27. marca ob 20.30: L. Bobič: temi: -Mehanizem precipitacije in kao- »Družina Blo«, komedija. Red D. kulaclje«. Predavanje bo ob IB v pre- Vstopnice so tudi v prodaji, davalnici Kemičnega inštituta -Borisa Petek, 29. marca ob 20: O. Stuart: Kidriča«. Ljubljana, Hajdrihova 19. »Čudovite pustolovščine«, komedija. Vljudno vabljeni. a Gostovanje v Kamniku. (Predpro- I-judska univerza v Ljubljani In daja vstopnic od srede dalje pri VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Nedelja, 24. marca od 16; A. Remec: -Magda«. Izven ln za podeželje. Torek 26. marca ob 16: A. Remec: »Magda«. Red D in izven. Četrtek. 28. marca ob 16 ln 20: Remec: »Magda«. Gostovanje v Škofji Loki. ’ Sobota. SO. marca ob 20: A. Remec: »Magda«. Gostovanje na Visokem pri Kranju. Nedelja; 31. marca ob M: Saiacrou: »Noči jeze«. Izven in za podeželje. KINO I »STORŽIČ«: ob 9.30 »meriški film »Vi- j kend v Valfdorfnc. Ob 14, 16, 18 in 20 *n-I gleški barvni film »Svengalk. V glavni vlogi I Donald Wolfitt, Hildegarde Neff in Terence Morgan. Danes zadnjikrat! t »TRIGLAV«: amer. barvni film »Glpsy«. Predstave ob 15, 17, 19. Danes zadnjikrat! »SVOBODA«: ameriški filpi »Vikend v ! Valdorfu«. Predstavi ob 15 in 20. Z BLEDA Vzhodnoneinški barvni film »Kamenlto srce«. Predstave ob 14, 16, 18 in 20. V glavni vlogi Lutz Moik, Hanna Rucker, Paul Bildt in Lotte Lobinger. 7. JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno slnžbo Ima na Jesenicah dr. Mirko ViSnar, Prešernova cesta. Brivsko dežurno službo ima v nedeljo, 24. marca, Slavko Saračevič, brivski salon. Obrtniška ulica. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 24. marca ob 19.30: K. Capek: -Mati«. KINO »RADIO«: avstrijski film »Zdaj smo pa tam«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja mladinskega filma. »PLAVŽ«: ameriški barvni film »Sin Ali babe«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10.30 matineja mladinskega filma. »ŽIROVNICA«: mehiški film »Mehika ir pesral«. Predstavi ob 16 i!> 19.30. DOVJE; amer. film »Prelomnica«. Predstavi ob 17 in 19. V glavni vlogi John Garfield in Patrizia Neal. y RADIO LJUBLJANA Spored sa MdeI)o, M. marca Poročila: 6.0«, 7.6«, 13.00, 15.i6, ».«, 32.00 in 22J>5. 6.00—7.00 Narodne pesmi in doma-čl napevi za prijetno nedeljsko jutro — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Zabavne melodije — 8.30 Otroška predstava — Erich Kfistner: Pikica in Tonček -9.05 Slovenske narodne in umetne pesmi - 9.45 Se pomnite, tovariši... Ivanovič Milena-Aleksandra: Na pragu svobode — 10.15 Nedeljski simfonični koncert — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence - 11.35 Igra veliki zabavni orkester Radia Bern — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.10 Opoldanski glasbeni spored — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Za našo vas - 14.00—16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Matija Maležič: V dolini Ližane (reportaža) - 16.30 Glasbeni mozaik - 17.30 Radijska igra: Milaji Horvat: Danes je moj rojstni dan (ponovitev) - 18.17 Glasba v mraku — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Malo od tu in malo od tam (zabavna glasbena oddaja) — 21.00 Kulturni razgledi: Se enkrat: Pesniki o poeziji - 21.15 Nočni koncert - 22.15 Nekaj novosti iz našega arhiva zabavne glasbe — 22.15-23.00 UKV program: Jazz-cocktail — 23.00—24.00 Oddaja za tujino - na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). n. program za nedeljo, 24. marca 1957 13.10 Promenadni koncert - 14.00 Ljubljanska kronica in obvestila -14.15 Melodije v gosjem redu — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved — 15.15—16.00 Odlomki in arije iz oper — 22.15—23.00 Jazz-cocktail. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Nedelja, dne 24. marca: lekarna »Center-«, Gosposka ulica 12. Ponedeljek, dne 25. marca: lekarna »Tabor*«, Trg revolucije 3. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film: »San Antonio««. UDARNIK: Jugosl. film: »Ne obračaj se, sinko-. • SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 24. marca ob 15: Massenet: »Manon-«. Red U; ob 19.30: Goodrich-Hackett: »Dnevnik Ane Frank*. Izven. Umetnostna galerija. Razstava ilustracij in knjig »Mladinske knjige-, Razstava je odprta dnevno od 9—18 v času od 16. do 31. marca. Ljubitelji umetnosti in prijatelji lepe knjige vljudno vabljeni. Rodile so: Alojzija, Srpčič, 29 let, ‘gospodinja, Segovci — Bojana; Vera Potočnik, 31 let, čistilka. Orehova vas — Božidara; Valentina Kotnik, 23 let, gospodinja. Pragersko — Vlasto; Ana Cafuta, 20 let, gospodinja — Zdenko; Marija Sagadin, 25 let, navijalka, Dobrovce — Tatjano; Jožefa Rihter, 34 let, gospodinja, Zg. Kapla — Jožeta; Majda Ambrožič, 25 let, krij igo vodki-n ja, G. Radgona — Vesno; Terezija Kran-čan, 23 let, predica — Milana; Ana Frank, 21 let, navijalka — Andreja; Marjeta Gorenjak, 27 let, delavka, Ruše — Borisa; Marjeta Tučič, 23 let, gospodinja, Ješenca — Marjetko; Marija Koder, 29 let, gospodinja, Zg. Žerjavci — Marijo. Poročili so se: Stanislav Lešnik, 27 let, strojni ključavničar — Marija Bizjak, 18 let, krojačica; Viktor Semelbauer, 49 let, elektremojster — Marija Fridl, 34 1 et, elektronavijalka; Karl Dobrina, 26 let, strugar — Marija Habjanič, 24 let, predica; Alojz UtbI, 37 let, delavec — Katarina še-r.eger, 43 let, delavka: Peter Dvoršak, 21 let, mehanik — Elizabeta Pečovnik, 26 let, nameščenka; Alojzij Curk, 34 let, posestnik — Katarina Kmetec, 23 let, poljska delavka; Vasilij Bemhard, 26 let, uslužbenec — Marija Babkov, 26 let, dipl juristka. KINO -UNION« Ameriški barvni tUa »Broadwajska uspavanka« Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Doris Day in Gene Nelson. Prodaja vstopnic od 9-11 in od 14 dalje. -Danes zadnjikrat. KINO -KOMUNA« Ameriški «1» « »Na razpotju Tednik: Filmske novosti St. »• . stave ob 1«. 18-38 ln sl. - ’ * d vlogi Bette Davi, in Paul Prodaja vstopnic od »-U dalje. Danes zadnjlkr*4. KINO »SLOGA«; amer. film »Obsojeni«. Tednik: Nesmrtna glasba. Predsfeve ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Glenn Ford. Ob 10 matineja istega filma. KINO VIČ: ameriški vistavision fttm »Ur« obupa«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavnih vlogah Huphrey Bogart ta Frederic March. Danes zadnjikrat! KINO »SOČA«: amer. barvni fflra »Kvartopirec z Mississipija«. Tednik: Sorodnik, Predstave ob 16, 18 m 20. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 — 11 in od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8 pred-j vaja ameriški barvni film »Fant iz Okla- i home«. Predstave danes ob 10, 15 in 17. Danes zadnjikrat! Jutri bo na sporedu jugoslovanski film »Ešalon dr. M«. K I N 0 .SISKA' AmeriSki fll“ Lepo se obnašaj V glavni vlogi H Shelley Winters. Predstave o dalje. in 20. Prodaja vstopnic oa « Danes zadnjikrat- — ---------------------------------• w.rW>l & KINO »LITOSTROJ«: angleSM Ifl »Škrlatna dolina«. Predstave 01J „ In .20. V glavni vlogi Greg*7 ^ Win Min Than. Prodaja vstopni^ pred pričetkom prve predstave zadnjikrat! j. KINO -TRIGLAV« Francoski barvrd film »OBSEDENOST« Tednik. V glavni vlogi Michele Morgan in Raf Valone. Predstave ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30. Prodaja vstopnic od 10—11 in od 13.30 dalje. Samo danes in jutri. Ob 10 mladinska predstava amer. barv. filma: »►Veselo in brez skrbi-«. IZ PTUJU OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 24. marca ob 15.30: Branislav Nuši6: »Narodni poslanec**. Gostovanje v Gorišnici. Abonma in izv. KINO »MESTNI KINO«: angleški barvni film »Vlaki vozijo mimo«. V glavni vlogi Claide Rains in Marta Toren. IZ MURK*1? SOBOTE KINO »PARK«: ameriški barvni film »človek iz Alama«. Predstave ob 10, 15, 17.30 in 20. V glavni vlogi Glenn Ford in Julia Adams. x VESTI 12 TRBOVELJ KINO' »DELAVSKI DOM«: ameriški barvni film »Dolina maščevanja«. V glavni vlogi Burt Lancaster. »SVOBODA - TRBOVLJE II«: ameriški barvni film »Dvoboj v džungli«. V glavni vlogi Dana Andrews. 