_ PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXX. Št. 21'4 (8920) TRST, petek, 13. septembra 19 . I——■■ «l.—■ m ■■■■■■ ! ■■■■!■ M ^ I I, H,!! .M I I H ■! . I I ■■■irr ■■■! — PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. GOSPODARSKI KRIZI SE PRIDRUŽUJEJO ŠE POLITIČNE TEŽAVE PADEC ENE ZADNJIH ABSOLUTISTIČNIH MONARHIJ NA SVETU Tajnik republikanske stranke La Malfai Vojaški državni udar v Etiopiji napoveduje morebitni izstop iz večine Oboroženo sile odstavile cesarja Pravi, da razmišljajo o tem, kako bi prešli v opozicijo - Pogovori med Rumorjem in predsednikom belgijske vlade Tindemansom in — Tajnik republikanske stranke La Malfa daje na levo kani n-° 'n,erviuje in izjave, v katerih že dlje časa nadaljuje s Panjo proti sindikatom in delavskemu gibanju sploh, da je j . 0 sedanjo inflacijo in gospodarske težave, češ da delavci sw®vai0 vedno več in vedno manj delajo. Sedaj pa je dal intervju in,*CVskemu dnevniku «Secolo XIX», v katerem pravi, da sta stranka jt i" ose*Jno nagnjena k temu, da bi prešli v opozicijo, češ da se » naveličal imeti vedno prav, kar pa ne spreminja položaja. Sov* se Pritožuje, da je nje- 8 stranka v izredno neugodnem da °*a^u' ^er se ne more odreči rni,..ias,rle93 izražanja stališča in y. 60 najvažnejših državnih je * L*' °^enem Pa i° obremenju-jj.1, rbijonost, da bi ne povzro-vladne krize. Pri tem ugotavlja, . za sedaj ne more še reči, ali n« °l ^P* 'z vladne večine ali Osr JeL sin°či na uradni obisk v he, '..Skupno z njim je prišel tudi ,‘gijski zunanji minister, ki se je sk a poSovarjal z Morom. Belgij-1,a delegacija se je nocoj vrnila v (je se*i- Predsednika belgijske via-. m zunanjega ministra je preč sprejel predsednik repu- r,, m zunanjega ministra je pred SfuonePrejel tmn? današnjih dopoldanskih in po-sk aanskih pogovorih med italijan-tir» J? belgijsko delegacijo so raz-p av*iali o krepitvi delovanja Ev-nf,pske gospodarske skupnosti in nosih med državami EGS. o med-r°dnem gospodarskem in denar-_ m položaju ter o srečanju, ki ?a 00 priredil v soboto v Parizu ancoski predsednik Giscard D'E-”a*ng med predsedniki vlad evrop-ke deveterice. J^ed pogovori je belgijski pred-b dPik vlade podprl zamisel o po-001 za razpis velikega posojila ? sP0darske skupnosti, ki naj bi fa dobili predvsem pri državah pro-, vajalkah nafte. To posojilo bi iz-onstili za denarno pomoč člani-am gospodarske skupnosti, ki so cnutno v največjih težavah zara-' Podražitve nafte in visokega pri-anjkljaja plačilne bilance. ^a plenarnem zasedanju so obšir-0 razpravljali tudi o zunanji politi-’ zlasti pa še o krizi na Sredo-^llu, ki se nanaša na položaj na , ožnjetp vzhodu in na Cipru. Med rogim so govorili o konferenci o f'jropski varnosti in sodelovanju. I-“Janška delegacija je pri tem pou-arila, da je prišel čas, da se nabavi obračun te konference, ki se ,® toliko časa vleče. Med proučitvi-0 zunanjega političnega položaja sta 7®gaciji ugotovili, da največjo skrb zbuja ciprska kriza. Ministrstvo za industrijo 0 razpoložljivosti Plinskega oija za ogrevanje , RIM, 12. — Ministrstvo za industrijo in trgovino je ob zaključku ječanja z zastopniki petrolejskih Jhdustrjj in italijanskega združenja trgovinskih zbornic, objavilo sporo-do, v katerem zagotavlja, da plin-slCega olja za ogrevanje ne bo 2Umanjkalo in da se njegova cena d* bo spremenila, če ne bodo natopile spremembe na mednarodnem tržišču. Kar zadeva razpoložljivost petro-‘ajskih proizvodov na tržišču, so na Seii preučili načrte zasebnih in jav-hih petrolejskih družb ter ugotovili, ,a ne bo težav vsaj do decembra 'u da bo količina plinskega olja na razpolago enaka tisti, ki je bila na razpolago lani v istem obdobju. Colombo v Parizu o denarnih težavah držav EGS RIM, 12. — Zakladni minister Colombo se je danes vrnil iz Pari-za. kjer je imel pogovore s francoskim finančnim ministrom. Colomba je spremljal guverner «Banda d’Italia» Carli. Pred odhodom iz Pariza je imel tiskovno konferenco, na kateri je Pojasnil, da sta s francoskim ko-logom govorila o ustanovitvi «dogovorjenega drsenja» valut članic Evropske gospodarske skupnosti, da a® odpravi sedanji položaj, ki ne ustreza več potrebam držav EGS. O tem bodo razpravljali finančni ministri skupnosti, ki se bodo sestali v ponedeljek v Bruslju. Colombo je poudaril, da je Italija že pred dobrim letom dni predlagala nekaj podobnega in da je ta rešitev sedaj del «francoskega načrta», ki ga bodo obrazložili v ponedeljek v Bruslju. Italijanski zakladni minister je povedal, da so obširno razpravljali o pobudah za uresničitev gospodarske in denarne združitve zahodne Evrope in o posojilu z jamstvom EGS, ki naj bi ga dobila Italija. Govorili so tudi o vprašanjih, ki se tičejo skorajšnjega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Colombo je dal včerajšnjim pogo- vorom, ki jih je imel v Parizu, ve-1 V teku obiska, ki bo jutri, se bo lik pomen, ker ima sedaj Francija | Orlando srečal z italijanskimi ope- občasno predsedstvo gospodarske skupnosti in je Pariz postal središče pobud za razvoj odnosov v EGS. Na konferenci je italijanski zakladni minister ugotovil, da imata Francija in Italija precej skupnih koristi in da sta zelo prizadeti od inflacije in drugih škodljivih konjunkturnih pojavov. Priznal je, da je Italija na slabšem položaju, ker je odstotek njene inflacije višji in ima visok primanjkljaj plačilne bilance ter visoke izdatke za javno upravo. Francija pa ima pribitek v državnem proračunu in s tem lahko krije del primanjkljaja za uvoz nafte. Pristavil pa je, da so v Parizu prišli do skupnih stališč v zvezi z reševanjem gospodarske in denarne krize. RIM, 12. — Podtajnik za zunanjo trgovino Giulio Orlando bo na povabilo preds. sovjetske zbornice za trgovino in industrijo odprl «Dan Italije» na mednarodnem kemijskem velesejmu v Moskvi. Na tem velesejmu je Italija na drugem mestu po številu razstavljenih proizvodov. raterji, ki so prisotni na velesejmu ter z nekaterimi predstavniki sovjetskega gospodarskega življenja. Sindikalne organizacije proti morebitni omejitvi nedeljskega prometa RIM, 12. — Enotna federacija u-službencev pri turističnih, trgovinskih in prevoznih podjetjih CGIL, CISL in UIL je izrazila svoje odločno nasprotovanje morebitni ponovni omejitvi nedeljskega prometa. Po mnenju sindikalne organizacije bi taka vladna pobuda imela hude posledice na zaposlenost v turističnih in trgovinskih podjetjih ter na proizvajalno dejavnost podjetij na tem področju. Sindikalna federacija je zato zahtevala od ministra za industrijo in trgovino De Mite naj ukrepa, da bi prišlo do resničnega varčevanja Razpuščen parlament - Novi kralj bo 57-letni Asfa Vosen, Selasiejev sin, ki pa bo zgolj reprezentativna figura - Etiopija bo ostala strogo neuvrščena država - Agrarna reforma v ospredju prizadevanj nove vojaške uprave ADIS ABEBA, 12. — Huda politična kriza, ki je pretrsala Etiopijo že nekaj let, je danes dosegla svoj vrhunec, ko je vojska odstavila dosedanjega cesarja Haileja Selasieja, ki je vladal nepretrgoma že 42 let kot eden zadnjih absolutističnih vladarjev na svetu. V sporočilu, ki ga je objavila vojska, je rečeno, da bo od danes prevzela oblast v državi vojaška uprava. V sporočilu je tudi rečeno, da so ustavo trenutno ukinili in zaprli oba domova parlamenta. V domovino bodo poklicali prestolonaslednika princa Asfa Vosena, ki je trenutno v Švici na zdravljenju in ki bo postal kralj ustavne monarhije. Asfa Vosen je sin komaj odstavljenega Selasieja, bo pa zgolj reprezentativna figura. Etiopska kriza je stopila v zaključno fazo danes navsezgodaj, ko so oklopni oddelki etiopske vojske obkolili cesarjevo palačo, medtem ko so druge oklopne sile zasedle vrsto Strateških točk v Adis Abebi. Vojaški udar je potekel izredno mirno, ni bilo neredov. Cesar Haile Selasie in ostali člani cesarjeve družine so v priporu v cesarjevi palači. Vest o odstavitvi cesarja Haileja ....................11.......................mil...............mu NAPAD «NEZNANEGA» KAPITALA NA MONTEDISON V letu dni je bilo pokupljenih 100 milijonov delnic itulijunskegu petrokemijskegu velikunu Predstavnik vodstva Montedison je izjavil, da je skoraj gotovo, da gre za italijanski kapital, ki je prišel iz Švice in Liechtensteina - Interpelaciji jtPI in PSI vladi RIM, 12. — Montedison, italijanski kemijski velikan, kraljestvo Fanfanijevega prijatelja Cefisa, ki je v zadnjem letu pokupila tudi nekatere velike italijanske dnevnike, je danes v ospredju zanimanja političnih, gospodarskih in finančnih krogov. Včeraj se je nenadoma razširila vest, da so nekatere še neznane skupine pokupile v zadnjih mesecih ogromno število delnic Montedisona s kapitalom, ki prihaja iz švicarskih in liechtensteinskih bank, kapital ki ni pod nadzorstvom tako imenovanega «sindikata». Po teh vesteh naj bi še neznani lastniki pokupili 100 milijonov delnic od skupnih 750 milijonov, za povprečno vrednost 90 milijard lir. Te vesti je danes dejansko potrdil predstavnik družbe Montedison dr. Luigi Craici, ki je priredil tiskovno konferenco v imenu pooblaščenega vprašali kakšne bodo posledice tega nakupa delnic za Montedison. Odgovoril je, da družbo sedaj zanima, kdo je te delnice pokupil. Samo potem se bodo lahko ocenile posledice. Obenem je povedal, da je vodstvo družbe Montedison vedelo kaj se dogaja in da ga vest upravitelja Corsija. Časnikarji so ga I zato ni presenetila. Nakupi delnic TITOV GOVOR MED OBISKOM NA JESENICAH Položaj na Bližnjem vzhodu ostaja še naprej zaostren Del svojega pogovora je predsednik Tilo po-svelil boju proli inflaciji in sa večjo storilnost JESENICE, 12. — Predsednik Tito je danes obiskal Jesenice. Spremljala sta ga predsednik predsedstva socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher in članica sveta federacije Lidija Šentjurc. Pred zgradbo občinske skupščine je goste pozdravil predsednik občinske skupščine Slavko Osredkar. Visokemu gostu, ki je prvič obiskal to industrijsko središče že leta 1946, sta zaželela dobrodošlico v imenu jeseniških železarjev, delavca Darinka Klinar in Jože Klišek. Predsednik Tito in soproga Jovanka sta se nato pozdravila z družbeno - političnim vodstvom Jesenic in republiškimi voditelji, med katerimi so bili: Franc Popit, Marjan Brecelj, Andrej Marinc, Mitja Ribičič, Ivanka Vrhovšček, Ljubo Jasnič, Janko Rudolf in generalpolkovnik Franc Tavčar. Predsednika Tita so predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij občine in jeseniške železarne n.