12 ROGAŠKE SLATINE KINO Nemški film »Luč ljubezni«. Predstavi ob 16 in 19. V glavni vlocrf Paula Wesselli CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 24. marca ob 15.30: M. Mikeln: -Petra Seme pozna poroka-. Nedeljski abonma in izven. Torek, 26. marca ob 20: Stefan Zweig: -Volpone-. Red Torek. Četrtek. 28. marca ob 16 tn 20: Večer baleta in opernih arij. Gostovanje članov Opere SNG iz Ljubljane: ob 19.30: M. Mikeln: »Petra Seme pozna Doroka-. Gostovanje v Vojniku. Petek, 29. marca ob 20: M. Mikeln: »Petra Seme pozna poroka-«. Gostovanje v Laškem. Nedelja, 31. marca ob 14: M. Mikeln: »Petra Seme pozna poroka«. Gostovanje v Topolšici KINO »UNION«: francoski film »Stopnice za služinčad«. Predstave ob 16, 18 in 20. »METROPOL«: ameriški film »Ne bodo mi verjeli«. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Robert Young in Susan Hay-ward. Rodile so: Jovan Marija, poljska delavka iz Janškovega sela — Jožefo; Dimeč Zofija, gospodinj, pomočnica iz Celja — Tatjano; Čretnik Jožefa, gospodinja iz Proseni-škega — Jožeta; Majer Marija, gospodinja iz Kačjega dola - Jožeta; Kotnik Ivana, gospodinja iz Hudinje - Gidorja; Klaker Magdalena, učiteljica iz Obrežja — Magdaleno; Ožir Pavla, gospodinja iz Brnice — Stanislava; Arzenšek Ana, pomož. delavka iz Slivnice p. Celju - Alojzijo; Kranjc Marija, polj. delavka iz Gotovelj — Ivo; Puk-majster Štefanija, gospodinja iz Migojnic — Branka;. Pungeršek Albina, gospodinja iz Celja - Romano; Prašnikar Karolina, delavka iz Belovega — Vojko; Srot Neža, delavka iz Celja — Boška; Drev Terezija, gospodinja iz Prelske - Bernardo; Ukman Frančiška, gospodinja Iz Hude jame — Jožeta; Rotar Frančiška, gospodinja i? Šmartnega — Jožeta; Premoš Dragica, pom. delavka iz Celja — Ivanko; Sovinek Ida. kuharica iz MetleČ — Zoro; Spital Veronika, gospodinja iz Gaberk — Rajka; Došler Jožefa, gospodinja iz Lemberga — Miroslavo; Zagrušov-cem Ana, gospodinja iz Creskove — Mag-dalpno; Kompan Marija, gospodinja iz To-polščice — Ivana: Jurko Katarina, natakarica iz Celja — Božidara; Jerič Angela, gospodinja iz Donačke gore — Marijo. Ljubljanska tovarna hranil Ljubljana • Smartinska 30 poziva v smislu doloHl 6^ ^ Uredbe o plačah delavce ^ uslužbencev gospodars^11 ganizacij (Ur. L FLRJ st-i in 27. 61. tarifnega Pfa „ ,už-podjetja, vse delavce in eV bence, da v roku 3 n’_ j;a-od objave tega poziva ^ vijo svoje pravice do P dobička leta 1956. P° P ,;ena treh mesecev, neuveljav j pravica do deleža iz g40 zapade. Prodamo osebni avtomobil znamke »Oldsrt1-0^ a v zelo dobrem s^Liojti vgrajenim radijskim ap®1^ in kurjavo. Avto Je Cena zelo ugodna. na ogled v podjetju * uačij-LATOK«, tovarna veni skih in termičnih napr _ Zagreb, Radnička cesta 7 telefonske informacije —<■ IZ 2ALCA Zavod za napredek gospodinjstva prirejata ciklus predavani -Dom ln go- Slov. knjižnem zavodu v Kamniku.) Prodaja vstopnic v Mestnem domu, spodinjstvo«. V četrtek, -8. marca, rezerviranje telefon 33-860. — Zaradi bo predaval Ing. Leon Skaberne “F,ko- obolelosti tov. Penka odpade popol-nomski faktorji v gradnji stanovanj«, danska nedeljska predstava »Janko ln Predavanje bo ob 20. url v dvorani Metka-, namesto te bo uprizorjena Prirodoslovno - matematične fakultete, v nedeljo ob 16 Popovičeva komedija vhod lz Gosposke ulice. '-Jara meščanka* (Pokondirena Uk- Geografsko društvo vabi na pre- ,va). Opozarjamo na petkovo gostova-davanje prof. dr. Svetozarja Ilešiča o nje Sentlakobskega gledališča v Kam-njegovi poti po Franclji. Predavanje niku. Uprizorilo oo Stuartovo kome-bo v sredo, 27. marca ob 20 v balkon- dljo »Čudovite pustolovščine«. Pred- ski predavalnici na Univerzi. Društvo matematikov in fizikov LRS vabi na Javno predavanje, ki bo v sredo, 27. marca ob 20 v matematični predavalnici Univerze v Ljubljani (vhod s Trga revolucije). Predaval bo stud. mat. Z. Bohte: »O principu skrčenih slik v metričnih prostorih«. Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudno-znanstveno predavanje asist. dr. Mihe Likarja: »Virusi in tumorji«. Predavanje, spremljano z diapozitivi, bo v tor"’' 26. marca ob 20 v prirodoslovni predavalnici na prodaja vstopnic od srede dalje v Slov. knjižnem zavodu v Kamniku. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana Nedelja, 24. marca ob 15: Golia: »Sneguljčica«. Gostovanje v Kulturnem domu v Mengšu; ob 20: Gostuje v Obrtniškem gledališču Dramska skupina Celjskega akademskega kluba s Skvarklno-vo komedijo: »Tuje dete«. Prodaja vstopnic 2 url pred pričetkom predstave ln v nedeljo od 1* do 12. Rnzervacija na telefon 22-63». Sporočamo žalostno vest, da je po kratki in mučni bolezni nenadoma umrla IVANKA MACAROL uslužbenka Studijske knjižnice v Postojni,-članica Zveze komunistov in znana aktivistka iz NOB Pogreb bo v Postojni v ponedeljek, dne 25. marca ob 16. uri. Slava njenemu spominu! Postojna, dne 23. marca 1957. Občinski komite ZKS, Občinski odbor SZDL, Občinski odbor Zveze borcev NOV, Postojna. Dvojni program: ameriški film »Beli jorgovan« in ameriški film »Dama s kamelijami«. Ure predstav bodo objavljene v reklamnih omaricah. univerzi, vhod lz Gosposke ulice. t ■ mestno lutkovno gledališče obvešča prebivalstvo občine Moste, da bo predavanje tov. Bogdana Tekav- člča: »Nevarnosti splava ln njegovo Levstikov (Šentjakobski) trg 2 preprečevanje« Predavanje bo dne Nedelja, 24. marca ob 11: F. Bevk: 26. marca ob 19.30 v dvorani ObLO -Lenuh Polezuh«. Moste, I. nadstropje. Zaloška cesta 1 št. 51 a. - Vljudno vabljeni. Roene Intke Resljeva cesta 36 i Nedelja, 24. marca ob 17: A. Papler: | -Hudobni graščak«. Jutri koncert za zeleni abonma. Prodaja vstopnic za vse predstave Dirigent Janos Ferencsik iz Budim- od srede dalje (razen nedelje) od 10. pešte, solist Anton Trost. - Spored: do 12. ure v upravi, Resljeva cesta 36, Kodaly: Hary Janos; Strauss: Burle. telefon 32-020, in pol ure_ pred vsako ska za klavir in orkester; Brahms: ipredst^o (tudi ob nedeljah) pri gle-XL shnfonlta. I dališki blagajni. KONCERTI Umrl je MILOŠ TURNŠEK rezervni poročnik — pilot JLA in študent prava Njegovo truplo bo prepeljano v ponedeljek, 25. marca 1957, ob 13.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zadah v Braslovče, kjer bo tega dne ob 17. uri pokopano. Ljubljana, Braslovče, Črnomelj, Celje tn Maribor, dne 23. marca 1957. Žalujoči: dr. VIKTOR in FRANČIŠKA, oče in mati, SILVA in FRANCKA, sestri in ostalo sorodstvo KOMUNALNO PODJETJE SLOVENSKA BISTRICA proda na podlagi čl. 49. tn 50 uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi tovorni avto znamke »Bianchi«, nosilnost 4 t Reflektanti naj se javijo v upravi podjetja Slov, Bistrica, Trg Alfonza Sar ha 7, tel. št. 4. M 108 Tovorna usnja, Kamnik razpisuje delovno mesto za: pomočnika mezdnega oddelka pomočnika materialnega knjigovodje Po.goji: popolna srednja šola z ustrezno prakso, nižja srednja šola, lahko tudi začetnik. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite upravi tovarne do 1. aprila 1957. 828 RAZPIS SLUŽBE Uprava za ceste Tehnična sekcija v ^ razpisuje prosto delovno mesto cestne?Ja nadzorni^3 s sedežem v Šoštanju- Nastop službe je rll0Žen koj ali po dogovoru- nagtO' Kot prosilci Jf£^jCjo P0' pajo osebe, ki IZPoLrjJp 2^00^ leg pogojev v čl. 1» v o državnih nameščenem Sloveniji še naslednje. ^ Biti morajo ali gradbene srednje šole q jn za no triletno zapa ^ položenim strokovnim ^ de- ali pa absolventi Pfdb lovodske šole z večletno ^ slitvijo in prakson- ^ ^ vzdrževalnih ali P°d lih- .v,.