- \ prej seznanili z gospodarskimi, samoupravnimi in političnimi razmerami in prizadevanji vseh delovnih ljudi in občanov te občine, za nadaljnji razvoj. Predsednik Tito je nato v svojem govoru posebno pozornost namenil življenjski ravni delavcev in pri tem poudaril, da morajo zanjo skrbeti vsi in ne samo vlade, kot nekateri mislijo. Podrobneje je govoril tudi o gibanju cen, zlasti pa o boju proti inflaciji in za večjo storilnost. Ko je govoril o zunanjepolitičnih vprašanjih, je predsednik Tito med drugim opozoril, da položaj na Bližnjem vzhodu ostaja še naprej zaostren. Zaradi nadaljevanja izraelske agresivne politike in neizpolnjevanja resolucije varnostnega sveta iz leta 1967 o rešitvi bližnje-vzhodnega zapleta lahko ponovno izbruhne vojna v tem delu sveta. O ciprski krizi je menil, da resno načenja mir in trdnost ter da je edina rešitev v spoštovanju suverenosti in neodvisnosti republike Cipra, v kateri bosta imeli obe narodnosti — turška in grška, enakopravni položaj. Ob koncu je še poudaril, da je položaj na svetu še naprej zapleten in da zahteva zato še bolj usklajene akcije neuvrščenih držav. Jeseničani, ki so pred zgradbo občinske skupščine preko zvočnikov poslušali govor predsednika Tita, so se prisrčno poslovili od svojega gosta. Navdušeno so ga pozdravljali tudi prebivalci po vaseh, skozi katere se je peljal v Kranjsko goro, kjer so mu priredili kosilo. Ob tej priložnosti je predsednik Tito obljubil domačinom, da bo pokrovitelj svetovnega smučarskega prvenstva leta 1978, če bo Kranjska to se začeli že spomladi leta 1973. Po mnenju predstavnika Montedison je to pobuda italijanskih finančnikov, ki so izkoristili ugodnosti zakona 216 in vložili svoje kapitale, ki jih imajo v Švici in Liechtensteinu. Današnji italijanski časniki so pisali, da stoji za to pobudo znamenita petrokemijska družba SIR, ki jo vodi petrolejski magnat Rovelli. Ta družba je danes te vesti uradno zanikala in pravi, da so izmišljene in brez vsakršne osnove. Še posebno družba zanika, da bi bil inž. Rovelli na katerikoli način, posredno ali neposredno, zapleten v nakupe delnic Montedison z denarjem preko tujih denarnih zavodov. Komunistična poslanca Peggio in Barca sta poslala predsedniku vlade in ministrom za državne udeležbe, za zaklad ter za proračun in gospodarsko načrtovanje interpelacijo, v kateri želita vedeti, ali vlada kaj ve o glasovih, da je neka zasebna italijanska skupina kupila velik sveženj delnic Montedisona za približno 15 do 20 odst. vloženega kapitala družbe. Komunistična poslanca vprašujeta, ali se vlada zanima, kdo stoji za tem. Če je to družba SIR, ki je do sedaj delovala predvsem na osnovi ogromnih ugodnostnih javnih kreditov in izkoristila prispevke za razvoj Juga, ali pa če se za to skupino skrivajo drugi ljudje, ki delujejo sporazumno z nekaterimi notranjimi denarnimi silami Montedisona. Komunistična poslanca izražata zaskrbljenost za nevarnost, da bo ta ogromna družba prešla pod popolno nadzorstvo zasebnega kapitala in zahtevata zato od vlade primerne ukrepe. Podobno interpelacijo je poslal predsedniku vlade socialistični poslanec Guadalupi, v kateri sprašuje, ali so bile vlada oziroma ostale pristojne državne denarne ustanove obveščene o nakupu delnic Montedison. Guadalupi sprašuje, kako je mogoče, da so bile v sedanjem obdobju strogih kreditnih omejitev dovoljene tako velike denarne transakcije. Obenem vprašuje, naj se ugotovi, kdo so pravzaprav ljudje, ki so s tolikšnim kapitalom posegli v življenje tega kemijskega velikana. Stališče do pojava «neznanih» delničarjev Montedisona so zavzeli tudi sindikati družbe, ki ugotavljajo, da je velik zasebni kapital sprožil napad na Montedison, da bi spravili družbo pod nadzorstvo zasebnih finančnikov. To kar se danes dogaja na delniškem področju Montedisona dokazuje, pravijo delavske organizacije, da je treba dati pobude za odločen odgovor v vsej državi proti načrtom zasebnih gospodarjev in prisiliti vlado in pristojne politične sile, da zagotovijo javni značaj družbe Montedison. Na Dunaju odločajo o novi ceni surove nafte DUNAJ, 12. — Na Dunaju so se popoldne sestali ministri držav članic organizacije izvoznic petroleja, ki bodo morali na svojem sedanjem zasedanju določiti novo ceno petroleja za zadnje trimesečje letošnjega leta. Vesti iz avstrijske prestolnice so si nasprotujoče. Gospodarski izvedenci OFEC so že pred časom svetovali podražitev surove nafte za 1,5 dolarja za sod, tako da bi cena soda odslej znašala 13,5 dolarja. Ta povišek naj bi ustrezal inflacijski stopnji, ki je v industrializiranih državah dosegla približno 14 odst. Pri tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da je trenutna proizvodnja petroleja višja kot je popraševanje na tržišču, kar naj bi prepričalo proizvajalce o neumestnosti ponovne podražitve. Po zasedanju, o poteku katerega ni nobenih vesti, je iranski minister za petrolej Amuzegar izjavil, da njegova država nasprotuje podražitvi petroleja, ki ga je predlagala skupina izvedencev, ker bi taka podražitev prizadela predvsem potrošnike, čemur pa se je treba izogniti. Kaže. da bodo dosegli kompromisno rešitev in zvišali odstotek, ki jim ga morajo odšteti velike petrolejske družbe. Seja je trajala do 19.30, nadaljevala pa se bo jutri ob 10. uri. Selasieja ni nikakor prišla nepričakovano. Etiopska vojska je postopoma prevzemala oblast že od fe bruarja letos, cesar pa je imel vedno manj oblasti v rokah. V zadnjih časih so cesarja posebno obtožili korupcije in slabe administracije. Kampanja proti korupciji na vseh ravneh je trajala več mesecev. Koordinacijski odbor oboroženih sil, ki je postopoma odvzemal Haileju Selasieju oblast, ga je prejšnji teden tudi obtožil, da se je polastil državnega denarja. Najhujša obtožba, ki je letela na odstavljenega cesarja je, da je poslal v tujino več sto ton zlata, ki ga kopajo v južni Etiopiji. Koordinacijski odbor je tudi obtožil cesarja, da je položil v tujih bankah več milijonov etiopskih talerjev. Obenem naj bi se prilastil več milijonov talerjev, ki izhajajo iz dohadkov pivovarne, ki je bila last cesarjeve družine, sedaj pa so jo podržavili. Etiopska vojska se je že od leta 1962 borila proti separatističnemu gibanju v Eritreji, medtem ko je cesar nadaljeval s svojo prestižno zunanjo politiko, ki je dosegla svoj vrhunec, ko so Adis Abebo izbrali kot politično glavno mesto Afrike, sedež organizacije afriške enotnosti. Notranji položaj se je začel zapletati leta 1973 zaradi hude energetske krize ter lakote, ki je prizadela severne predele države. Letos je v Etiopiji bila že vrsta neredov, ki so se začeli 22. februarja, ko je bilo 40 mrtvih v stavkah zaradi naraščanja cen. Samo nekaj dni kasneje pride do upora druge divizije v Asmari, ki so se ji pridružili padalci, mornarica in letalstvo. Upor se je razširil tudi na Adis Abebo, cesar pa je imenoval za ministrskega predsednika Mako-nena. Vojska zasede glavne strateške točke države. Upora se ne udeleži samo cesarjeva garda. Dva meseca kasneje vojska aretira 24 bivših ministrov in druge osebnosti. Koordinacijski odbor etiopske vojske je nakazal, katere bodo smernice, ki jih bo Etiopija zasledovala v zunanji politiki. Vojska potrjuje. da bo Etiopija še vedno ostala strogo neuvrščena, da bo ostala članica organizacije združenih narodov in organizacije afriške enotnosti. Spoštovala bo vse mednarodne obveznosti na osnovi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. Treba je še dodati, da se je vojska obvezala, da bo nudila čim večjo pomoč afriškim ljudstvom, ki so še pod kolonialnim jarmom, da bi dosegli neodvisnost. Etiopija hoče ohraniti tesne in prijateljske odnose z vsemi afriškimi državami, še zlasti z Egiptom in Sudanom ter s sosednjima Somalijo in Kenijo. Kar zadeva notranjo politiko bo nova etiopska uprava spoštovala e-nakopravnost vseh Etiopcev, delavcev, kmetov, funkcionarjev in drugih, v prvi vrsti prizadevanj nove uprave bo agrarna reforma, katere poglavitni namen je pospešiti polje-ledsko proizvodnjo. Za predsednika vlade, obrambnega ministra in načelnika glavnega štaba etiopskih oboroženih sil je bil imenovan general Aman Andom, dosedanji vodja vojaškega koordinacijskega odbora. V zadnji etiopski vladi je bil general Andom minister za obrambo. Radio Adis Abeba je tudi sporočil, da je bil nekdanji ministrski predsednik Michael Imru imenovan za ministra za informacije, njegov namestnik Zaude Ge-bre Selasie pa bo ostal zunanji minister. Druge člane vojaške vlade bodo imenovali v bližnji bodočnosti. gora prevzela organizacijo. ........................................................................ Formalizirana preiskava o atentatu na «Italicus» BOLOGNA, 12. — Bolonjsko držav-1 tarja na rimski fakulteti za fizik0 no pravdništvo je izročilo preisko- Francesca Sgroja obrekovanja in valnemu sodniku spise o kazenskem | lažrih izjav. Odvetnika Aldo Basile postopku v zvezi z zločinskim atei tom na potniški vlak Rim — Bren ner, pri katerem je bilo dvanajst smrtnih žrtev. Preiskava se bo tako nadaljevala s formalnim postopkom. Vsi zapisniki o dosedanji preiskavi so sedaj v rokah preiskovalnega sodnika Savoija, čez nekaj dni pa jih bo slednji izročil vodji preiskovalnega urada Velli, ki je še na dopustu. V spiskih obtožujejo superpričo fašističnega prvaka Almiranteja, vra- i Gianfranco Sebastianelli se bosta morala zagovarjati zaradi sodelovanja pri obrekovanju ter nasilja in groženj, člani telesne straže fašističnih veljakov in nekdanji boksarji Angelino Rossi, Antonio Carbone, Fernando di Bari in Angelo Dell Anno, ki so zahajali v boksarsko šolo, ki jo je vodil Rossi, so obtoženi groženj, ker so skušali preprečiti Fran-cescu Sgroju, ki je na pobudo odvetnika Basileja poročal o domnevni «rdeči sledi» pri atentatu na vlak, da demantira svoje izjave in da pove resnico, se pravi, da je razstrelivo, ki ga je videl bilo pri nekaterih vidnih desničarskih predstavnikih. Bolonjske fašiste, ki so jih aretirali neposredno po atentatu na vlak, se pravi Rodolfa Polija, Itala Bona, Emanueleja Bartolija in Maurizia Barbieria (ki ga policija še vedno išče), obtožujejo poskusa obnovitve razpuščene fašistične stranke. Za Gaetana Casalija, ki so ga prvotno aretirali skupaj z Bonom in Barto-lijem po atentatu na policijski komisariat v Bologni so zahtevali opro- stitev zaradi pomanjkanja dokazov. Prav tako so zahtevali oprostitev za dr. Davida Aja, ki ga je Sgro prvotno obtožil, da je imel večjo količino razstreliva in da je skušal organizirati atentat na rimsko postajo Tiburtina. Bona tudi obtožujejo apologije fašizma, ker je napisal letak, v katerem si organizacija «Ordine nero» lasti očetovstvo nad atentatom. Obtožba pokola, atentata na varnost države, večkratnega umora in železniške nesreče pa zadeva «neznane osebe», se pravi, da preiskovalcem ni uspelo ugotoviti, kdo je bil .materialni krivec atentata. f*’ UHM ®. :. \ » . G» i li W ZATON CESARJA Danes cesar Etiopije in nikdar več. Zgodilo se je tisto, kar je v Etiopiji ie pred časom dobilo svoj neizprosni zakoniti tok. Srednjeveški fevdalizem, ki ga je stari cesar poosebljal in tudi z vsem ravnanjem v notranji vladavini o-hranjal, se je pod neizprosnimi zakoni napredka začel rušiti in pokopal pod seboj tudi cesarja Haileja Selasjeja. Vse njegove neizpodbitne zasluge zlasti na dveh področjih, v odporu proti tuji faši- liiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„„IIIIIIIIH|a|ini||||||N| DANES Predsednik belgijske vlade Tin-demans je včeraj zaključi, svoj enodnevni uradni obisk v Italiji. Imel je pogovore z Rumorjem. Pred povratkom v Bruselj je Tin-demansa in belgijskega ministra, ki ga je spremljal, sprejel predsednik republike Leone. Družba Montedison je ponovno v ospredju pozornosti političnih, gospodarskih in finančnih krogov. Do sedaj neznane osebe so pokupile 100 mil jonov delnic družbe, kar znaša od 15 do 20 odst. vsega njenega kapitala. Ta poteza je zelo značilna in odkriva načrte zasebnega kapitala, da bi se polastil Montedisona, velikana italijanske kemijske industrije, ki ima danes že večji obračun od Fiata. To potrjuje tudi dejstvo, da so bile delnice kupljene preko nekaterih finančnih družb iz Švice in Liechtensteina, s čimer se ti «neznani lastniki» lahko o-koristijo ugodnosti naložb tujega kapitala v Italiji, čeprav