- 7 dop®1' Plača po uredbi z d0, nilno plačo ln ter^ datkom. Za redni A^? Tehnična sekcija, iMva 42. ^ 824 _____ f -v V ^ BEOGRAJSKI SEJEM obvešča JUGOSLOVANSKO JAVNOST Mednarodni sejem tehnike in tehničnih izsledkov Beograjski sejem sporoča vsem jugoslovanskim gospodarskim organizacijam, industrijskim, trgovinskim in drugim zainteresiranim podjetjem in ustanovam, da ima »Sedma sila« časopisno-založniško podjetje Združenja novinarjev Srbije izključno pravico: 1. za zbiranje oglasov v FLRJ, za sejemski katalog 2. za zbiranje reklame na reklamnih deskah na sejmu 3. za zbiranje »oglasov, reklam in informacij za razglasno postajo na sejmu 4. za izdajanje v zakup stenskih vitrin na sejmu 5. za izvrševanje fotoslužbe na sejmu za reportažno in tehnično fotografiranje itd. »Sedma sila« je prevzela te posle za vse sejemske prireditve do konca leta 1960 Mednarodni sejem tehnike in tehničnih izsledkov bo odprt od 23. avg. do 2. sept. 1957 °®HE INFORMACIJE LAHKO DOBITE T REKLAMNO OGLASNEM SERVISU »SEDME SILE«, REOGRAD, TEMZI JE 31 (MEDIUSPRAT), TELEFON 31-563 IN 32-031, s yM DIREKCIJI BEOGRAJSKEGA SEJMA: BEOGRAD, PR0LETERSK3H BRIGAD 27, TELEFON 32-317, 32-459, 32-385 IN 31-629 — POŠTNI PREDAL 408 OBVESTILOM JUGOSLOVANSKI JAVNOSTI PROSIMO, DA PREDSTAVNIKOM »SEDME SILE« PRI IZVRŠEVANJU TEH POSLOV IZKAŽETE SVOJE ZAUPANJE! ; Direkcija Beograjskega sejma OBIŠČITE II. SEJEM MODE IN USNJARSTVA Z MEDNARODNO UDELEŽBO V LJUBLJANI - OD 30. MARCA DO 7. APRILA 1957 RAZSTAVLJAJO JUGOSLOVANSKA, AVSTRIJSKA NEMŠKA, HOLANDSKA, ITALIJANSKA PODJETJA VSAK DAN REVIJE SODOBNEGA OBLAČENJA Z NAGRADNIM ANKETIRANJEM OBISKOVALCE' NAJLEPSA PRIL02N0ST ZA SKLEPANJE TRGOVSKIH ZAKLJUČKOV IZKORISTITE 25% POPUSTA NA ŽELEZNICI' SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA ZA INDUSTRIJO IN OBRT V LJUBLJANI razpisuje delovno mesto za: STROJNEGA INŽENIRJA za kovinsko in elektroindustrijo z večletno prakso na vodilnih mestih; EKONOMISTA z daljšo prakso v finančno-ekonomski službi ali srednješolsko izobrazbo z najmanj 10-letno prakso v finaneno-ekonomski službi. Prijave naslovite na: Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 25. ______________ ■ 846a »UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO« Ljubljana - Igriška 6 razpisuje mesta za: tri črkostavce dva tiskarska stroinika Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Glede vseh pogojev se lahko pismeno ali ustno obračate na upravo podjetja. 823 Upravni odbor podjetja »AGROTEHNIKA - SERVIS« — LJUTOMER razpisuje naslednja delovna mesta za: STROJNEGA TEHNIKA s prakso od 5 do 10 let STROJNEGA TEHNIKA-KONSTRUKTORJA s prakso od 3 do 5 let KOMERCIALISTA z 10-letno prakso; zaželeno v železninarski stroki POMOŽNEGA KNJIGOVODJO dovršena ekonomska srednja šola s 3-letno prakso Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. Interesenti naj se osebno zglase v upravi podjetja ali pošljejo pismeno ponudbo z življenjepisom in opisom dosedanjega dela do 15. aprila na gornji naslov. Oglašujte v »Ljudski pravici!« ♦ Javna licitacija za izvrševanje gradbenih in gradbeno obrtniških del TEKSTILNA TOVARNA »INTEKS« V KRANJU razpisuje prvo javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih, obrtniških in inštalaterskih del za graditev enega devetstanovanjskega bloka. Predračunska vsota znaša 18,500.000 din. Licitacijska obravnava bo 8. aprila 1957 ob 9. mi dopoldne v prostorih Tekstilne tovarne »INTEKS«. Projekt in vsi potrebni licitacijski pogoji bodo interesentom na razpolago od dneva razpisa licitacije dalje v prostorih investitorja. TEKSTILNA TOVARNA »INTEKS« — KRANJ 821 GRADBENO PODJETJE »I. MAJ« — KOPER g razpisuje naslednja delovna mesta za: 1 gradbenega inženirja 2 gradbena tehnika Prednost imajo kandidati s pooblastili za vodstva gradenj. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Samske sobe zagotovljene, družinska stanovanja po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev ter z dokazili o strokovnosti dostavite na naslov GRADBENO PODJETJE »I. MAJ* — KOPER ___________________________________________ 791 »NIKO« „ TOVARNA KOVINSKIH IN ELEKTROMEHANSKIH IZDELKOV — ZELEZNIKI — SLOVENIJA razpisuje prvo javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih, gradbeno obrtniških ter instalacijskih del na tovarniškem objektu v Železnikih Predračunska vsota (zaokrožena) za posamezne vrste del, ki se oddajajo vsako posebej, znaša: 1. gradbena in gradbeno obrtniška dela . . . 75,710.000 din 2. električna instal. (luč, močni in šibki tok) . 9,140.000 din 3. transformatorska postaja (električni del) . . 3,854.000 din 4. centralna kurjava, ventilacija in vodovodna instalacija . . ,........................... 14,668.000 din ROK DOVRSITVE DEL JE 31. DECEMBER 1957. Višina varščine ponudnikov je 0,2 % od predračunske vsote gradbenih in gradbeno obrtniških del ter 0,5 % od predračunske vsote ostalih posameznih vrst razpisanih del. Podrobnejši pogoji so razvidni iz razpisanega elaborata Licitacija bo 20. aprila 1957 ob 10. uri dopoldne v prostorih »Slovenija projekta«, biro ing. Josipa Didka, Ljubljana, Cankarjeva 1/VI. Ponudbe, ki morajo biti opremljene v skladu s predpisi Pravilnika o postopku prijavni licitaciji (Uradni list LRS št. 17/55), je treba predložiti v biroju ing. Didka, »Slovenija projekt«, Ljubljana, Cankarjeva 1/VI., do dneva in ure licitacijske obravnave. Licitacijski pripomočki in splošni pogoji so ponudnikom na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure prav tam. Gradbena dela lahko izvršuje samo gradbeno podjetje, ki ima za to pooblaščenega gradbnega inženirja. »NIKO« tovarna kovinskih in elektromehanskih izdelkov Železniki — Slovenija 822 ZUNANJETRGOVINSKO P0DJEVJE V LJUBLJANI SPREJME: 1. 2. POGOJI: referenta za ttvoz koresppndenta za tuje jezike tajnico v komercialnem oddelku Ad 1: diplomirani elektrotehnik s prakso v zunanjetrgovinskem poslovanju ter z znanjem tujih jezikov (vsaj nemškega). Ad 2: stenodaktilograf z znanjem nemškega, angleškega, francoskega ali italijanskega jezika. Ad 3: stenodaktilograf (tudi mlajši) z znanjem vsaj nemškega jezika in vsaj nekaj prakse y interni administraciji komerciale. PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU OZ. PO DOGOVORU NASTOP SLU2BE TAKOJ ALI PO DOGOVORU • Ponudbe pošljite na oglasni odd. lista pod »E — zanesljiv« 826 99 TITAN" TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA V KAMNIKU bo pri izvajanju investicijskega programa porušila nekaj tovarniških starih prostorov. V zvezi s tem poziva -reflektante za nakup starega gradbenega materiala ki je vgrajen v zgradbah, določenih za rušenje Prvenstvo imajo reflektanti za nakup kompletnih zgradb — v primeru, če takšnih ne bo, bodo naprodaj posamezni gradbeni elementi oz. gradbeni material. Zgradbe, ki so določene za rušenje, so na ogled v podjetju »TITAN« dnevno od 7. do 14. ure. 827 »TITAN« — Kamnik Za pravno službo podjetja iščemo mlajšega pravnika (po možnosti z nekaj sodne ali pravne prakse) Potrebujemo tudi več perfektnih stenodaktilografk in daktitografk Ponudbe pošljite na podjetje »ISKRA« - TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH H* FINOMEHANICNIH IZDELKOV — KRANJ UPRAVA KLINIČNIH BOLNIC V LJUBLJANI razpisuje naslednja delovna mesta: PEDIATRIČNA KLINIKA: 3 mesta za zdravnike sekundarije (z izgledi za kasnejšo specializacijo iz pediatrije na klinfs® STOMATOLOŠKA KLINIKA: 1 mesto medicinskega tehnika (instrumentarka) za čeljustno kirurški oddelek Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje v personalni odd. Kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška do 30'. marca 1957. ^ MESTNA PLINARNA — ZAGREB proda koks v kosih po 18 dinarjev za kilogram franeo skladišče plin***** T GOSPODARSKA ORGANIZACIJA proda svoi takoj vseljiv lokal v trajno lastništvo, s pravico vknjižbe, v Zagreba — v novi gradnji. Površina lokala je približno 150 m*. Cena okrog 15,000.000 dinarjev. Ponudbe pošljite na upravo »Ljudske pravice« pod centra št. Z90- Računovodstva gospodarskih organizacij Obveščamo vse gospodarske organizacij0' da bo naše podjetje tudi letos izdelalo in dalo v P^^vi svoje obrazce za periodične obračune, neposredno po nj objavi, oziroma sprejetju ustreznih predpisov. Vsi obrazci, tako kot dosedanji, bodo izdelani po Stanem besedilu in v predpisanem formatu, za razliko oa lih založnikov bodo imeli oznako našega podjetja. Q Naše podjetje bo, da bi olajšali uporabo Pre^?|ffzceV razdelitvi celotnega dohodka, kakor tudi uporabo za periodične obračune, tudi letos izdalo pravočasno dva že znana popularna priročnika: »Priročnik za sestavljanje periodičnih ob ra^un°^+f!nvi6a darskih organizacij za leto 1957« — ing. Ivana Apostm ^ in Vlajka Djonliča, v redakciji Nikole Petroviča — v prednaročilu 650 din) — in tfi •Predpisi o razdelitvi celotnega dohodka gospodar organizacij za lete 1957« edp'®’ — z družbenim pianom za leto 1957 in ostalimi ^ — ing. Božidara Raceta in Dragomira Zivance (Cena v prednaročilu 550 dinarjev) ^ Prosimo, da nam takoj pošljete naročila, neposredn<^u naš naslov, ker se želimo s tem izogniti vsakemu zt^j{or v pravočasni dostavi obrazcev za periodične obračune, tudi naštetih priročnikov in bi radi določili naklado, omejena v višini sprejetih naročil. avedi^ Pri naročilu točno označite vrsto dejavnosti, na če ima podjetje svoje prodajalne, obrate in podobno. )no Hkrati obveščamo, da naše podjetje izdaja in lVmZiariove na zalogi vse vrste obrazcev in poslovnih knjig za in gospodarske organizacije. , iatin>c' Zlasti priporočamo veliko izbiro naših izdaj (v .jacij' in cirilici) za potrebe vseh služb gospodarskih or» . kakor tudi naše znane originalne izdaje: Obrazce 1 trolnike za zunanjetrgovinska podjetja, analitične * z^ri\0 in dnevnike za evidenco plač in zaslužkov, ^}a^notoni knjigo, evidenco zavarovancev — likvidacijski *ar plačilne liste itd. nizactic’ Ob tej priložnosti prosimo vse gospodarske organ‘^rSte naj nam pošljejo svoje potrebe in predloge zai ^vanj® novih obrazcev, kakor tudi naj se v primeru Pr ^jii, n« novih obrazcev takoj obrnejo na nas s svojimi naL_4hrafl^ ne Čakajo na naše oglase, ker nam bodo s tern. iL^anj6-na času in nam omogočili hitro in pravilno Pres »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« Založniško-tiskarsko podjetje BEOGRAD — PRIZRENSKA 6 Poštni predal 479 — Tekoči račun 1031-T-582 Telefoni: 27-953, 28-107 in 26-065 fl7# ^gPSLJA, 24. MARCA 1957 »LJUDSKA PRAVICA 13 RAZPIS Prairiu?!?0^13^ *’ ^lena Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter 3. člena 1»+ tSc u° postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni «« i»ao, štev. 17/55) razpisuje ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO 0L0 LJUBLJANA javno pismeno licitacijo za oddajo obrtniških in inštalacijskih del za stanovanjske bloke v Ljubljani na Prulah B-I, B-III, B-IV, stanovanjski blok Tabor in stanovanjska bloka v Šiški (»Roseta«) B-I in B-II. Licitacija za navedena dela bo: L KLEPARSKA DELA DNE 8. APRILA ft^ule B—I, proračunski znesek . Prule B—III, proračunski znesek . "Ule B—IV, proračunski znesek . Tabor, proračunski znesek ... . ®Proračunski znesek . . oiska B—2, proračunski znesek . . *• MIZARSKA DELA DNE 8. APRILA 1957 OB 10. URI: 1957 OB 8. URI: . . 1,688.542 din, dovršitveni rok 15.5.1957 608.580 din, dovršitveni rok 15.8.1957 . . 608.580 din, dovršitveni rok 15. 6.1957 . . 2,118.750 din, dovršitveni rok 1.8.1957 . . 395.785 din, dovršitveni rok 20. 9.1957 395.785 din, dovršitveni rok 20.10.1957 2.711.400 din, dovršitveni rok 30. 8.1957 4.095.050 din, dovršitveni rok 20.10.1957 4.095.050 din, dovršitveni rok 25. 9.1957 4,043.100 din, dovršitveni rok 15.8.1957 4.774.400 din, dovršitveni rok 30.9.1957 4.774.400 din, dovršitveni rok 30.10.1957 2.345.520 din, dovršitveni rok 20.10.1957 2.345.520 din, dovršitveni rok 1.11.1957 B—I, proračunski znesek . frule B—III, proračunski znesek B—IV, proračunski znesek i““ar> proračunski znesek . . . ®Proračunski znesek . oiska B—2, proračunski znesek . KUHINJSKA OPREMA ®—1> proračunski znesek . S>iska B—2, proračunski znesek . 1 KLJUCAVNICARSKA DELA DNE 8. APRILA 1957 OB 12. URI: B—I, proračunski znesek .... 1,098.000 din, dovršitveni rok 31. 5.1957 B—III, proračunski znesek . . . 2,182.235 din, dovršitveni rok 1. 8.1957 B—IV, proračunski znesek . . 1,755.055 din, dovršitveni rok 1. 7.1957 T®"30"' proračunski znesek........ 1,558.400 din, dovršitveni rok 30.9.1957 ®proračunski znesek .... 1,511.800 din, dovršitveni rok 31. 8.1957 Siska B—2, proračunski znesek .... 1,511.800 din, dovršitveni rok 30.9.1957 UMETNO KAMNOSE5KA DELA DNE 9. APRILA 1957 OB 8. URI: ^ule B—I, proračunski znesek 1,220.190 din, dovršitveni rok 15. 8.1957 Prule B—III, proračunski znesek . . . 768.660 din, dovršitveni rok 15.10.1957 B—IV, proračunski znesek . . . 768.660 din, dovršitveni rok 15. 9.1957 Tabor, proračunski znesek......... 1,451.654 din, dovršitveni rok 15.9.1957 . proračunski znesek .... 1,807.615 din, dovršitveni rok 20. 9.1957 Siska B—2, proračunski znesek .... 1,807.615 din, dovršitveni rok 20.10.1957 *• PECARSKA DELA DNE 9. APRILA 1957 OB 10. URI: Prute B—I, proračunski znesek .... 1,827.840 din, dovršitveni rok 10. 8.1957 '‘role B—III, proračunski znesek . . 1,084.150 din, dovršitveni rok 15. 9.1957 ^role B—IV, proračunski znesek . . . 1,084.150 din, dovršitveni rok 1. 9.1957 Šiška B—1, proračunski znesek .... 1,351,200 din, dovršitveni rok 15. 9.1957 Šiška B—2, proračunski znesek .... 1,351.200 din, dovršitveni rok 15.10.1957 *• STEKLARSKA DELA DNE 9. APRILA 1957 OB 12. URI: Prule B—I, proračunski znesek . . .’ 731.491 din, dovršitveni rok 30. 6.1957 Prule B—III, proračunski znesek . . . 1,055.382 din, dovršitveni rok 15. 8.1957 Prule B—IV, proračunski znesek . . . 1,056.438 din, dovršitveni rok 1. 8.1957 Tabor, proračunski znesek........... 957.925 din, dovšitveni rok 1. 8.1957 |ižka B—1, proračunski znesek . . . 252.070 din, dovršitveni rok 31. 8.1957 Šiška B—2, proračunski znesek . . . 252.070 din, dovršitveni rok 30.9.1957 • pleskarska dela dne io. aprila 1957 ob 8. uri: 104.063 din, dovršitveni rok 15. 9.1957 1,387.840 din, dovršitveni rok 25.10.1957 1,373.634 din, dovršitveni rok 10.10.1957 102.820 din, dovršitveni rok 20.10.1957 1.234.150 din, dovršitveni rok 30.10.1957 1.234.150 din, dovršitveni rok 15.11.1957 Pntfe B—I, proračunski znesek . B—III, proračunski znesek Prule B—IV, proračunski znesek Tabor, proračunski znesek .... Šiška B—1, proračunski znesek . Šiška B—2, proračunski znesek 1 SlIKARSKA DELA DNE 10. APRILA. OB POL 9. URI: P^ule B—I, proračunski znesek . B—III, proračunski znesek Prule B—IV, proračunski znesek Tabor, proračunski znesek . . Sižka B—1, proračunski znesek Siska B—2, proračunski znesek . 234.546 din, dovršitveni rak 31. 8.1957 169.100 din, dovršitveni rok 15.10.1957 169.100 din, dovršitvenii rok 30. 