se zdi, da gre za denar italijanskih finančnikov, kot to trdi tudi predstavnik Montedisona. Komunistični in socialistični poslanci so vprašali vlado, naj pojasni, kaj je s to zadevo, delavske organizacije Montedisona pa pozivajo vse uslužbence družbe in italijanske delavce, naj stopijo v boj za ohranitev javnega značaja Montedisona. Vojska je prisilila etiopskega cesarja Haileja Selasieja, enega zadnjih absolutističnih in fevdalnih vladarjev na svetu, da odstopi. Za novega kralja so imenovali njegovega sina Asfa Vosena, ki pa bo zgolj reprezentativna figura v ustavni monarhiji. V sporočilu, ki ga je vojska objavila po državnem udaru, je rečeno, da bo Etiopija še v naprej ostala neuvrščena država In da bo spoštovala vse dosedanje mednarodne obveznosti. stični okupaciji njegove dežele in v usmeritvi Etiopije k neuvrščenosti v povojnem času, niso mogle zaustaviti odločitve mladih, k napredku in družbeni preobrazbi stremečih sil, ki so našle svoje osrednje oporišče v armadi. Povojni notranji razvoj Etiopije je vse bolj kazal vidna nasprotja obstoječega sistema vladavine, ki je nosil vse označbe preživelega, negibnega in neustreznega fevdalnega reda z vse močnejšimi težnjami prebujenih množic po napredku, po spremembah, po novih oblikah vladavine. Veliko vlogo je pri sedanjem preobra-ževanju dežele imela kajpada čedalje bolj občutna razlika med privilegiranimi fevdalnimi sloji okrog cesarja in brezpravnimi množicami. Nepopisna lakota, ki je zajela velik del dežele spričo dolgotrajne suše, je odkrila vso nemoč in nesposobnost režima in tistega, ki ga je poosebljal, da bi karkoli ukrenili za odpravo težavnega položaja sto in stoti-sočev. V tem ko so številni državljani umirali od lakote, ali se selili iz krajev opustoše-nih od suše, je fevdalni vrh s cesarjem vred ostal negiben, kljub velikemu bogastvu, ki se je stekalo v cesarjeve blagajne. V takih razmerah, ki so dajale podobo negibne, zamočvirjene mlakuže, ko je sistem trohnel v svojem strženu, se je pokazala vojska kot edina organizirana in sposobna politična sila, ki je sprejela nase nalogo uresničiti globoke družbene spremembe in v prvi vrsti zatreti tisto, kar je bogatelo na račun ljudske bede. Cesar Haile Selasje je tako postal žrtev sistema, ki ga sam ni znal, niti hotel, spremeniti in odpraviti. Zato pa je vojska opravila oboje. Lotila se je spodkopavanja korenin fevdalizma in odpravljanja njegovih nosilcev. Zato je cesar moral s poti. Dogodki v Etiopiji imajo zgodovinski, prelomni pomen za nadaljnji razvoj te dežele. Vsekakor pa z odstavitvijo cesarja niso rešena vsa številna gospodarska in družbena vprašanja. Etiopija si bo morala izbojevati pot v napredek še v številnih notranjih krčih. Toda procesa, ki se je začel, ne bo mogla zaustaviti nobena sila. Etiopija je na tem, da st skroji novo podobo, posodobljeno in predvsem bolj pravično ter času in potrebam ljudskih množic ustrezno. DRAGO KOŠMRLJ TRŽAŠKI DNEVNIK OBNOVLJENO ENOTNO DEŽELNO VODSTVO SOCIALISTIČNE STRANKE Deželni odbor PSI včeraj soglasno zavrnil nesprejemljive zahteve K D Svetovalska skupina KPl zahteva takojšnje sklicanje izredne seje dež. sveta Deželni odbor socialistične stranke je na včerajšnji seji zavrnil stališče deželnega odbora KD. Istočasno se je v socialistični stranki ustvarila popolna enotnost, ki je prišla do izraza pri soglasnem glasovanju in pri imenovanju predstavnikov vseh struj v delegacijo, ki se bo pogajala z drugimi strankami. Uradno poročilo navaja, da so se sestanka udeležili poleg članov odbora, parlamentarci Castiglione, Fortuna in Lepre, podpredsednik deželnega odbora De Carli, podpredsednik deželnega sveta Pittoni in člani delegacije, ki jo je deželni odbor pooblastil, da vodi pogajanja. Preučili so sklepe deželnega vodstva KD in politične posledice, ki iz teh sklepov izhajajo ter soglasno zavrnili izjavo KD, ker je nesprejemljiva. Izjava KD zanika avtonomno vlogo PSI v družbi in skuša izkrivljeno prikazati resnične cilje, ki jih zasledujejo socialisti s preverjanjem, ki mora biti globalno, mora vsebovati splošna politična vprašanja in mora torej tudi vključiti pregled odnosov med strankami, veljavnost sporazuma cd julija 1973 in vlogo deželnega sveta. Deželni odbor je pooblastil deželnega tajnika, da obrazloži tajnikom drugih strank koalicije stališče socialistične stranke in pri tem ugotovil, da bi zaostritev pogojev, ki so jih navedli demokristjani pomenila, da gre v resnici z njihove strani za odločitev, da se razbijejo odnosi. Poieg tega je deželni odbor PSI zavrnil poskus nekaterih krogov KD, da bi izkoristili razlike, ki obstajajo v socialistični stranki in razne poglede o nekaterih posameznih vprašanjih, ki pa nikakor ne postavljajo v dvom splošno linijo, ki jo določajo vodstveni organi. Z enotnim glasovanjem o navedenem stališču, se je obnovila enotnost v stranki, ki je že prišla do izraza 10. avgusta, ko so soglasno glasovali za preverjanje. Na tej osnovi so tudi izpopolnili delegacijo, ki se bo pogajala, v katero so vključili podpredsednika De Carlija in 'deželnega svetovalca Manzona. Kot že rečeno, izhajata iz sklepov socialističnega deželnega vodstva dve važni dejstvi. Predvsem so socialisti odločno zavrnili podtikanja KD, da gre pri krizi samo za osebne spore in poravnave računov znotraj socialistične stranke. Zanimivo in značilno je, da so socialisti pri tem ohranili dostojen, pa čeprav zelo jasen in odločen ton, še zlasti, ko so podčrtali avtonomijo socialistične stranke in zavrnili kakršne koli predpogoje in pre-judice, ki jih postavljajo demokristjani, ki prepovedujejo socialistični stranki, da bi imela avtonomne razgovore s komunisti. Drugo nič manj važno dejstvo pa je ponovno ustvarjena enotnost socialistične stranke, ki se je utrdila na deželni ravni in ki bo morala nujno imeti pozitivne posledice tudi na krajevni. To je še zlasti važno za tržaško federacijo, ki je še vedno razbita na skoro enaka dela, saj sta struji levica in presenza v vodstvu, riscossa socialista in autonomia pa v notranji opoziciji. Ta razkosanost je seveda škodljiva za stranko in za celotno delavsko gibanje, saj so socialisti na tak način šibkeje zastopani in je njihov vpliv manjši, kot bi moral biti na osnovi golega aritmetičnega računa glasov in števila občinskih svetovalcev. Ta vprašanja bodo na dnevnem redu 17. septembra, ko se bo po daljšem, nekajmesečnem presledku sestal pokrajinski odbor tržaške federacije PSI, v katerem so zastopane vse struje. Včeraj se je sestala svetovalska skupina KPI v deželnem svetu, ki je razpravljala o krizi levosredinske uprave in o raznih pobudah. Predvsem so ugotovili, da so dejstva potrdila pravilnost ocen komunističnih svetovalcev, da je propadla politična usmeritev, ki ni bila sposobna rešiti osnovnih perečih vprašanj dežele Furlanije - Julijske krajine, kot to zahtevajo delovni ljudje. Deželna svetovalska skupina KPI je zaradi tega zahtevala odkrito razpravo o vsem in to v deželnem svetu, ki je edino primeren sedež, kjer naj se ustvarijo novi odnosi med političnimi silami in kjer je treba prenehati s postavljanjem pogojev in izključevanjem komunistov. Svetovalska skupina je zato sklenila, da bo u-radno zahtevala takojšnje sklicanje izredne seje deželnega sveta. Svetovalca Colli in Magrini pa sta poročala o razgovoru s predsednikom deželnega odbora Comellijem, pri katerem sta posredovala, ker z veliko zamudo sklicujejo ustanovne skupščine gorskih skupnosti, kar je po zakonu v njegovi pristojnosti. Komunistična svetovalca sta zahtevala, da čimprej skličejo vse skupnosti, kot to tudi predvideva zakon. NITI ZASEBNE DRAŽBE ŠE NISO RAZPISALI! Občina še ni ničesar naredila za popravilo šole pri Sv. Jakobu Starši so ogorčeni in bodo ponovno posredovali pri odbornici za šolstvo in šolskem skrbniku Nekateri člani šolskih odborov osnovne šole in nižje srednje šole pri Sv. Jakobu so se včeraj sestali in ugotovili, da niso niti pričeli z najnujnejšimi deli za izboljšanje stanja šolske zgradbe, ki jih je odbornica za šolstvo zagotovila med obiskom 15. junija. Starši so ugotovili, da sta bili razpisani dve dražbi za popravilo strardšč, na katera pa se ni odzvalo nobeno podjetje, zasebne licitacije pa sploh še niso razpisali. To pa tudi pomeni, da bodo otroci še vedro imeli higiensko povsem neprimerne sanitarije, ki izvirajo še iz časov črno-žolte monarhije. Starši so prav tako ogorčeno u-gotovili, da občina ni naredila ničesar in da so padle v prazno zahteve po preselitvi oddelka za šolske knjige s prodajalno in skladišči, kjer bi morali razširiti otroški vrtec, ga povezati z dvoriščem in v prosti učilnici urediti slačilnico ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im mili m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii ii iiiiiiiiiiiiiiiiii immilli iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii limi PO SKLEPU POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE Tržaška tovarna testenin ne bo povišala svojih cen Še vedno občutne težave pri dobavi testenin trgovinam Cena testenin, ki jih proizvaja tovarna Pastificio Triestino, se kljub splošnemu naraščanju cen za sedaj ne bo spremenila. Tako je včeraj odredil pokrajinski odbor za nadzorovanje cen blaga široke potrošnje, ki se je sestal pod predsedstvom prefekta Di Lorenza. S tem je odbor nekoliko zajezil nevarnost novih poviškov, ki v zadnjih časih vedno občutneje obtežujejo žepe potrošnikov. Včerajšnjo sejo pokrajinskega odbora so sklicali z namenom, da bi preučili položaj na področju prodaje testenin na debelo in na •robno po nedavnih sklepih ministra za industrijo De Mite, ki je določil maksimalne cene v višini 400 lir za konfekcijo petih kilogramov, 430 lir za konfekcijo enega kg ter 460 lir za polkilogramsko konfekcijo. Na podlagi teh navodil je pokrajinski odbor za cene tudi sklepal in odredil. da tovarna Pastificio Triestino, ki je na našem področju največ ji proizvajalec testenin, ne sme povišati cen, ki so bile določene za prodajo na debelo do 31. julija letos. Če je vprašanje cene začasno rešeno, se še vedno ni normaliziral položaj na področju dobave testenin. Grosisti namreč ne oskrbuje- •iiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii NA POBUDO ORGANIZACIJE AITP Danes in jutri srečanje o stikih med občinstvom in deželno upravo Popoldan bo otvoritev, jutri v hotelu Enalc pod Nabrežino nadaljevanje in zaključek Danes popoldne, ob 16.30, se bo pričelo v dvorani Rossettijevega gledališča v Trstu posebno strokovno srečanje na temo «Dežela kot pobudnik in sredstvo za medsebojno obveščevanje ; vpliv na družbeno potrošnjo, obveščevalna sredstva, pro-fesioniste in podjetja». Pobudnik srečanja je organizacija «Associazione Italiana Tecnici Pubblicitari», pokrovitelj pa deželna uprava Furlanije - Julijske krajine. Najprej bodo prisotne pozdravili predstavniki oblasti in deželne u-prave, nato pa bo odbornik za informacije dežele Lombardije dr. S. Fontana predaval na temo «Dežele kot javne ustanove za razvoj družbene potrošnje». Strokovno srečanje se bo nadaljevalo v soboto v prostorih hotela Enalc pod Nabrežino, ko bodo predavali predstavnik industrije Za-nussi dr. G. Re, svetovalec za marketing pri družbi Bassetti dr. A. Morello, predsednik reklamne agencije ODG V. Orsini, podpredsednik deželnega odbora Furlanije -Julijske krajine F. De Carli, predsednik reklamne agencije McCann-Erickson