9.1957 338.696 din, dovršitveni rok 15.10.1957 204.566 din, dovršitveni rok 10.10.1957 204.566 din, dovršitveni rok 1.11.1957 2,785.170 din, dovršitveni rok 15.10.1957 1.932.000 din, dovršitveni rok 28.11.1957 1.932.000 din, dovršitveni rok 10.11.1957 4,044,202 din, dovršitveni rok 25.10.1957 2.067.200 din, dovršitveni rok 1.11.1957 2.067.200 din, dovršitveni rok 15.11.1957 13. —, r • - —» • PARKETARSKA DELA DNE 10. APRILA 1957 OB 11. URI: B—I, predračunski znesek **role B—III, proračunski znesek "Ute B—IV, proračunski znesek Tabor, proračunski znesek . . . Šiška B—1, proračunski znesek Siska B—2, proračunski znesek 10- KSILOLIT TLAK DNE 10. APRILA 1957 OB 12.30: Prule B—III, proračunski znesek . . 389.760 din, dovršitveni rok 18.11.1957 **ule B—IV, proračunski znesek . . 389.760 din, dovršitveni rok 30. 9.1957 11- tapetniška dela dne 10. aprila 1957 ob 13.30: Prule B—III, proračunski znesek . . 380.290 din, dovršitveni rok 1.12.1957 B—IV, proračunski znesek . . 380.290 din, dovršitveni rok 20.11.1957 Siska B—1, proračunski znesek . . . 419.890 din, dovršitveni rok 15.11.1957 oiška B—2, proračunski znesek . . . 419.890 din, dovršitveni rok 20.11.1957 ELEKTRIČNA INSTALACIJA DNE 11. APRILA 1957 OB 8. URI: ?rule B—I, proračunski znesek .... 4,088.000 din, dovršitveni rok 30.9.1957 Prule B—III, proračunski znesek . . . 3,052.000 din, dovršitveni rok 30.10.1957 "Ute B—IV, proračunski znesek . . . 2,909.000 din, dovršitveni rok 30. 9.1957 ra bor, proračunski znesek........ 6,187.283 din, dovršitveni rok 1.10.1957 f •*!W ®—L proračunski znesek . . 3,558.000 din, dovršitveni rok 15.10.1957 Šiška B—2, proračunski znesek . . . 3,558.000 din, dovršitveni rok 5.11.1957 ^STALACIJA VODOVODA DNE 11. APRILA 1957 OB 10. URI: B—I, proračunski znesek .... 6,687.632 din, dovršitveni rok 30. 9.1957 B—III, proračunski znesek . . . 3,620.662 din, dovršitveni rok 30.10.1957 Prule B—IV, proračunski znesek . . . 3,525.332 din, dovršitveni rok 15.10.1957 £®“or. proračunski znesek........ 10,422.500 din, dovršitveni rok 1.10.1957 • ®—L proračunski znesek .... 5,242.989 din, dovršitveni rok 1.11.1957 “ka B—2, proračunski znesek . . . 5,242.989 din, dovršitveni rok 10.11.1957 • CENTRALNA KURJAVA DNE 11. APRILA 1957 OB 12. URI: Prule B—I, proračunski znesek ... . 3,361.715 din, dovršitveni rok 30. 9.1957 B—III, proračunski znesek . . . 7,719.302 din, dovršitveni rok 30.10.1957 j Prule B—IV, proračunski znesek . . 2,976.668 din, dovršitveni rok 15.10.1957 ' INSTALACIJ A PLINA DNE 11. APRILA 1957 OB 13.30: B—I, proračunski znesek . . 257.650 din, dovršitveni rok 15. 5.1957 Prule B—III, proračunski znesek . . . 141.940 din, dovršitveni rok 15.8.1957 B—IV, proračunski znesek . . . 141.940 din, dovršitveni rok 1-5.7.1957 Tabor, proračunski znesek........... 351.600 din, dovršitveni rok 15. 7.1957 Grščino v znesku 0,2 % predračunske vsote je treba predložiti z garancijskim PomrfK«ali na drug primeren način, najkasneje do začetka licitacijske obravnave. Poni!hmora'i° bi;ti opremljene v skladu s predpisi in splošnimi pogoji Zavoda, ^udbe se bodo sprejemale do začetka licitacije na dan licitacijske obravnave v °«onh Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva 7/VIII. gg l-Jcitacijski elaborat in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od-1957 dalje vsak delovni dan od 12 do 14. ure v prostorih Zavoda za sta-v«n]sko izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva ulica 7/VII. ZST0D ZA STANOTKNJSmZGMDNJO OLO UOBUSNS DROBNI OGLASI ! 2/i^OSLlTEV TURISTIČNO PODJETJE PUTNIK SLOVENIJA razpisuje delovna mesta VODIČEV z znanjem češkega jezika in eno delovno mesto VODICA z znanjem angleškega, francoskega in nemškega jezika. Interesenti naj se javijo v dneh 25. In 26. marca na direkciji podjetja na Titovi cesti 12 v Ljubljani. 834 z EKONOM v gostinstvu išče zaposlitev v svoji stroki. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod »Ekonom«. 2567 z STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA iščemo. Služba je v Slovenskih Konjicah. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Ljudske pravice pod geslom »Ključavničar-str.-K«. 2568 z TRGOVSKI POTNIK, agilen in verzl-ran, išče zaposlitev. Ponudbe pošljite na oglas, oddelek LP pod geslom »Trgovski potnik«. 2569 z SKLADISCNIK, ažuren in točen, išče službo skladiščnika v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Skladiščnik« 2570 z KROJACICA, dobro kvalificirana, išče zaposlitev. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Ljudske pravice pod geslom »Krojačica«. 2571 z POMOŽNA NATAKARICA, mlajša, išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod »Pomožna natakarica«. 2572 z PRODAJALCA iščemo. Služba je v Kranju. Naslov v pgi. odd. LP. 2573 z PEK, s prakso, išče zaposlitev v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Pek«. 2574 z KURJAČ, starejši, išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Ljudske pravice pod geslom »Kurjač«. 2575 z STROJEPISKO, absolventko admini- strativne šole, iščemo. Naslov v ogl. odd. LP. 2576 z MESAR, starejši, išče zaposlitev v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Mesar«. 2577 z STEKLOBRUSAC, z večletno prakso, išče zaposlitev v Sloveniji. Ponudbe KUHARICO, dobro kvalificirano, za gostinstvo, iščemo. Naslov v ogl. oddelku LP. 2591 z PERICO za na dom takoj sprejmem. Naslov v upravi LP. GOSPODINJSKO POMOCN1CO srednjih let sprejmem. Vajena mora biti vseh gospodinjskih del in kuhe. Nastop službe takoj. Ponudbe v upravo LP pod »Poštena in vestna ali 1. april«. 581 KINO OPERATERJA, kvalificiranega, po možnosti z dovršenim elektrl-čarskim poklicem, potrebuje Dom Jugoslovanske ljudske armade v Brežicah. Nastop takoj ali najpozneje do 1. maja. Plača po uredbi, brezplačno stanovanje za samca preskrbljeno. Prošnjo z obširnim življenjepisom dostavite Domu JLA. UPOKOJENKO ali žensko od 30 do 40 KUPIM ZRCALO iz brušenega stekla, veliko približno 70X150 cm, kupim. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Zrcalo«. 497 k STAVBNO PARCELO, zazidljivo, velikost do 800 m!, v bližnji ljubljanski okolici, kupim. Ponudbe pošljite na ogl. oddelek Ljudske pravice pod geslom »Pritlična stavba«. 498 k ZAPESTNO URO, samo dobre znamke in z garancijo, da je brezhibna, kupim. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Ljudske pravice pod geslom »Ura«. 499 k SOBNO OPREMO iz trdega masivnega materiala in moderne oblike kupim. Ponudbe pošljite na oglasni odd. LP pod »Sobna oprema«. 500 k let, . pošteno. Cisto, veščo dobre KAUC, dobro ohranjen, tapeciran z žimo, kupim. Ponudbe pošljite na ogl. oddelek Ljudske pravice pod geslom »Kauč«. 501 k DVOSOBNO STANOVANJE, v središču Ljubljane, kupim. — Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Dvosobno stanovanje«. 502 k BOROVE DESKE, suhe, kupim. Ponudbe z navedbo cene pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Kubični meter«. 503 k KONTROLNO URO za evidenco prihoda in odhoda z dela potrebuje Mehanotehnika Izola. Ponudbe poslati na naslov Mehanotehnika — Izola. 839 k OTROŠKO STAJICO in odprt otroški voziček (ital. model) kupim. - Naslov z navedbo cene pustite v ogl. oddelku LP pod »Odlično ohranjeno«. 582 k kuhe In samostojnega gospodinjstva. sprejme takoj družina dveh oseb za stalno ali dnevno od 7—15. Lepa plača in dobra hrana. Naslov v upravi LP. 580 SPREJMEMO USLUŽBENKE za računovodstvo in za administracijo s srednjo šolo. znanjem stenografije tn stroiepisa. Ponudbe ooslatf pod -515- v upravo LP '89 a SPREJMEMO MOŠKE [N ZENSKlt ’a sprevodniško službo Pogoj; stanovanje v Ljubljani, najmanj 6 razredov osnovne šole. starost nad 18 let. Predložiti le kratek življenjepis s prošnjo. - Električna cestna železnica Ljubljana '89 b 3 BOLNIŠKE STREŽNIKE sprejme v službo začasno, t. j. od 1. aprila do 31 decembra 1957 Bolnišnica za duševne in živčne bolezni Ljubljana-Polje. Hrana v bolnišnici. Plača po pravilniku z dopolnilno plačo. 