dr. G. Livraghi, ravnatelj združenja UPA ter predstavnika de- Vabilo Uredniški odbor Odbora za postavitev spomenika padlim v NOB iz Križa pripravlja posebno publikacijo z naslovom «Križani v boju proti fašizmu», ki bo izšla ob odkritju spomenika Odbor prosi zato vse Križane in tudi druge, ki imajo kakršen koli spomin na čase protifašističnega boja pred in med drugo svetovno vojno, morebitne dokumente ali ki lahko nudijo kakršnakoli pri čevanja o protifašističnem de lovanju v Križu, da to sporoči jo uredniškemu odboru na telefon 220363 ali 38136. Želja uredniškega odbora je. da bi bilo v publikaciji zbrane ga čimveč gradiva in pričevanj, pomembnih za vaško in narodno zgodovino. želne uprave dr. F. Sossi in dr. V. Pisa. Srečanje, katerega se bosta udeležila tudi predsednik deželnega odbora Lombardije dr. P. Bassetti in minister za odnose z deželami sen. M. Toros, ima namen ugotoviti kako bi izboljšali sedanji način vzajemnega obveščanja med širokim občinstvom in deželnimi upravami in kakšne strukture naj bi si zagotovile deželne uprave, da bi lahko vzpostavile tesnejši stik in sodelovanje z gospodarskimi operaterji, javnimi upravitelji, strokovnjaki s komunikacijskega področja in pred stavniki tiska. DREVI NA OPČINAH Sestanek odhora Združenj staršev Osrednji odbor Združenja staršev openskega didaktičnega ravnateljstva priredi drevi ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek, na katerem bodo sestavili program za šolsko leto 1974/75. Obenem bo na sestanku prisoten predstavnik sindikata šolnikov CGIL prof. Spadaro, ki bo spregovoril o novem šolskem zakonu. jo trgovin, čeprav so za prihodnje dni najavili večje pošiljke V tržaških trgovinah sicer ne primanjkuje testenin, vendar je psihoza strahu pred novimi podražitvami, ki je v prejšnjih tednih zajela potrošnike, povzročila pravi lov za testeninami in zaloge so se občutno zmanjšale, kot so se zmanjšale tudi zaloge sladkorja in nekaterih drugih prehrambnih proizvodov. Da ni ta pojav privedel do hujših posledic, se je treba zahvaliti predvsem skrbnemu poslovanju nadzornih organov, ki pazijo, da bi ne prišlo do skrivanja prehrambnih zalog. Pokrajinski odbor za cene je na včerajšnji seji obravnaval tudi nekatera druga vprašanja. V prvi vrsti je razpravljal o cenah prevoza plinskega olja. Bliža se namreč zimsko obdobje in z njim se bliža tudi pereče vprašanje goriva za kurjavo. V tem pogledu odbor še ni sprejel dokončnih sklepov. O tem bo razpravljal na prihodnji seji, ki bo v sredo, 18. septembra. morali plačati prispevek za hrano ali pa prositi za delno oziroma popolno oprostitev. Drevi seja dolinskega občinskega sveta Danes ob 18.30 se bo sestal dolinski občinski svet. Na dnevnem redu je razprava o vrsti sklepov občinskega odbora. Med drugim bodo obravnavali vprašanje šole s celodnevno zaposlitvijo za Domjo in Ricmanje ter vprašanje podpor dijakom višjih srednjih šol. Med pomembnejšimi vprašanji na dnevnem redu je tudi vprašanje povezave naftne čistilnice z naftovodom družbe Aquila ter skladiščem v Palmanovi. • Na sedežu, Rotonda del Boschetto 3/F, se bo drevi ob 20.30 sestala svetoivanska rajonska konzulta, ki bo razpravljala o položaju na šolskem področju, o položaju v Ul. Brandežija in Pagliericci in o krajevnem zdravstvenem konzorciju. • Na seji rajonske konzulte za Skedenj in čarbolo, ki bo drevi ob 22.30 v Ul. Ronchetto 77, bodo razpravljali o krajevnem zdravstvenem konzorciju. • Drevi ob 20.30 se bo v sobi št. 217 - II. nadstropje anagrafske palače sestala rajonska konzulta za Novo mesto — Novo mitnico. Razpravljala bo o gradbenih dovoljenjih. Okradena mlada nemška turista Nemški turist Jurgen Krause iz Erlangena na Bavarskem, star 23 let, in njegova mlada zaročenka bosta verjetno ohranila v slabem spominu naše mesto. V Trst sta se namreč pripeljala v volkswagnu, ki sta ga parkirala pri železniški postaji. Ko sta se vrnila proti večeru, je bil avto odprt, iz notranjosti pa je izginil kovček, v katerem so bile obleke in razne potrebščine, ter magnetofon vrste grundig za skupno vrednost nad 200 tisoč lir. Med napadom božjasti si je zlomil komolec V občinskem zavetišču v Ul. Pascoli se je včeraj popoldne ranil 64-letni Romeo Marconi. Med napadom božjasti je padel na tla, pri čemer si je zlomil desno roko v komolcu. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v mesecu dni na ortopedskem oddelku. za telovadnico, katere sedaj v šolskem poslopju sploh ni, tako da se dekleta in fantje slačijo in preoblačijo kar na hodniku. Starši so tudi zahtevali da prebelijo stene, napeljejo električni tok z ustrezno napetostjo za uporabo šolskih aparatov itd O vseh teh vprašanjih so oredstavniki šolskih odborov dvakrat obvestili odbornico za šolstvo. Najprej na razgovoru, ki je bil na županstvu in kateremu so prisostvovali svetovalec Wilhelm (KPI) in odbornik Dolhar (SS) ter Hreščak (PSI). Na pripombe, da je potrebno soglasje rajonske konzulte, so se predstavniki staršev sestali s šolsko komisijo rajonske konzulte pri Sv. Jakobu, ki je njihove predloge v celoti podprla, saj gre za povsem upravičene zahteve. Končno je prišlo do uradnega ogleda šolskega poslopja, med katerim je tudi odbornica ugotovila, da so sanitarije povsem zastarele in da ne odgovarjajo niti minimalnim predpisom o higieni, da je šolsko poslopje staro in slabo vzdrževano itd. Dogovorjeno je bilo, da se bo v okviru skromnih možnosti med počitnicami naredilo vse, kar je mogoče, da se vsaj nekoliko šola usposobi za reden pouk. Predstavniki staršev so istočasno tudi podčrtali, da je skrajni čas, da se pri Sv. Jakobu zgradi novo u-strezno šolsko poslopje, saj je obstoječe dediščina bivše Avstro-Ogrske in je bilo zgrajeno sredi preteklega stoletja menda za vojašnico, na vsak način pa ne za potrebe takratnega šolstva in še manj za zahteve, ki so povsem normalne v sodobni šoli. Na včerajšnjem sestanku so se predstavniki šolskih odborov dogovorili, da bodo čimprej posredovali pri odbornici Bennijevi in pri šolskem skrbniku Fidenziju, da se vsaj nekaj naredi za ureditev šolskega poslopja in da enkrat za vselej odstranijo iz šole skladišča in prodajalne šolskih knjig. Govorili so tudi o pošolski in korektivni telovadbi, ki je v lanskem šolskem letu ni bilo mogoče urediti za vse otroke, ker je bila telovadnica preveč zasedena. Pregledali so obstoječe potrebe in možnosti in sestavili okvirni umik, tako da bo lahko telovadnica služila prvenstveno za potrebe slovenskih otrok poslopja v Ul. Frausin iu da se bo pošolska telovadba ter še zlasti tako nujno potrebna korektivna telovadba pričela že v začetku šolskega leta in ne šele pozimi. Tudi o tem vprašanju nameravajo predstavniki staršev govoriti s šolskim skrbnikom Fidenzi-jem. Ob zaključku so starši tudi pozvali slovenske predstavnike v občinskem svetu, da jih podpro v nji-liovifc upravičenih zahtevah. Drevi v Rossetti ju skupina «I Pooh» Drevi bo v Rossettijevem gledališču izjemna predstava italijanske vokalno inštrumentalne skupine «1 Pooh». Skupina, ki jo sestavljajo štirje mladi glasbeniki, spada med najboljše in najuspešnejše italijanske ansamble zadnjih nekaj let v Trstu pa bodo peli le en večer in zato so organizatorji prepričani, da bo gledališče nabito polno. Lastnica gledališča Rossetti, zavarovalna družba Lloyd Adriatico, in uporabnik dvorane. Stalno gledališče, sta se domenila, da prepustita celotni izkupiček predstave italijanskemu Rdečemu križu. Priletni avtomobilistki trčili v parkiran avto Kmalu po 10. uri sta se v Mi-ramarskem drevoredu ranili priletni ženski, ki sta se peljali v fiatu 500. Za volanom malega vozila je sedela 67-letna upokojenka Emilia Biasoli vd. Dleni iz Ul. Rossetti, ob nji pa je sedela 71-letna Antonia Costanzo vd. Costanzo iz Salite Montanelli 2. Ko sta privozili do nekdanje železničarske hiše, je Biasiolieva izgubila nadzorstvo nad svojim vozilom in trčila ob parkiran avto. Pri tem je utrpela več udarcev v glavo in trup ter si zlomila nosne kosti. Zdraviti se bo morala vsaj mesec dni. Njena sopotnica pa se je samo potolkla in bo okrevala v desetih dneh. A VIKTORIJ PORTOROŽ POLETJE 74 FOLKLORNA SKUPINA PORTOROŽ Portorož, Avditorij, 14. septembra ob 21.00 PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve. Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) • 73569 aiiiiiiiiiiinniiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiuiimiiiiiiiiiiiiililiilllliliiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiill OBČINA NAJ ČIMPREJ UKREPA Stari, razbiti avtomobili in smeti motijo prebivalce Ul. Commerciale Razpasle so se tudi miši in podgane - Ljudje brez uspeha pritožili na občini Tri ure stavke pristaniščnikov včeraj v znak Tržaški pristaniščniki so za tri ure prekinili delo protesta nad zavlačevanjem pogajanj na ministrstvu za trgovsko mornarico za obnovitev delovne pogodbe. Stavko so oklicale na vsedržavni ravni sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Tržaški pristaniščniki so stavkali zadnje tri ure pred zaključkom vsake delovne izmene. Stavkali so tudi tržiški pristaniščniki. Dnevni delavci so prekinili delo za štiri ure, delavci v izmenah pa' dve uri. V poročilu, ki so ga izdale sindikalne organizacije, da bi napovedale stavko, je med drugim omenjeno tudi vprašanje manjšanja kupne moči delav-iskih plač ob splošnem naraščanju 1 draginje. • Tržaška občina sporoča, da bodo posamezni otroški vrtci sprejemali od srede, 18. t.m., do vključno sobote, 21. t.m., potrditev vpisa otrok, ki so jih že prijavili v mesecu juniju in ki nameravajo obiskovati te zavode v šolskem letu 1974-75. Vsi tisti, ki bodo sprejeti, bodo 50 se Kdor se pelje po strmi Ul. Commerciale proti Opčinam, večkrat nejevoljno pogleda na levo stran, kjer je tik ob cesti prostor, kjef kar mrgoli starih razbitih avtomobilov, sedežev, volanov koles, gum. motorjev in raznih drugih, seveda razbitih in starih, avtomobilskih delov. To je v bistvu smetišče, kamor mnogi tudi odlagajo vsakovrstne smeti in koder se je razpaslo veliko ostudnih podgan in miši. Ni pa tu le estetska plat: v okolici kar precej smrdi! Ves ta «krasni» prostor za odlaganje starih avtomobilskih karoserij in podobnega pa nikakor ne veseli ljudi, ki stanujejo v bližini in ki morajo večkrat zapirati okna, da jim veter ne prinese v stanovanje smeti ali odvratnega smradu. Zato je nekaj prebivalcev tega okraja začelo že pred časom zbirati podpise in odposlalo protestno pismo tržaški občini, od katere so si želeli razumevanja in ukrepov. Vendar pa so zaman čakali na odgovor in na ukrepe. Na občini, ki AviuuiobUi iu smeti se kopiciju dan za dnem namerava ta predel proglasiti za zeleno področje, zaradi česar si domačini ne smejo zidati niti dostojne garaže ali pa hiše, niso prav nič dosegli. V tem primeru zveni fraza «zeleno področje» prav smešno. Ljudje, ki stanujejo v bližini tega smetišča, pa se še niso vdali. Napovedali so, da bodo kmalu začeli ponovno zbirati podpise med nejevoljnimi prebivalci, med katerimi je veliko Slovencev in da se bodo ponovno pritožili. Tokrat pa ne le na občino, temveč tudi drugim oblastem. Vsa pravica je na njihovi strani, ker predstavlja smetišče navsezadnje tudi nevarnost za bolezni, posebno pri otrocih, ki se ponavadi najraje igrajo tam, kjer je veliko razbitih in starih avtomobilov. Hude poškodbe zaradi padca z zida Zelo hudo se je sinoči ranil 69-letni upokojenec Luigi Richter iz