835 z PRODAM KUHINJSKO KREDENCO, malo rabljeno, prpdam za 13.000 din. — Fister, Prijateljeva 1, pritličje. p MOŠKO KOLO, npvo, ugodno prodam. Knep, Prijateljeva l/II. p LEKARNIŠKO TEHTNICO ugodno prodam. Naslov v podružnici LP v Mariboru. v 3116 p RAZNO POL HIŠE, v ljubljanski okolici, od- geslom »Steklobrusač«. 2579 z NAMEŠCENKO, absolventko ESS, j veščo knjigovodstva in vseh administrativnih del, iščemo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd. LP. 2580 z USLUŽBENKA, z nižjo strokovno izobrazbo, išče zaposlitev v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Vestna uslužbenka«. 2581 z SOBARICO s prakso in znanjem dveh tujih jezikov iščemo. Delo je samo v sezoni. Naslov v oglasnem odd. Ljudske pravice 2584 z REZKALCA iščemo. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Rezkalec-K«. 2585 z KNJIGOVODKINJO, samostojno, iščemo. Naslov v ogl. odd. LP. 2586 z STRUGARJA Iščemo. Služba Je v Sloveniji. Ponudbe pošljite na oglasni odd. Ljudske pravice pod geslom »Strugar-K«. 2587 z KOMERCIALIST, spreten in zanesljiv, išče zaposlitev. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Komercialist«. 2589 z »ELMA« - Črnuče, sprejme takoj S .absolventki srednje ekonomske Soula«- Nastop službe možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku. 818 SOBARICO, za sezonsko delo, lSčemo. Interesentke, ki obvladajo dva tuja Jezika, naj pošljejo ponudbo na ogl. odd. Ljudske pravice pod geslom »Dober dohodek*' 2592 z KORESPONDENTKA, zelo sposobna, obvlada nemščino in francoščino, Išče službo v večjem podjetju. Ponudbe pošljite na podr. LP v Mariboru pod geslom »Tajnica«. 2595 z POSLOVODJO za tTgovino in trgovskega pomočnika sprejme Kmetijska zadruga Horjul. Nastop službe takoj. Interesenti se lahko zglasijo osebno ali pismeno v upravi zadruge. 841 z FAKTURISTA, verzirano moč, sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Interesenti naj se zglasijo na sedežu uprave v Ljubljani, Likozarjeva 5. 838 z HIŠNIKA, ki bi hkrati opravljal posle kurirja, iščemo. Pogoj: zamenjava stanovanja. Pismene ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanjih služb poslati na ogl. oddelek Ljudske pravice v Ljubljani. 837 z RAZPIS. Bolnica za tuberkulozo v Sežani razpisuje: mesto bolničarja ali bolničarke, mesto šefa ekonomske službe. Pogoji: za bolničarja bolničarska šola; za šefa ekonomske službe srednja strokovna izobrazba, obvladanje strojepisja in pisarniških del ter praksa v ekonomski službi v zdravstvenih zavodih. — Nastop službe takoj. Prehran* ln samsko stanovanje v bolnttl!’'Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev je poslati na upr*ro bolnice do 30. marca 1957 . 836 Z STROJNEGA MIZARJA, dobro lzvež-banega, in mizarja za fina furnirana dela, ter vajenca sprejmemo. »Pohištvo«, Ljubljana, Predjamska ulica 32. 850 z daljene 5 km od središča mesta, ugodno prodam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na ogl. odd. LP pod geslom »Pol hiše«. 3117 p KUHINJSKO OPREMO, rabljeno, poceni prodam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na ogl. odd. LP pod geslom »Kuhinjska oprema«. 3118 p KOLO, moško, ugodno prodam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Kolo«. 3119 p 10 A Z PANJEV ugodno prodam. Kranj, Kokrica 126. K 46 p ZAZIDLJIVO PARCELO na lepem kraju v Brežicah, v izmeri 1000 m1, ugodno prodam. Naslov: Spolar Ludvik, Kardeljeva ulica 3, Brežice. Ko 28 p OSEBNI AVTOMOBIL DKW Meister-klasse Luxus Cabriolett 700 cm* prodam. Maribor, Kamniška ulica št. 7. M 109 p VILO V VOLOVSKEM (Opatija) prodam. Vseljiva proti zamenjavi. Ponudbe na upravo pod št. 287. p MOŠKO KOLO, italijansko, dobro ohranjeno, prodam za 16.000 din. Alojz Lajer,, Šiška, lok 15-3, III. nadstr. ' * 853 p KUNCE, veliki činčila, pasemske, tudi breje samice in dojne, • prodam. -Campova ulica 6-1., LJubljana-Vič. 849 p KOTALKE s čevlji št. 35, lepo obleko in več parov čevljev za fanta 12 do 14 let, poceni prodam. Slomškova 12-1. levo. 851 p CIKLOSTIL »ROTO« poceni prodam. Ogled v precizni mehaniki Beseni-čar, Titova 6. 852 a p LEICA OBJEKTIV Sumar 1:2 s pripravo za fotografiranje od 10-100 cm, original Leitz, prodam. Kalln-šek, Čopova 14. 852 b p HARMONIKO »Hohner« na 48 basov, dobro ohranjeno ln z zelo lepim glasom ugodno prodam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Harmonika«. 3106 p NAMEŠCENKA, srednjih let, prijetne zunanjosti, išče poznanstva z inteligentnim moškim, starim od 35 do 45 let. Ima lastno lepo opremljeno stanovanje. Slika zaželena. Ponudbe pošljite na podr. LP v Mariboru pod geslom »Lepa pomlad«. 881 r PRAZNO SOBO, v središču Maribora, iščem. Najemnino plačam vnaprej. Ponudbo pošljite na podruž. LP v Mariboru pod »Sončna soba«. 882 r ENOSOBNO STANOVANJE, sončno, na periferiji Maribora zamenjam za eno in pol sobno komfortno stanovanje v središču ali bližnji okolici Maribora. Naslov: Elza Remšak, Marlbor-smdenci, Ciril-Metodova ulica 10/1. 882 r VDOVA, stara M let, brez otrok, dobro situirana, z lastnim komfortnim stanovanjem, išče poznanstva z in-tellgentom, ki je značajen in družaben. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod »Tiha sreča«. 884 r DEKLICO, staro tri leta, zdravo in prijetno, dam v oskrbo k plemeniti kulturni družini. Plačam dobro. — Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod »Vzgoja«. 885 r SOBO v središču Ljubljane, s strogo posebnim vhodom zamenjam za sobo v Mariboru osebi, ki mi v Mariboru preskrbi službo v kovinski galanteriji. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Ljudske pravice pod geslom »Sprememba okoliša«. 686 r V SKUPNO GOSPODINJSTVO gre ločen moški, srednjih let, soliden in miren ter dobro situiran. Ponudb« pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Skupno gospodinjstvo«. 887 r STROJ ZA POBIRANJE ZANK vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice; r SKROMNO PRITLIČNO SOBO za upokojenko iščem. Dam nagrado. Naslov pod »Nujno«. r TROSOBNO STANOVANJE, komfortno, v Kranju zamenjam za enako ali dvosobno v Ljubljani. Ponudbe »T-«— podruž. LP Kranj. K 47 r TEHNIK-KONSTRUKTOR, dolgoletna praksa, vodilni položaj, projektira iz elektro-strojne panoge, planiranje delovnih postopkov honorarno v podjetju ali na domu. Ponudbe pod »Konstruktor — Koper« poslati podružnici LP v Kopru. Ko 27 r IZGUBIL SEM vozniško dovoljenje za šoferja-amaterja A in B kategorije. Najditelja prosim, da ml ga vrne proti nagradi k vratarju Tiskarne »Ljudske pravice«, Poljanski nasip št. 2, Ljubljana. 582 r Komisijska trgovina »POSREDNIK« Ljubljana, Resljeva cesta 20 obvešča cenjene stranke, da bomo od dneva objave zaračunavali 12% provizije tudi od blaga, ki je bilo sprejeto v komisijsko prodajo po 10 % z ozirom na obvezni 2-odstotni občinski prometni davek. 