Ul. Baiardi 116. Šel je obiskat svojo hčer v Ul. Artemisio 34 in, ko je bil na vrtu, je opazil na cesti svojega znanca. Z dva metra visokega zidka mu je pomahal v pozdrav, pri tem pa je izgubil ravnotežje in padel na cesto. Ker so mu ugotovili lobanjske in možganske poškodbe ter hude kostne poškodbe, so ga v bolnišnici sprejeli v oddelku za oživljanje. Po mnenju zdravnikov bo težko preživel hudim poškodbam. Padec z vlaka: zlom gležnja Malo pred 11. uro se Je javil v bolnišnici 41-letni uradnik Sergio Germani iz Ul. Giacinti 4, kateremu so zdravniki ugotovili zlom desnega gležnja. Zato so ga sprejeli na zdravljenje v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh. Po izjavah Germanija se mu je nesreča pripetila 31. avgusta letos, ko je na železniški postaji v Pivki stopil na natrpan vlak in so ga v gneči pahnili, da je padel na tla in si poškodoval nogo. Včeraj-danes Danes, PETEK, 13. septembra FILIP Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.22 — Dolžina dneva 12.42 — Lu na vzide ob 3.10 in zatone ob 17.32 Jutri, SOBOTA, 14. septembra JELENKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,5 stopinje, najnižja 18,4, ob 19. uri 23,6 stopinje, zračni tlak 1022,6 rrb stanoviten, veter 7 km na uro severovzhodnik, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 12. septembra 1974 se je Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 44-letni Stelio Graco-gna, 59-letni Riccardo Furlani, 73- letni Antonio Tominez, 67-letna Maria Božeglav por. Carli, 90-letna Giu- seppina Widmar, 79-letni Vladimiro Miailovich, 86-letna Giovanna Pipaseli vd. Gherlani, 84-letna Amelia Ccbez vd. Favetta, 10 dni stari Piero Zigiotti, 87-letna Josipina Kert vd Cesar, 80-letna Isabella Almerigotti por. Crusizio, 68-letni Giorgio Sponza, 68-letna Eufrasia Anghelides vd Depolo. 62-letni Erminio Zubin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Madonna del Mare, Trg Piave 2, Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino (Rojan). LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tet 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-5961; Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 213-137): Milje (tel. 271-124) 1Š5M BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FIL2I IO - ,'® 61-44B URADNI ttCAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 662,70 Funt šterling 1534,50 Švicarski frank 219,95 Francoski frank 137,10 Nemška marka 248,10 Avstrijski šiling 35,10 Dinar: debeli 39,50 drobni 39.50 Kino Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»; Ob 20.30 «Der Kaiser-traum von Miramare» (v nemščini) in ob 21.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Avtobus iz Ul. Beccaria ob 19.30 in 20.45, iz miramarskega parka ob 21.45 in 23.00. Predstave do nedelje, 15. septembra. Ariston I.N.C. 16.00-18.00-20.00-22.00 «II portiere di notte». Igrajo D. Bo-garde, C. Rampling in F. Leroi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Paperino & Company». Barvni Walt Disneyev film. Excelsior 16.00 «La polizia chiede aiuto». Barvni film. Igrajo Giovanna Ralli, Claudio Cassinelli, Mario Adori, Franco Fabrizi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Per amare Ofelia». Barvni film. Igrajo Francoise Fabian, Renato Puccelli, Giovanna Valli. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Il caso Drabble». Barvni film režiserja Don Siegela. Glavno vlogo igra Michael Caine, Donald Pleasence, Delphine Seyring, Olive Revill in Janet Suzman. Eden 16.30—22.15 «Flavia la monaca musulmana». Barvni film. Igra F. Bolkan. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00—22.15 «A muso duro». Barvni film. V filmu igra glavno vlogo Charles Bronson, Linda Cri-stal, Al Lettieri. Aurora 16.00 «n ladro che venne a pranzo». Barvni film Detektivka. I-grata Ryan O’Neal in Jean Bisset. Capito! 16.30 «Un esercito di cinque uomini». Barrai film, v katerem igra glavno vlogo Bud Spencer. Cristallo 16.30 «Butch Cassidy». Barvni film. Glavno vlogo igra Paul Newman. Impero 16 00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film za vse. Filodrammatico 16.30 «Bruna, formosa, cerca superdotato». Barvni film. Igra Ferrei Benussi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno Zaprto zaradi popravil. Ideale 16.00 «Continuavano a chiamarlo Trinità». Barvni film. V glavni vlogi igra Bud Spencer. Vittorio Veneto 17.00 «Una 44 Ma-gnum per l'ispettore Callaghan». Barvni film. Igra Glint Eastwood. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «Spruzza, sparisci e spara». Barvni zabavni film. Igrata Curi Russel in Cesar Romero. Abbazia 16.30 «Ipcress, pericolo mortale». Barvni film, v katerem igrata Michael Caine in Guy Doleman. Volta - Milje 17.00 «Racconti proibiti di niente vestiti» (Iz Boccacciovih novel). Igrata Tina Aumont in Norberto Botti. Prepovedano mladini pod 18. letom. Mignon 16.00—22.00 «2022 — I sopravvissuti»,. V glavni ylpgi Charlston Hešton. Znanstvenofantastični barvni film. Šolske vesti šola Glasbene matice. Sprejmemo dijake za pouk pihalnih instrumen tov z namenom ustanovitve mlaoin skega pihalnega ansambla. Vpišejo se lahko tudi mlajši člani godb n* pihala, ki želijo izpopolniti svoje znanje. Vpisovanje gojencev v glasbeno solo v Trstu traja do 13. 9. 1974 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 — te • 418-605. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Trebčah bo danes, 13. t.m., od 18. do 19. ure. gssssbM Prosvetno društvo «Fran Venturini» prosi pevce, zaradi nastopa, da se gotovo udeleže rednih vaj, ki se bo* do začele v ponedeljek, 16. t.m« PD SLAVEC Ricmanje vabi na ogled filmskega posnetka ter razstave slik letošnje nogometne tekme med starimi in mladimi, danes, 13. septembra, ob 20. uri. Razna obvestila Predsedstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča pevce in orkestraše, da je odpovedana pevska vaja danes, 13. septembra, in Pn" hodnji torek, 17. t.m. Naslednja vaja bo v petek, 20. septembra, 20.30 v Bazoviškem domu. Izleti Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju priredi 29. septembra avtobusni izlet v Pulj — Veruda. Vpisovanje na sedežu društva v sredo in soboto, od 19. do 20. \re. Zaradi velikega zanimanja članov za izlet v Prekmurje in Kumrovec, je odbor Kmečke zveze sklenil prirediti še en izlet z enakim programom v dneh 19. in 20. oktobra, seveda če bo dovolj prijavljenih. Vpisuje tajništvo v Ul. Cicerone 8/b vsak dan od 8.00 do 14.00 ure, ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 m od 15.00 do 18.00. do vključno 5. oktobra. Tajništvo Kmečke zveze. Društvena gostilna na Opčinah priredi v nedeljo 22. t.m. skupni izlet z avtobusom v Pordenon. Vpisovanje vsak dan od 9. do 18. t.m., od 16. do 18. ure v Društveni gostilni. SPDT vabi tržaške planince na srečanje zamejskih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 22. septembra, v organizaciji PD Celovec na Bleščeči planini pod Jepo na Koroškem. Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja 0 30. septembra Marija Vidau. Na 0“ gled so tržaške narodne noše 1 ^ skice za gledališke kostume v raz nih tehnikah. V prostorih Avtonomne letoviščar ske in turistične ustanove devinsKC nabrežinske obale je skupinska s karska razstava Silve Fonde. Elettre Metallinò in Fride de Reye. V občinski galeriji na Trgu Unità so odprli razstavo del umetnika domenica. Pignatorija. SOŽALJE Prof. Oskarju Kjudru izrekat» uredništvo in uprava Primorskeg» dnevnika ob izgubi drage matere iskreno sožalje. Kolektiv Tržaškega partizanskeg» pevskega zbora izraža globoko s°à* Ije svojemu pevovodji prof. Oskarju Kjudru ob izgubi drage matere Frančiške Kjuder roj. Maver ZAHVALA Ganjeni zaradi izrazov sožalja o® smrti našega dragega Vladimira Sonca se zahvaljujemo vsem, ki so z nan® sočustvovali. SVOJCI Trst, 13. septembra 1974 Zapustila nas je naša draga mama FRANČIŠKA KJUDER roj. MAVER Pogreb drage pokojnice bo jutri, v soboto. 14. septembra, ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Katinaro. Žalujoči: sin Oskar z ženo Milko in vnukinjam» Jagodo in Katjo, sestra Marija 1» brat Ivan z družinama ter drugo sorodstvo Lonjer, Ljubljana, 13. septembra 1974 Dne 12. t.m. je preminil naš dragi IVAN SOSIČ Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčinah. Žalostno vest sporočajo mama, sestra, svak, nečaki ter drugi sorodniki Opčine, 13. septembra 1974 Pogrebno podjetje Zimolo MENJALNICA vseh tujih valut Dne 11. septembra nas je za vedno zapustila naša draga CARLI MARIJA roj. BOŽEGLAV Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah in na pokopališče. Žalujoči mož Piero, hči Bruna * možem Giacomom, vnuki ter drugo sorodstvo Trebče, 13. septembra 1974 od VČERAJ ZJUTRAJ PROMET PO NOVEM PRIKLJUČKU Skoro 3 leta po začetku del odprli avtocestno vozlišče pri Sesljanu Tri vozlišča bodo povezovala obalno cesto in sosednje vasi z avtocesto Trst-Benetke - Dela so stala nad milijardo lir Včeraj, malo pred 10. uro zjutraj, T1 ^užbenci cestnega podjetja žiJA5 za Prorriet novo kri- OHo? •!. k°^e vozllšče pri Sesljanju. nrnt-^J30 torej Promet z avtoceste not L , stu in v nasprotni smeri p® ital po dvopasovni avtocestni rlr% eZ^ ^ ognita na obalni cesti oo avtoceste v bližini velike ben- n,le.Črpalke' tak način se bo izogni! križišču sredi Ses- voliki zittob0 ZlaStÌ P°leti nastaja]i Po stari cesti bo odslej potekal na P . Promet v smeri Tržiča in Proti Benetkam po normalni • Ves drug promet pa se bo tol po novi trasi na avtocesto, in Pre<*vl skupin v redu odvijala, se je rad zadržal s skupino Goričanov ter izrazil željo, da bi zamejske folklorne skupine v večjem številu in obsegu kot doslej sodelovale na njihovi prireditvi. Letos, denimo, sta nastopili dve zamejski skupini, ena iz Trsta, druga pa iz Železne Kaple na Koroškem. Klavčič pričakuje, da se bo iimiiiiiMiiiiniiiii.i.iiiiuiiili.iii.iiluuuiiiiimniiiiuiHiiiiiiimiiiiiiimiiiuiiiii.nu......u»H.i>.im>..ii...iinmiimiiiiii»iiiiiiiiiiii..i.ini.iiiii"n."i""iii",""..B F NOČ/ MED SREDO IN ČETRTKOM Triindvajsetletni fant iz Števerjana izgubil življenje v prometni nesreči pri Moram Vozil se je v prijateljevem avtomobilu porsche correrà V noči med sredo in četrtkom, okoli 2.30, se je v Koprivnem, na cesti, ki iz Morara pelje proti Gorici, pripetila zelo huda prometea nesreča, pri kateri je izgubil življenje mlad delavcev iz Števerjana, dva osebi pa sta se laže ranili. Žrtev nesreče je 23-letni Marko Pertot, ki je takoj po nesreči izdihnil zaradi prebitja lobanje. Druga dva potnika pa sta 25-letni trgovec Paolo Braidotti iz Koprivnega, Ulica Cavour 2 in 20-letna uradnica Graziella Scozziero iz Gorice, Ulica Gelsi 15. Oba se bosta v goriški bolnišnici zdravila nekaj dni. prvi zaradi odrgnin po telesu, druga zaradi lažjega možganskega pre- Približno ob 2.30 je Braidotti šofiral svoj porsche carrera GO 84975, v katerem sta bila tudi Scozziero-va in Pertot, iz Morara proti Gorici-Na ovinku, pred restavracijo «Al Mulino», je, verjetno zaradi pre-velike hitrosti, izgubil nadzorstvo nad vozilom in zapeljal na levo stran ceste naravnost v jarek. Avtomobilisti ki so vozil mimo, so takoj nudili prvo pomoč ponesrečencem ter poklicali rešilec. Med prevozom v bolnišnico je Pertot izdihnil. Marko Pertot j® bil zaposlen v znani mesnici v Moši, kjer so ga vsi poznali kot marljivega in vestnega delavca. Do pred enim letom je z materjo Jerico Komic, ki j® zaposlena v goriški umobolnici, živel na Bukovju št. 1. Oče Andre.1 je zaradi mrtvoudnosti v bolnišnici. Pred kratkim se je poročil in stanoval v Koprivnem. Poleg žene Arianne zapušča tudi 6 mesecev staro hčer Isabelle. dalti. torej na drugi strani železniške proge, kjer ni stanovanjskih naselij. Vest v Primorskem dnevniku smo brali z zadovoljstvom predvsem zato, ker se bodo nekatere obrtniške dejavnosti, ki se sedaj odvijajo v zgradbah znotraj naselja, morale preseliti v industrijsko cono. Pri tem mislimo predvsem na železarski o-brat v Škrljah, ki zaradi ropota, ki ga povzroča, ne spada več v naselje, kjer je večje število stanovanjskih hiš, katerih stanovalci imajo pravico do počitka. Pričakujemo, da bodo občinska uprava in tudi lastniki obrtniške delavnice spoznali, da je treba po odobritvi regulacijskega načrta takšno dejavnost prenesti v kraj, kjer s svojim oglušujočim ropotom ne bo kratila občanom pravice do miru in počitka. (podpis) PS: Medtem ko razumemo prizadete in smo prepričani, da bo z o-dobritvijo regulacijskega načrta zadeva o preselitvi obrata postala aktualna. opozarjamo še na druge primere, ki jih ne bi podrobno navajali, ko se z ropotom, ki ima najrazličnejši izvor, kali mir zlasti v času, ko ga občani najbolj potrebujejo. Pri tem ne mislimo na Sovodnje, ampak tudi na druge kraje, kjer se skozi takšne primere kaže pomanjkanje obzira in spoštovanja do bližnjega. Šolske vesti Na šolskem skrbništvu imajo razo-bešeno prednostno lestvico profesorjev (suplentov) za ljudske šole ter za sapiente za glasbeno vzgojo. prihodnje leto udeležila prireditev v Kamniku zlasti kakšna skupina iz Goriške, morda iz Sovodenj, iz Števerjana ali iz drugih vasi, kjer se lahko pohvalijo s kakšno izvirno skupino narodnih noš ali s kakšno drugo folklorno značilnostjo. Lansko leto so na prireditvi sodelovali Rezijani s svojimi narodnimi nošami in plesi ob spremljavi tipičnih glasbil, vendar so letos njihovo udeležbo pogrešali, ker se vabilu, ki so jim ga poslali, niso odzvali. Sprevod narodnih noš in skupin, ki gojijo tovrstno tradicijo, je privabil v Kamnik veliko množico, ki je napravila gost špalir vzdolž vseh glavnih poti, kjer se je vil sprevod, tja do trga prijateljstva, na katerem je bila osrednja prireditev. Zelo zanimiv je bil nastop pihalnih orkestrov, zlasti tistega iz Vevč pri Ljubljani, ki je uprizoril pravi spektakel in požel za svoja izvajanja prisrčnem aplavz. Zamejski skupini iz Trsta in iz Železne kaplje je občinstvo toplo pozdravilo ter s tem dokazalo, kako živo matični narod utriplje z nami. Če naj povzamemo Klavčičeve misli, potem si turistični delavci v Kamniku, ki prirejajo praznik narodnih noč, želijo imeti v gosteh zamejske skupine ter je zato predvsem potrebno dobiti z njimi stik in se dogovoriti, kakšne so naše možnosti za sodelovanje na tej prireditvi, ki hoče obvarovati pred pozabo narodno in ljudsko dediščino. Ob tem naj omenimo še to, da je kraj za to priložnost primerno uglašen na narodno tematiko in da skorajda ni izložbe v mestnem središču, ki ne bi razstavila kakšnega kosa iz zakladnice našega narodnega antikvariata. Kot posebno zanimivost pa naj omenimo razstavo malih živali, ki je letos doživela sedmo izvedbo. Na njej si je mogoče ogledati številne primerke kuncev, golobov, mačk itd. Praznika v Kamniku, ki je trajal več dni, se je udeležilo večje število Goričanov, ki so se vrnili z najboljšimi vtisi in željami, da se prihodnje leto vrnejo v ta kraj, ki je gostoljuben in od koder se nudijo tako lepi izleti v Kamniško Bistrico in v druge predele tega, za marsikaterega zamejca malo poznanega kotička slovenske zemlje. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 «A Venezia un dicembre rosso shocking». J. Christie in D. Suttherland. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Dolci vizi al foro». Z. Mostel in B. Kea* ton. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 «Mercoledì delle ceneri». Elizabeth Taylor. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 «Esorcismo nero». Dokumentarni barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.30—21.30 «Farfallon». F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film. Tržič AZZURRO 18.00—22.00 «L'uomo dalle due ombre». Barvni film. EXCELSIOR 17.30—22.00 «UFO — allarme rosso, attacco alla terra». Barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00 «Delitto d'amore». Barvni film. Nova Corica SOČA «Prepovedani Dekameron», italijanski barvni film ob 18.00 in 20 00. SVOBODA «Winetow v dolini smrti», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Lorenzo Macuzzi, Gianluca Testa, Erica Bottai, Laura Zia-ni. Patrizia Belloni, Ettore Marchesan, David Pisa. SMRTI: 62-letna gospodinja Bernardina Bresciani vd. Pellegrini, 774et-na Marija Cotič. 70-letni upokojenec Jakob Zakej, 77-letaa upokojenka Giacomina Sfetez por. Sgualdini. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes je ves dan in ponoči dežurna lekarna Provvidenti na Travniku, št 34. telefon 2972. Poveličevanje «črnega princa» Junia Valeria Borgheseja "JJittmO- uhednidivu Kdaj bodo olirai v Skrljah preselili v industrijsko cono? Spoštovani urednik! Prejšnji dan smo v vašem časniku, v poročilu s seje občinskega sveta v Sovodnjah. brali novico, da bodo pristojni uradi v kratkem času, morda v nekaj mesecih, odobrili splošni regulacijski načrt, ki ga je odobril občinski svet. Z odobritvijo tega dokumenta bo vnesen red v u-porabo prostora, tako da bo gradbena dejavnost usklajena s predpisi in da bodo tudi obrtniško - industrijske dejavnosti dobile svoj prostor. Kolikor nam je znano, predvideva sovo-denjski regulacijski načrt, da se bo za potrebe sovodenjske občine razprostirala industrijska cona ob Stra- ts - I*:.«« R-Si L’ ITftUft!«TA HA — -■ I.» Al » X Le !*£*««(<*«.» huj»**» j Goriški fašisti so hoteli doti svoj izvirni prispevek ob smrti Junia Valeria Borghese ja, «črnega prm-ca», ki je zaradi neuspelega državnega udara zbežal iz Italije in si poiskal zavetišče v inozemstvu. Na svojem stenskem časopisu na Kor-zu, kjer je vsem ljudem na očeh, so objavili časopisne izrezke in slike, s katerimi naj bi počastili spomin človeka, ki se je spajdašll z nacisti, izdal italijanski narod m njegov boj za svobodo ter ga hotel spet zasužniti z državnim udarom. Goriški misovci se tega svojega miselnega voditelja spominjajo zlasti kot človeka, ki je v naših krajih operiral z zloglasnimi bataljoni «Decima MAS», z namenom, kakor piše na oglasni deski, «da bi zajezil pohod Slovanov». Kako je izgledal njihov poskus «zajeziti prodor Slovanov», goriški fašisti sami pišejo na oglasni deski, vendar bi jim tega niti ne bilo potrebno zapisati, ker je v spominu Goričanov, zlasti pa nekda- njih partizanov, aktivistov in simpatizerjev Osvobodilne fronte žiyo vtisnjen v spomin enkratni in dokončni obračun z «Decima MAS» na Trnovem. Toda ne glede na zgodovinska dejstva, ki so in ostanejo nespremenjena, je vendarle zaskrbljujoča drznost, s katero goriška MSI poveličuje sodelavca nacistov in človeka, ki je s poskusom državnega udara skušal leta 1970 potiš niti v Italiji kolo zgodovine v nasprotno smer. Nad takšno očitno a-pologijo fašizma bi se morala raz- misliti demokratična javnost, zlasti pa službe, ki so za to pristojne, kajti pogrevanje starih mitov se v naših krajih zlahka spremeni v dajanja proti Slovencem in proti dobrososedskim odnosom. Dovajanje vode na mlin takšnim avanturam je mogoče tudi zaradi sedanjega nestabilnega političnega položaja v Gorici in izrazito protikomunistične naravnanosti krščanske demokracije, kar goriški fašisti, kakor vidi-i mo, s pridom obračajo sebi v prid. ZAGRENJENA MOSKOVSKA JESEN Težavna uniforma zaradi nedopustno toge birokracije Pa ne le ministrstvo za šolstvo in tekstilne industrije, tudi proizvodnja papirja letos odpovedala MOSKVA, 12. — Letošnji prvi dnevi šolskega leta so bili, vsaj do sedaj, v Moskvi neverjetno lepi, topli, živo srebro se je povzpelo celo do 25 stopinj. Iz tega bi mogli sklepati, da so ljudje zadovoljni, kar se vremena tiče. Toda ta prav preprosta meteorološka posebnost za te čase in za zemljepisne širine ni ostala brez negativnega odmeva v pretežni večini moskovskih družin. Moskovčanom nikakor ne gre v glavo, da njihovi otroci morajo v teh letos izjemno toplih dneh hoditi v šolo v malone zimskih u-ni formah. Po šolskih predpisih morajo šolarji in srednješolci v Sovjetski zvezi vse od 1. pa do 10. razreda hoditi v šolo oblečeni v uniforme. In obleke dečkov, oziroma dijakov so skrojene iz težkega, gostega blaga, nekako tako, kot bi šlo za zimske vojaške uniforme. Vrhu tega so ti kroji, te uniforme iz umazano sive barve, tako da prav gotovo niso prav nič simpatične, niti za oko. Dekleta pa nosijo rjava krila in šolski predpasnik. V dneh pred začetkom šolskega leta, ko so starši mrzlično iskali po trgovinah nove šolske uniforme ali kroje, je v največji moskovski trgovski hiši za otroke v znani veleblagovnici «Djetski mir» (0-troški svet) inž. Ljudmila Vasiliie-vna Jereminina na neko časnikarsko anketo odgovorila dobesedno takole: «To je prava pravcata nesramnost. Toliko dobrih tkanin imamo, dijake pa oblačimo v tisto, česar nihče več noče kupiti. To so vendarle vreče! V tej vročini mora deček v šolo kot v vojaškem pia šču. Kaj bi ne mogli uvesti nove obleke v normalnih barvah? Ne bi mogli skrojiti moderno obleko. Pravzaprav je to že uniformirana nesramnost!» Ostro mnenje inženirke Jeremine pa ni le njeno mnenje. Po anketi, ki so jo izvedli časnikarji sovjetskega časopisa «Komsomolska pravda» enako ali podobno mislijo tudi vsi kupci, torej starši vse mlajše sovjetske šolajoče se mladine, pa celo preprosti prodajalci v trgovinah in blagovnicah, ki se morajo ubadati z nezadovoljnimi kupci. Morda je kaka mamica manj ostra, manj odločna kot je bila že omenjena inženirka, toda prav gotovo je ni mamice, ki bi ne želela, da bi njen sinček ali njena hčerka ne bila lepše oblečena, da bi ne morala svojemu «fantu» natikati težke uniforme. Proti sedanji dijaški uniformi pa so tudi strokovnjaki za higieno, ki menijo, da pregosta tkanina, ki ne prepušča zraka, in pretežka uniforma ni prav nič zdrava. Poleg tega se ta kroj, ker je zelo težak, tudi kmalu «razvleče» in ga v letu dni morajo večkrat popravljati. Starejši dijaki, ki se že zgledujejo naokrog in opažajo, kaj je moda, oziroma kaj je lepša o-bleka, se skušajo pritihotapiti v šolo tudi v «civilni» obleki. Šo pa direktorji šol, ki to spregledajo in direktorji, ki hočejo biti «bolj papeški kot sam papež» in se postavijo na vrata zavoda in brez u-smiljenja odšla vi ja jo učence, ki pridejo v šolo «v civilu». Toda nikakršna tajnost ni več, in to v brk vsem zakonskim predpisom, da dijaki višjih razredov ne prihajajo v šolo v uniformi. To pa ni nič posebnega kot ni nič posebnega niti dejstvo, da se je tudi uradno že predlagalo, naj bi se tu kaj spremenilo. Že pred nekaj leti je bil kompetentnim šolskim oblastem predložen kroj boljše, primernejše uniforme. Toda od tedaj je že toliko let, da je tudi ta kroj zastarel. Pojavili so se nato tudi vzorci ali modeli modernejših uniform ali krojev, ki pa niso bili modernejši le po obliki, pač pa tudi po kakovosti tkanin, po barvi itd. Ministrstvo za prosveto ter ministrstvo za tekstilno industrijo sta obljubili, da bodo novi kroji nared že za letošnjo jesen. Toda tokrat «je