842 PRODAJAMO visokonapetostni elektromaterial za 10 kV naprave, ln sicer: zaščitne naprave naprave pogonskih transformatorjev oljna stikala tokovne transformatorje dušilne tuljave * enopolna ločilna stikala stikalne naprave NAVEDENI MATERIAL JE V UPORABNEM STANJU * Interesenti naj zahtevajo podrobne informacije in tehnični opis pogonskih naprav Da šifro »SIEMENS-SCHUCKERT 10 kV* ^aaopiiioo-BUoioiiiU’ podjetje »Ljudska pravica. Ljubljana Kopitarjeva allca 4, telefon 89-181 - Notranjepolitična gospodarska ni brtka romtičeva MII. telefon MMS07 -J a “*** l0/u- telefon 21-887 - Uprav* Kopitarjeve ulica l telefon 3SM81 - Telefon za naročnino 81-030 ta oglase 81-858 - Telefon poslovalnice o« Titovi cesti 32-323 - Meaeč tujino 500 din - Tekoči račun 80-FCB-*-Z-1393 - Pottnl predal 42 - PoStnlna plačana v gotovini - Rokooisov ne vračamo Oina 250 din. Kulturna Mesečna oaro6- »metni VIRUSI? ZGODOVINSKE MINUTE V LABORATORIJU—SPREMINJALI BODO LASTNOSTI POVZRO-CITELJEV RAZNIH BOLEZNI Tistih zgodovinskih pet minut v kalifornijskem laboratoriju morda pomeni, da bodo ljudje našli že v nekaj prihodnjih letih vrsto novih pripomočkov za boj proti najbolj nevarnim boleznim, ki jih povzročajo virusi, na primer proti influenci in otroški hromosti. To pa lahko tudi pomeni, da bo človek nekega dne spreminjal gene in hromozome, tiste dedne enote v V samotnem laboratoriju pri Barkeleyu je biokemik pomešal dve kapljici kemičnih tekočin. Raztopini, ki ju je zlil skupaj, sta vsebovali očitno mrtve kemične spojine, toda že po petih minutah se je zmes skalila: dobila je čudno svetlo barvo. Potem so kanili kapljico te zmesi na rastlinsko zelenje. Nova kemična spojina se je začela razmnoževati kot živo bitje, pri tem pa je poškodovala vrsto rastlinskih celic. Ta dogodek je pomenil preobrat v dolgi zgodovini človeških poskusov, da bi odkrili tajnost življenja. Prvič v zgodovini je znanstveniku uspelo v stekleni cevki proizvesti virus, enega najbolj preprostih živih mehanizmov, ki se lahko razmnožujejo, prenašajo lastnosti na potomstvo in doživljajo razvojne spremembe. m Znana črnska pianistka Winnie Attwell si je dala v Parizu izdelati po lastni zamisli klavir z dvojno tastaturo. S tem glasbilom se bo odpravila na tnrnejo po zahodnoevropskih deželah. vsaki živi celici, ki so sestavljene iz kemičnih spojin, zelo podobnih onim, ki oblikujejo »telo« virusov. Ravnatelj laboratorija in Nobelov nagrajenec Wendell Stan-ley pravi takole: »Virusi so temelj za vpliv na spremembe celotnega življenja, ključ, ki bo odprl vrata v naravne skrivnosti, pomagal najti zdravilo proti raku in morda sodeloval pri spremembi vsega bodočega življenja na našem planetu.« Medtem ko to lahko pomeni izpopolnjevanje metod pri povzročanju umetnih infekcij, ki bi jih lahko izkoristili v morebitni vojni sprti strani, pa lahko to spoznanje s svojimi posledicami zagotovi tudi boljšo žetev, proti boleznim odporne rastline in živali ter nazadnje močnejše, bolj zdrave ljudi, ki bi se s tem rešili raznih prirojenih bolezni in napak. Stanley nakazuje možnosti za umetno proizvodnjo virusov in za iznajdbo sredstev proti virusom, ki povzročajo vrsto nalezljivih bolezni. Zdaj je znano, da povzročajo virusi nad 500 nalezljivih bolezni, na primer influenco, rumeno mrzlico, ošpice, otroško paralizo in navadno gripo, v živalskem svetu pa govejo kugo, svinjsko kolero in še nekatere druge. Med rastlinskimi boleznimi povzročajo virusi ta- Nekaj let pred vojno sem se vkrcal na parnik, ki je peljal iz Pagana v Mandalay. Spotoma se je ladja ustavila v manjšem pristanišču. Odpravil sem se na obalo. Kapitan mi je svetoval, naj si ogledam določen klub. Ko sem prišel tja, je sedel na verandi neki moški, ki me je povprašal, kaj bi rad pil. Ni se predstavil, iz razgovora z novim prišlecem, ki se nama je kmalu pridružil, pa sem Izvedel, da je nekakšen tajnik. »Ali imate kaj novic od svoje žene?« ga je vprašal tajnik. Prišlečeve oči so se zasvetile: »Seveda! Z današnjo pošto sem dobil kar več pisem. Izvrstno ji gre.« — »Ali vam tudi piše, da se ne grizite po nepotrebnem, George?« — George se je nasmehnil, vendar sem slišal vmes, če me niso varala ušesa, tudi kratek, globok vzdihljaj. »Seveda, tudi to mi je pisala. Dopust v Evropi ji bo dobro del, zato mi je kar prav, le prekleto dolgčas mi je.« % Nekaj časa smo kramljali, nato pa je George pogledal na uro in povedal, da se mora preobleči za večerjo. Tajnik je vrgel za njim dobrohotno posmehljiv pogled. »Odkar je sam, ga pogosto vabimo. Tako žalosten je, njegova žena se je odpeljala v Evropo.« In potem mi je povedal zgodbo o Georgeu in Mabeli. Ko je bil v Angliji na dopustu, sta se zaročila. Potem se je George vrnil v Burmo, še prej pa so se dogovorili, da se bo nevesta pripeljala za njim čez kakega pol leta. Pa so se kar grmadile najrazličnejše ovire: Mabelin oče je zbolel in umrl, Georgea pa so kmalu potem premestili v deželo, kjer bele žene niso mogle živeti. Tako je minilo sedem let, preden se je Mabel lahkd odpravila na pot. George je pripravil vse za poroko, ki naj bi bila na dan njenega prihoda, in se ji je peljal v Rangun naproti. . Tisto jutro, ko naj" bi prispela ladja, se je peljal E avtom k pristaniški obali. Iznenada pa mu je srce padlo v hlače: sedem let ni videl Mabele in je že čisto pozabil, kakšna je. Kar na lepem se mu je zazdela ko imenovano mozaično bolezen tobaka, napadajo pa tudi paradižnike, breskve in južno sadje. Razen tega so znanstveniki že ugotovili, da so posledice virusov tudi razni čiri na organizmih perutnine, domnevajo pa, da prav virusi povzročijo tudi nekatere čire v človeškem organizmu. Doslej pozna človeštvo le malo cepiv, ki z njim zavaruje mlade organizme pred boleznimi. Virusi pa so zelo odporni, saj na nekatere izmed njih ne učinkujejo niti žvepleni preparati in antibiotiki, na primer penicilin, ki so z njim sicer dosegli izredne uspehe. Znanstveniki so začeli proučevati viruse, ki jih označujejo tudi kot »žive kemične spojine«, že leta 1892, ko je ruski znanstvenik Dimitrij Ivanovski odkril povzročitelja omenjene bolezni na tobačnih listih. Raziskovalec je spoznal, da okuži tobačne liste nekaj, kar je tako majhno, da lahko pride celo sko-za čistilec, ki se v njem sicer za- ; ustavijo tudi najmanjši mikrobi. šest let kasneje je Nizoze- i mec Martinus Baverinck odkril ! isto reč, v naslednjih desetletjih j pa so proučevali viruse znanstve- I niki mnogih dežel, tako da je to | vprašanje že precej obdelano. Odkrili so vrsto virusov in tudi ugotovili njihov učinek na žive organizme. Američan Stanlev je začel raziskovati leta 1932, Izhodiščna točka mu je bil virus tobačnega mozaika. Kmalu je spoznal, da te »žive kemične spojine« kristalizirajo prav kot druge ustrezne snovi. Spoznal je, da je virus molekula nukleoproteina (beljakovine, ki je v celičnih jedrih), potem pa je analiziral več različnih virusov in nekaj njihovih spojin. Ko bodo znanstveniki vplivali na spremembe, ki se dogajajo v virusih, bodo lahko proizvedli tudi sredstva, ki bodo preprečila njihovo škodljivo delovanje, in tako bo človeštvo dobilo novo orožje za boj z boleznimi, proti katerim je zdaj še brez moči. M V začetku aprila 1908, torej pred 49 leti, je Peary prvi stopil na Severni tečaj, še pred dvema desetletjema je veljala pot na »zemeljsko teme« za tvegano pustolovščino, odtlej pa se vozijo ljudje čez tečaj v letalih in v udobnih sedežih pijejo kavo ali drugo okrepčilo. Pred kratkim je skandinavska letalska družba — o tem smo že poročali — upostavila letalsko zvezo med Severno Evropo in Japonsko cez Severni tečaj. Posnetek kaže pristanek prvega »tečajnega« letala na tokijskem letališču. Sirski načrti z vodo Sirska vlada pripravlja načrte za največji hidroelektrični in namakalni sistem na svojem ozemlju. Zgraditi namerava vrsto jezov na gornjem toku reke Evfrat, ki bo poslej s svojimi vodami proizvajala električno energijo in hkrati namakala razsežne površine. Zato je vlada pozvala tuja podjetja, naj sodelujejo pri obdelavi tehničnih študij, ki so potrebne, preden bodo začeli uresničevati načrt. V teh študijah naj bi ugotovili, koliko vode bi Sirija lahko izkoriščala, katera ozemlja bi namakali, kje bi zgradili dvoje največjih jezov, in še vrsto drugih potrebnih reči. Z jezom, ki bo dobil ime »Ju-sef paša«, bi uravnavali količino vode, ki bi tekla po strugah