odpovedala» tekstilna industrija, ki da ji ni u-spelo izpeljati prevzete naloge. Morda ji bo uspelo do prihodnje jeseni. Morda. Moskovčani se jezijo na to administrativno in gospodarsko počasnost. In to pot povsem upraviče- no, kajti v eni izmed sovjetskih republik, kjer določeni odgovorni ljudje niso tako «papeški», so problem lepo rešili. V Estoniji na primer so skrojili sodobnejšo in veliko lepšo dijaško obleko, ki zadovoljuje prav vse, starše, dijake, higieničarje in tudi šolske oblasti. V Moskvi pa, čeprav v marsičem prednjači pred drugimi velikimi mesti, tega niso bili sposobni, kot niso tega sposobni v vsej ruski republiki. Toda ne le uniforma, če hočemo srednješolski kroj, tudi kaj drugega je zagrenilo prve dni šole v Moskvi. Tudi ta zadeva ni popolnoma nova, le da se je letos pojavila v ostrejši obliki. Ne toliko drugod, toda v Moskvi je začelo primanjkovati papirja. Zares, sovjetska industrija papirja ne gre v korak s potrebami, z velikanskimi potrebami. Zaradi izrednih knjižnih naklad in zaradi porabe dnevnega tiska primanjkuje papirja, ki bi ga potrebovali sedaj šolarji. Vrhu tega starši očitajo prosvetnim oblastem da vsako leto zaradi neznatnih sprememb menjujejo učbenike. Nekateri tudi zahtevajo, naj bi bolj racionalno izkoriščali preproste beležke in zvezke. Med drugim predlagajo, naj bi bili robovi zvezkov ožji, naj bi bile črte bolj goste. S tem da bi se lahko prihranila ena tretjina zvezkov, ki zaradi zakonskih predpisov gre po zlu. Pa tudi v učbenikih so, pravijo, robovi mnogo preširoki. Prav gotovo ni rešitev v tem, v oženju robov in vrst, rešitev bo verjetno v večji proizvodnji in sovjetski gozdovi so tolikšni, da bi to povečano proizvodnjo papirja prenesli. Nasveti oziroma zahteve staršev bi lahko bile torej drugačnega tona. V drugačnem tonu se oglašajo tisti, ki ugotavljajo neke druge nesmotrnosti na področju papirja in tiska. Da se v Sovjetski zvezi veliko tiska, je znano, saj je Sovjetska zveza na tem področju pred marsikom. Toda marsikatera naklada ne gre v promet. Nedavna inventura v moskovskih knjigarnah je pokazala. da je na desetine ton, na stotine ton neprodanih knjig. Tu so velike skladovnice nesmotrno u-porabljenega papirja. V cerkvi preroka Elije v Vologdiju so te dni odkrili pol milijona neprodanih knjig. Razen tega se nekoristno in neracionalno troši papir tudi v u-pravnih formalnostih. Nekdo je rekel, da bi socialistična družba šla veliko hitreje dalje, če bi ji poti ne zaviral papir. Administrativna ali birokratska zavora je baje najhujša zavora v razvoju socialistične družbe. Začeli so s kritiko dijaške uniforme. nadaljevali s kritiko tiska in končali s kritiko birokracije. Vse te tri kritike pa so v bistvu kritika sami birokraciji, ki je edina odgovorna tudi za trenutno preveč grobe, težke, neestetske in celo nehigienične uniforme moskovskih šolarjev in dijakov. D. B. «Brojenca» Križem POLETJE V GRŠKEM GLAVNEM MESTU V atenski četrti Plaka sleherni večer odmeva Theodorakisova glasba V nekaj urah so iz tr|ovin izginile vse njegove plošče ATENE. 12. — Grško glavno mesto ima tudi svoje značilno predmestje, ki niti ni predmestje, pač pa del starega mesta. Ime mu je Plaka. Razteza se pod Akropolo. Tu je veliko hiš z manjšimi terasami in vrtovi. In na mnogih ozkih terasah ali v majhnih vrtovih tega dela mesta se zbira zvečer atenska mladina in slavi vrnitev v domovino Mikisa Theodorakisa. Pravzaprav ni to nikakršno izrazito slavje, ki bi bilo namenjeno znanemu grškemu glasbeniku in javnemu delavcu. Ne, atenska mladina le uživa v njegovi glasbi, ki je bila v dolgih sedmih letih vojaške diktature izločena, prepovedana. Pesmi prav gotovo najbolj popularnega grškega skladatelja niso več Rocca> Be- j. ti. Orlandini in Pacchetti. Osta-so igrali vsi pod svojimi sposobnostmi. 2 ^fnardinj je torej upravičeno skebljen. Res je, da se prven- n 0 se ni začelo in da je še več t^ametašev - reprezentantov v po-da k j^ ^ormt> res Pa žudi, . “o Bernardiniju skoraj nemo-spremeniti mentalitete teh i-fph - ’ ki že vrsto let taktično in . nično igrajo po starem «itali-Janskem sistemu». vva tekma je torej pokazala, jansko moštvo Ignis iz Vareseja premagalo Aguascalientes z 79:78. OBVESTILA športno združenje Dom iz Gorice obvešča vse svoje igralce, da so treningi odbojke vsak torek in četrtek ob 20. uri na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (Ul. Montesanto 84). V primeru slabega vremena trening odpade. # * # V nedeljo, 15. t.m., priredi SPD Trst DAN PLANINCEV Ob tej priložnosti bo na sporedu pohod na Nanos s tekmovanjem v hitri hoji od Razdrtega do vrha Nanosa. Vpisovanje v nedeljo ob 9. uri pri gostilni v Razdrtem. MLADINSKE IGRE JUTRI NA TRŽAŠKEM Nadaljevanje Mladinskih iger Pokrajinski tržaški odbor CONI bo jutri priredil tekmovanja v okviru deželnih mladinskih iger. Prejšnji teden so bila tekmovanja v Vidmu, kjer je tržaška reprezentanca dosegla največ točk (30) pred Vidmom, Gorico in Pordenonom. V Trstu se bodo tekmovanja pričela ob 9.30: atletika — občinski stadion v Miljah judo — obč. telovadnica v Miljah kotalkanje — kotalkališče društva «Jolly» v Trstu plavanje — obč. bazen «B. Bianchi» Tekmovanj se bodo udeležile reprezentance Vidma, Gorice, Pordenona in Trsta. Nagrajevanje bo ob 18. uri, na trgu Marconi, v Miljah. BOKS NAGOYA, 12. — Japonski boksar Guts Išimacu je ohranil naslov svetovnega prvaka lahke kategorije. Dvoboj z Mehikancem Tu-ryjem Pinedo je namreč izenačil. ^a kalijanski nogomet lahko boga-«hira med ' " ' “ to tudi mladimi. To pa je razveseljivo jamstvo za nove-r selektorja, ki si lahko začrta j, gorečen program, ne glede na «nje srečanje z Jugoslavijo. yPrasanje je le, če bo Bernardini rzal kritike in številne polemike, bodo, kot običajno, spremljale twezen'tanco P° tlen' nastopu. “§ZBOL vsakem neuspeš- V PRVENSTVU A LIGE Močan nasprotnik moštvo Alpine A soboto ob 16. uri bo Alpina Bu-sprejela v goste eno najmoč-ejsih ekip bezbolske A lige. Na “Minah bo igral Nettuno, ki po-seblja razvoj bezbola v Italiji v yvih povojnih letih. Ekipa Nettu-M je danes bolj znana zaradi iz-If^ov, ki se redno dogajajo na “lenem igrišču. uPenski igralci upajo na presti ‘en uspeh, ki bi bil prava nagrada a .lepo, napadalno igro, katero Predvajajo v zadnjem času. Nettu-le trenutno na tretjem mestu lestvice A lige. B. K. CIUDAD MEXICO, 12. — Na V'ednarodnem košarkarskem turnir-1P v mehiški prestolnici je itali- KOSARKÀV- ' JUTRI IN V NEDELJO Prvi mednarodni turnir «Del Negro» Nastop Amerikanca Mc Danielsa - Igra tudi zagrebška Industro montaža JI 15® - ‘H ÌP V okviru «Gerlijevega memoriala» je ŠD Breg organiziralo tudi karski ex tempore za otroke. Na sliki: nagrajenci ....................................................................................... Jutri in v nedeljo bo v Trstu, v telovadnici v Ul. Ginnastica, članski mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile ekipe Snai-dera iz Vidma, Patriarce iz Gorice, Industromontaže iz Zagreba in Servolane iz Trsta. Servolana je tudi organizator tega turnirja, pokrovitelj pa Sidertecnica. Ker so v telovadnici Monte Cen-gio začasno prekinili vsako aktivnost (baje zaradi pomanjkanja denarja) bodo torej igrali ta turnir v tesni telovadnici v Ul. Ginnastica, ki je trenutno edina telovadnica, ki omogoča igro v zaprtem prostoru. Toliko pričakovane tržaške športne palače še ni in tako je moral podjetni predsednik Servolane izbrati tesno telovadnico Ginnastice. Ta gotovo ni primerna (zaradi maloštevilnih sedežev) za tako kakovosten turnir, ki bo verjetno privabil veliko število ljubiteljev košarke. Glavna privlačnost tega turnirja bo seveda novi Američan Snaidera McDaniels, o katerem pravijo, da je baje najboljši Američan, ki je kdaj nastopil v Evropi. To je McDaniels potrdil tudi na trening tekmah in na turnirju v Lucci, kjer je bil zaradi prikazane igre in uspešnosti pod košem daleč najboljši košarkar turnirja. Turnirja «Del Negro» se bo udeležila tudi Industromontaža iz Zagreba, ki bo letos nastopala v drugi ligi. Domači časopisi so napak pisali, da je Industromontaža ena najboljših jugoslovanskih ekip. Tudi lani, ko je nastopala v prvi ligi, je bila ena slabših peterk zvezne lige in tako je tudi izpadla v nižjo ligo. Razen tega pa so Zagrebčani izgubili tudi svojega najboljšega košarkarja Boruta Bassina, ki letos še ni podpisal pogodbe z zagrebškim klubom. Velik favorit za končno zmago je seveda Snaidero, saj na tem turnirju v bistvu ne bo imel enakovrednih nasprotnikov. Patriarca iz Gorice je namreč letos zgubila svojega najboljšega košarkarja Pie-rica. ki je prestopil v videmske vrste. Servolana, ki nastopa v D ligi, bo seveda nudila nasprotnikom le malo odpora. Spored: Jutri, 14.9. (telovadnica Ginnastica) 19.30 Industromontaža - Patriarca 21.30 Snaidero - Servolana Nedelja, 15.9. 19.30 finale za 3. in 4. mesto 21.00 finale za 1. in 2. mesto. ŠPORT NA TV Mednarodno prijateljsko nogometno tekmo Jugoslavija — Italija, ki bo na sporedu v soboto, 28. t.m. v Zagrebu, bodo neposredno prenašali po radiu in televiziji. Italijanska TV jo bo prenašala po prvem sporedu z začetkom ob 18.55. # * # Boksarsko srečanje za naslov svetovnega prvaka velter kategorije, ki bo 21. t.m. v Rimu med Fernandezom in Furujamo, bo prenašala tudi italijanska TV. Videli ga bomo naslednjega dne, v nedeljo, 22. t.m. v okviru oddaje «Športna nedelja». NOGOMET PUNTARJEV MEMORIAL V tekmi Libertas-Breg protagonist - veter Maloštevilno občinstvo in poprečna igra - Drevi dva finala Libertas Prosek — Breg 2:1 (0:0) LIBERTAS PROSEK: Rasman, T.i7-/i, Babich, Truant, S. Zudini, Pilat, Boldrin, Gherbaz, Morgan, Smolizza, Bolcich, 12. Penso. BREG. Babuder, Slavec, Čuk, Vinci, Sovich, Bandi, Berzan (46. min, Marchesich), Kermac, Zobec, Gasperutti, Strnad. STRELCI: 46. min. Smolizza. 