in prekopih hkrati pa bi v njem zgradili hidrocentralo. Jez bi bil visok 30 metrov, za njim naj bi se nabralo dve milijardi kubičnih metrov vode, ki bi po proizvodnji električne energije namakala dvakrat večje površine kot’ doslej. Vodni padec na južnem delu nasipa naj bi zagotovil do 90.000 kilovatov električne energije, kar je 50 milijonov kWh na leto. To energijo bi uporabili kot pogonsko sredstvo čr-palnih naprav na bregovih in za industrijske potrebe, predvsem pa kot energetski vir za področje Alep. st Ko bodo uresničili za sedaj še grobo zasnovane načrte, bodo namakali nad 300.000 hektarov zem- j Profesorja Zacharias in Dely 8ta lje, sirski strokovnjaki pa me-1 nijo, da bi stala izvedba takega, izdelala zelo natančno atomsko načrta okoli 120 milijonov sir- ur0i ki se v treh stoletjih samo za pet sekund. »Nihalo« te ure je cezijev atom, eden mirnodobnih produktov atomske energije, ki oscilira z nespremenljivo frekvenco skih funtov (12. milijonov funt-sterlingov). V natečaju za uresničenje tega načrta bodo nemara sodelovali tudi Japonci, ki so že poslali na teren nekaj STojih strokovnjakov. Reka Evfrat ima na sirskem ozemlju 680 km dolg tok, izvira v Turčiji, teče skozi Sirijo in Irak, izliva pa se pri šat-el-Ara-bu v Perzijski zaliv. Pravico do izkoriščanja njenih voda imajo vse omenjene dežele, zato bo morala Sirija dobiti pred izvedbo svojih načrtov tudi turški in iraški pristanek. Drobne NAJVEČJA HIDROCENTBALA N* JAPONSKEM Na Japonskem gradijo ”! pri-ski jez Kurobe IV, ki so . . n|rj(. pravili načrte italijanski pa Nasip bo visok 190 m. » J ja- se bo nabirala voda za naj««0'), portsko hidrocentralo, ki 1,2 milijarde kilovatnih trične energije na leto. DUNAJ PRIČAKUJE Na Dunaju prenavljajo *®t 1* hotele, ki so bili zasedem ^en(ja po drugi svetovni - voj • t0 sC-bodo vsi ti hoteli io jett* zono. Avstrijci pa si obe j jani< še večji turistični ,uristi60* ko je bila Avstrija modna tur dežela. _ Z 20 ŠILINGI NA ALJASKO Podjetna 14-letna Du"a^?"tu* ali vzela - ni znano, ali materi — 20 Šilingov in Saizbur-Ijala. Policija jo je ujela gu. Ko so jo vprašali, kbk j ^ prišlo na misel, da bi V*> . ^di ‘ Aljasko, je odgovorila: Aljaslci bi imela krznen plašč. hotel* je mnogo živali, pa ujeti medveda.« OCEANSKA LADJA NA E^B* Nad 27 milijonov kubičnih tirov peska bodo nakopan ^ ^ reke Elbe, da bodo trtog naj„ doče pluti do Hamburga N -j^snej* večje trgovske ladje. ^ bode proti koncu prihodnjega orjstani' pristajale v hamburškem .P kj ^ šču 30-tonske tovorne laaj • 1maflj trebujejo za varno P1®",, ^dot-12 m globoko vodo, v bU J tU(jj nosti pa bodo plule po lobitvehi 45.000-tonske ladje. r ymiiijonov stroški bodo znašali »3 J mark. križanka «..ui«kih T.. Prejšnji teden se je spustil v globine pred Castellamarom di Stabia blizu Napolija batiskaf »Trst«, ki se bo v okviru Mednarodnega geofizikalnega leta še večkrat potopil; raziskoval bo predvsem sredozemske morske globine. Brez prakse ni nič Založniku in piscu kriminalk Kevinu Kellyju so pred kratkim naložili tri funte globe, ker je kradel klobase. Pred sodniki se I je takole zagovarjal: »Za svoj novi roman sem potreboval občutek obtoženca!« Posebni znaki za babice Zahodnonemške babice so dobile na svoje avtomobile posebne znake — beli trikotnik s štorkljo v sredini — da bi jih prometni stražniki že od daleč prepoznali in jim zagotovili prednost na križiščih. ■h Vodoravno: 1. vrh » f med Krnico in Trento (2.4 • z|omU 10. moško ime, 11. zemlja. ži , ’■* železniška n.orava. * 13. železniška naprava, «• ka„,ele 15. površinska mera. 16. pr<; glasbeni instrument, 18- kr 22 sr«0",;. 19. posedovati, 21. del ‘"|e-e'nsk0 im«, moško Ime. 23. novica, 24. paP°9 grmada, gmota, 26. gospodarska SOMERSET MAUGHAM Po sedmih letih povsem tuja. Nekaj čudnega ga je obšlo, potem pa so mu začela klecati kolena. Ni pomoči, se je prepričeval, Mabeli moram povedati, da se ne bom poročil z njo. Toda kako naj mož to pove dekletu, ki je sedem let čakalo nanj in se je zaradi njega pripeljalo 6000 milj daleč? Ne, za takšno dejanje George ni imel dovolj poguma. Loteval se ga je obup, iznenada pa je opazil ladjo, ki se je pravkar odpravljala v Singapur. V naglici je načečkal nekaj vrstic za Mabelo, potem pa je skočil na ladjo tak, kakršen je bil. Pismo se je glasilo nekako takole: »Ljuba Mabel, nenadoma moram po poslovnih opravkih in ne vem, kdaj se bom vrnil. Najbolje bi bilo, če bi se spet odpeljala v Anglijo. Nimam nobenih načrtov. Te poljublja tvoj George.« Ko se je George v Singapuru izkrcal ga je že čakala brzojavka: »Vse razumem stop nič hudega stop {»zdrave Mabel.« Ustrašil se je: »Saj bo prišla za menoj.« Brzojavil je v rangunsko pristanišče: zares je bilo na seznamu potnikov njeno ime. Naslednjega jutra je peljal francoski tovorni parnik v Saigon. Prav gotovo ji ne bo prišlo na misel, da sem se odpeljal v Saigon, se je prepričeval. Vožnja je trajala pet dni toda komaj je vpisal v hotelsko knjigo svoje ime, so mu izročili brzojavko: »Pozdrav stop Mabel« Oblil ga je mrzel pot: »Kdaj pelje prihodnja ladja v Hongkong?« Peljal se je v Hongkong, od tam pa v Manilo in še dalje v Yokohamo. V temkajšnjem hotelu pa ga je že čakala brzojavka: »Zal mi je, da sem te v Manili zgrešila. Pozdrav, Mabel.« Mrzlično je študiral ladijski vozni red. Odpotoval je v Šanghaj, tam pa so mu na vprašanje takoj izročili brzojavko: »Prihajam z vso paro. Mabel.« Pa se ni dal kar tako ujeti. Pripravil je načrt: Jangcekjang je velika reka, vode upadajo, je ugotavljal, s tem parnikom še lahko pridem do Cankjanga. Do prihodnje pomladi mi tja ne more nihče slediti kvečjemu s kakšno džunko. Za eno samo žensko pa takšno potovanje sploh ne pride v poštev. Peljal se je v Hanhau in dalje v Ičang. In potem? Potoval je še dalje v pokrajinsko mesto Cengtu, ki je šest sto kilometrov od Cankjanga. Železnice tam ni bilo, zato je najel kulije in se odpravil po prašni cesti, ki so jo pogosto ogrožali razbojniki. Tam bo na varnem, si je mislil. Ves olajšan se je zazrl v kositrne strehe samotnega kitajskega mesta z zasneženimi tibetanskimi gorami v ozadju. Po naključju sta se poznala s konzulom. Naslednje jutro sta stala v veži in si ogledovala redkosti, ki jima jih je prišel ponujat neki trgovec. Prav takrat je nekdo močno potrkal na vhodna vrata konzulove hiše. Štirje kuliji so mehko postavili nosila v vežo. Mabel je bila čedna in prav nič utrujena. Po nobenem zunanjem znaku bi človek ne mogel sklepati, da se je pravkar zaključilo njeno štirinajstdnevno potovanje po prašnih cestah. »Pozdravljen, George! Ze sem se bala, da bom spet prepozna!« — »Pozdravljena, Mabel,« je komaj izjecljal. Nasmehnila se mu je: »Prav nič se nisi spremenil. Moški se včasih v sedmih letih tako spremenijo. Plašila me je slutnja, da si nemara debel in plešast. Saj bi bilo strašno, če bi po sedmih letih spričo tvoje debelosti ne imela dovolj poguma, da bi se poročila s teboj.« »Ali ste vi konzul?« je vprašala Georgeovega gostitelja in nadaljevala, ko ji je ta pritrdilno pokimal: »Odlično! Samo okopljem se, pa bom pripravljena na poročni obredi« Navpično: 1. vrat« 4. del "m- barve, 2. okrožje. 3. trščica, jjva|„a *g. ške igre. 3. osebni zaime*. %ivedr»»- jj. trebščino (pomanjšano), '■ ri^ domača obrt, 12. le, 14. prit"°T ji. časovna enota, 17. m*8t „0 18. trpni glagolski način. ',eij», stisnjeni prsti. 23. manjše*"« ■flCI' 10. gleška kratica. MA REŠITEV KRIŽANKE Z dNE g d, REŠITEV KRIŽANI««. - — „ o. Vodoravno: 1. a k*i’el«lc• P" Brdavs, 11. »t, 13- 0'at' "j,, 24. Ji' 18. carine, a. ». «■ Epi««1' 26. Hat, 28. levi, 21. *“• Ji, 36. podstavek. Doktor, kdaj naj f