49. min. Marchesich, 80. min. Morgan. KOTI: 8:4. SODNIK: Bisacco iz Trsta STRANSKA SODNIKA: Gretti in Vignanelli iz Trsta. GLEDALCEV: 40. Glavni protagonist tekme Libertas I obnovili moštvo z vključitvijo mla-Prosek - Breg je bil veter. Malo | dih sil. Prav zaradi tega je bilo Letošnja postava nogometne enajsterice Tržaške Ponziane navijačav, ki se je zbralo na tribunah v sredo zvečer, ni videlo lepega nogometa. Obe enajsterici sta igrali pod svojo sposobnostjo, precej raztrgano in zato je bila igra poprečna. Zmaga je šla tisti enajsterici, ki je boljše izkoristila prednost vetra, to je ekipi Lib. Prosek. Brežanom je veter pihal v korist v prvem delu, vendar to prednost niso znali izkoristiti. Večkrat so sicer potisnili nasprotnika na njegovo polovico igrišča, vendar v zaključevanju so bili «plavi» pomanjkljivi. Edino Berzan se je večkrat znašel na dobrem položaju za končen strel, vendar je preveč okleval in prav zaradi tega ga je trener v drugem delu igre zamenjal z Marchesicem. Ostala dva napadalca Zobec in Strnad pa se nista znala otresti direktnih nasprotnikov, ki sta ju krila. Tudi povezave in krilci so imeli možnost, da v prvem delu igre poskušajo iz razdalje pot do gola. V glavnem pa so prodorne akcije Brega postale plen branilcev Libertasa. V nadaljevanju je ekipa Libertas po 35 sekundah igre že povedla. Ta prednost pa je trajala le tri minute, ko je Marchesich izenačil stanje. Enajsterica Libertasa je seveda pritiskala v upanju, da povede. Brežani pa so se branili in sprožili tudi nekaj nevarnih protinapadov. Deset minut pred koncem pa je Morgan (Libertas) direktno iz kota presenetil Babudra in s tem zapečatil končni izid. Breg je končal turnir s tremi | porazi. Letos so Brežani popolnoma povsem razumljivo, da od mlade enajsterice si nismo mogli pričakovati mnogo več. S tekmo Lib. Prosek - Breg se je končala tudi kvalifikacijska serija «B» skupine za Puntarjev memorial. Tudi v tej skupini je glede uvrstitve v finalni del tekmovanja odločala razlika v golih. LESTVICA Vesna Aurisina Lib. Prosek Breg 5:1 4:1 2:4 1:6 Drevi bosta na Proseku dve finalni tekmi. Ob 18. uri bo finale za prvo mesto med Bregom in Primorjem (naraščajniki). Ob 20. uri pa bo mali finale za tretje mesto «Puntarjevega memoriala» med Au-risino in Primorcem. Sinoči so v okviru turnirja veteranov odigrali na Proseku dve li-nalni tekmi. V boju za prvo mesto je Vesna po podaljških premagala Aurisino z 2:1, tretje mesto pa je osvojilo Primorje z zmago nad Primorcem s 5:0. B. R. PLAVANJE MESINA, 12. — 17-letni dijak Gianni Arrabito iz Raguse je postavil danes nov rekord v plavanju preko Mesinske ožine v hrbtnem slogu. Tri milje širok preliv je preplaval v 52’48". iz. IVAN TA VČAR: CVETJE V JESENI Ko ie tako v ljubki mladosti ležala pred mano in ko je v spa-liu še celo nekaj besed spregovorila, katerih pa nisem umel, je «bajala moja jeza še silnejša. Videlo se mi je, da sem ^ a-ešil neodpustljiv greh, ko sem motil ravnotežje mlade duše. -aj naj počnem? Bil bi lahko oče, ali sedaj naj jo vzamem, ■lorda kakor kralj David Moabičanko, da ga je grela v postelji. >zri Sem se na vitko telo, ki je, tako naravno počivalo na eleni trati; ali obenem sem si predstavljal, kako bi bilo elesce če bi ga vtaknil v tiste smešne cunje, v katere tako ade lezejo naše gospe in gospodične. In kak bi bil ta obrazek, * ga potisnem pod tisto, kar imenujejo gosposke ženske klo->vik ki ie vselej nekaj zmečkanega, nekaj pomandranega, nekaj alcega, kar ni ničemur podobno, kar je vrhunec neokusnosti 11 kar, častite dame, pametnega človeka z največjo silo od vas žganja. V taki smešnosti naj bi živela Meta z Jelovega brda, «ej nego poteče leto, jo pograbi jetika in jaz naj postanem ijen morilec! Z očitkom za očitkom sem obteževal svojo trpečo iušo. Tudi je še mlada in še precej otročja! Ko stopi v pametnejšo dobo, bo sprevidela, da to, kar je vezalo mene in njo, U bila prava ljubezen. Pride drug, ki zdrami njeno srce, pa bo Nesrečna ona in nesrečen postanem tudi jaz, ker se nisem mogel krotiti ob času, ko se je lahko še vse zadržalo. Pričela se ml je oglašati pamet, in ker se vendar nisem hotel docela Spovedati, sem sklenil, da bo najbolje, če počakam leto dni. Na Proseku vladajo mrzlične priprave za nedeljsko tradicionalno tekmo med starimi in mladimi ali bolje rečeno med poročenimi in neporočenimi. Organizatorji imajo polne roke dela, nogometaši pa se skrbno pripravljajo za ta spopad leta. Letos bodo tekmo odigrali v sklopu športnih manifestacij, ki jih organizira domače športno društvo Primorje ob priliki 50-letnice ustanovitve. Ta tekma bo zadnja v okviru teh manifestacij in prav zaradi tega je povsem razumljivg, da bo za nogometaše, kot tudi za organizatorje, važen test. Vse mora biti skrbno pripravljeno in tudi izid tekme ima svoj prestižni pomen. Kot vsako leto bodo tudi letos morali poraženci vleči zmagovalce na vozu v vas, kjer bodo zmagovalce čakali sveži kalamari, poražence pa fižol (s precej čebule). Prišli so že tudi «televizijski tehniki», ki postavljajo okrog igrišča posebne tribune za «snemalne kamere». Izvedeli smo, da bodo na Proseku v nedeljo organizirali tudi ples na prostem in sicer v Manderji. Zvečer bo tudi bogat srecolòv (tombola). Torej razvedrila, smeha in dobre volje ne bo manjkalo. Sicer pa bomo v prihodnjih dneh še točno pisali o pripravah in o vsemu, kar se sploh dela te dni na Proseku. B. R. ' ,J Med tistimi, ki v nedeljski avtomobilski dirki v Monzi niso prišli na cilj, je bil tudi Lauda s ferrarijcm ..................................... ITALIJANSKA POKAL ZA POLPROFESIONALCE Pro Gorizia je s precejšnjo lahkoto zmagala nad tržaškimi nogometaši Gola sta dala Omizzolo in Furlani (l 1-metrovka) Pro Gorizia - Triestina 2:0 (1:0) PRO GORIZIA: Plesničar, Furlani, Ghermì (Domeneghetti), Zoratti, Torninovi, Bianco, Ridolfi, Miche-lutti, Zuttion, Barile, Omizzolo (Donda). TRIESTINA: Grigollo, Berti. Luc-chetta. Massaccesi (Albicocco), De Luca (Cracovia), Riva, Coderin, Veneri, Dri, Tosetto, Oggian. SODNIK: Bronzino iz Monze. STRELCA: v 20. min. p.p. Omizzolo; v 18. min. d.p. Furlani (11-me trovka). Novi tehnični prijemi trenerja Franzonija rodijo pri Pro Gorizii želene sadove. Ta smo videli v tekmi s Triestino, ki so jo Goričani odigrali v sredo zvečer v Tržiču (goriško igrišče na Rojcah je zaradi del še neuporabno). Sam trener je v začetku letošnjih priprav povedal, da bo novi način treniranja rodil zaželene sadove komaj sredi letošnjega prvenstva D lige. Postopno izboljšanje igre pa smo opazili že v teh fštirih tekmah ki so jih Goričam t odjgt àli za itàh-janski pokal. Triestina je v tej tekmi pokazala precej slabo igro. posebno v napadu, kjer manjka ekipi dober srednji napadalec, ki bi znal izkoristiti številne predložke z levega in desnega krila. Največjo vrzel pa je pokazala v skupni igri, ki se je v tej tekmi razblinila po četrt ure tekme. V prvem delu srečanja je kazalo, da bodo Tržačani gladko odpravili nasprotnika, ki jim ni nikoli prestregel žoge. Triestina je v tem delu igre pokazala res lepo igro. Na žalost pa je to trajalo le petnajst minut, potem pa so vajeti igre vzeli v roke Goričani in jih držali do konca tekme. V teku prvih desetih minut se Tržačanom ponudijo tri priložnosti za gol, vsakokrat pa gre žoga za las mimo vratnice. Da je Triestina tako nevarna je predvsem kriva goriška obramba, ki dopušča nasprotnim napadalcem precejšnjo prostost. V 20. minuti igre dobi Bianco žogo na sredini igrišča in z desnega krila poda Omizzolu, v kazenskem prostoru gostov. Ta se znebi dveh branilcev in premaga Grigolla. Sedem minut kasneje se ponudi Pro Gorizii druga izredna priložnost za podvojitev. Po prostem strelu Ridolfija dobi žogo Furlani, ki jo za las pošlje mimo vratnice. S to akcijo se zaključi prvi polčas, mV- drugem delu, .igre postane igra dolgočasna in to predvsem po krivdi Triestine, ki ne pokaže nobene vbije' da” ižčbačerl.fa-:' ' Nasprotno, prav Goričam ‘se"nekajkrat predstavijo pred tržaškim vratarjem. V eni teh akcij branilec zruši v lastnem kazenskem prostoru Ridolfija. Enajstmetrovka in zadetek Furlanija ter pravzaprav tudi konec tekme. Tekma Pro Gorizia - Triestina je zaključila srečanja v tej skupini za itabjanski pokal. Zmaga je že predčasno pripadla Udineseju, ki je osvojil vse štiri tekme. Končna lestvica je naslednja: Udinese 4 4 0 0 8 Pro Gorizia 4 10 3 2 Triestina 4 10 3 2 • : : -a : . ’.pfsty vKVl» S’ ' ..t' % ' St? ^ , '1^ «f!* . ' : V;-- ' g. M J: V* «fu SI -iW," ? >KV ^ V1 1 L ì' f**r '**f ^ y \ .«n«. ■#. * V4 V : ♦ - -7? ' * 'a ^ .........-___________________v Na «Puntarjevem memorialu» na Proseku nastopa tudi enajsterica Olimpije iz Gabrovca V prijateljski tekmi z Rijeko Ponziana pokazala dobro pripravljenost Ponziana — Rijeka 0:2 PONZIANA: Magris, Covacich, (Bembo), Girello, G. Gerin, Del Piccolo, Ravalico, (F. Gerin), Dalle Crode, Vidonis, Momesso, Tren-tin, (Lenardon) in Jannuzzi. RIJEKA: Škulj, Stefanovič, Kocijančič, (Mustač), Dvečič, Radin, Cukon, (Mjočič), Makin, Čohar, Ra-žič, Mohorovič, (Kustodič), Uljan, (Desnica) in Bobič. SODNIK: Spangaro iz Trsta. STRELCA: v 33. min. avtogol Del Piccola, v 44. min. Ražič. Z jugoslovanskim prvoligašem je Ponziana praktično zaključila pred-prvenstvene nastope. Izbira nasprotnikov jè bila dokaj zahtevna in prav zadnji trije nastopi so pokazali, da je dobro pripravljena. Do prvega prvenstvenega spopada bo potrebno še kaj izpopolniti, toda bistvenih sprememb ne bo. Nastop reškega prvoligaša v sredo zvečer ni privabil na občinsld stadion «Pino Grezar» velikega števila gledalcev. Največjo krivdo gre pripisati burji, ki je marsikoga zadržala doma. Za goste je bil ta nastop le dober trening, domačini pa so bili izredno prizadevni. Oba zadetka sta padla v prvi polovici tekme. Najprej je napravil v 38. minuti napako Del Piccolo, ko je žogo nehote poslal proti lastnim vratom mimo presenečenega Ma-grisa v lastno mrežo. Pred tem zadetkom je bila enajsterica z Reke v stalni terenski premoči, ki pa ni prinesla nobenih sadov. Takoj potem si je moral ogreti dlani tudi vratar Rijeke Škulj, ki je lani igral za ljubljanski Mercator, poprej pa za Olimpijo. Končni izid je postavil minuto pred koncem prvega dela igre Ražič, po dokaj lepi akciji. V drugem polčasu so se še naprej vrstile lepe akcije na obeh straneh. Tudi Ponziana je bila -eč-krat blizu častnega gola, toda najbolj zrela priložnost je bila v 68. minuti, ko je Vidonis zadel prečko. Gostje so znali obdržati vodstvo vse do konca in vsi napadi domačinov so se končali pri solidni obrambi gostov. Za konec bi lahko pohvalili vratarja Ponziane Ma-grisa, G. F. Ta čas naj se deklica razvije in morda se kmalu zave, da nisem edini moški na svetu. Če me do tedaj pozabi, tudi prav, vsaj sam sebi potem ničesar očitati ne bom imel! Ko sem zopet pogledal po Meti, je bila odprla temne svoje oči Neprestano jih je upirala name in dozdevalo se mi je, da sipajo iz njih žarki ljubezni in sreče. Ali vendar hočem čakati še celo leto! Čas je bil, da se odpraviva. Sedaj sva hodila po krajši,ali zelo strmi poti, ki vodi neposredno do Kala. Sonce je še visoko stalo in skoraj ni biio še čuti živali iz gozda. Ko sva zapuščala tratino, je izmed pečin hreščila jata skalnih jerebic ter se spustila v nižino, da se je videlo, kakor da bi padalo kamenje v dol. Mestoma je bila taka strmina, da sva se, za roko se držeč, spuščala od debla do debla. Tu in tam je zabučal z drevesa divji petelin; cula sva bučanje, a orjaka nama je zakrivalo vejevje. Včasih je zaropotala za njim kokoš, pa je tudi nisva ugledala. Z zdihovanjem sva končno prilezla na Kal, kjer sva se v zapuščeni oglarski lopi odpočila. Prinesla sva vode od studenca ter se okrepčala z njo. Na sedlu je majhna ravnina, na kateri so takrat rasle štiri smreke v štirikotu in do trideset korakov druga od druge. Meta se je bila odpočila in zatorej se je je polastila zopet otročjost. Smeje se je zaklicala: «Loviva se žibrdaj!» Že je tičala za smreko in govorila mi je, da naj se postar vim za drugo. Ko sem stal pri svojem deblu, je zaklicala veselo: «Ziberdaj!» Podala se je v beg do bližnjega drevesa. Moja pravica pa je bila leteti počez. Če sem jo prej ujel, nego se je dotaknila omenjenega bližnjega drevesa, je bil ziberdaj zame dobljen. In res sem jo ujel. Nosila je podkovane čižme, zatorej nd bila prav urna. Obtičala mi je v rokah. Ker pa v hitrici nisem mogel paziti, sem se je dotaknil na nepoklicanem mestu in morda še prehudo. Vsa trda je postala in ihte je zastokala: «To pa nič ni!» Takoj sem jo izpustil. Ali Meta je gledala s tako grozo name, da sem vedel, da je v tistem trenutku pričela slutita, da je moški za vsako žensko največja zverina! «Pojdiva domov!» je zaječala. Do doma ni spregovorila besedice. Samo sedaj in sedaj me je premerila s plahim očesom, prav kakor bi ne mogla verjeti, da se ji je kaj takega pripetilo. Skoraj pri vasi sva srečala Luco. Imela je koš ob rami in srp v roki. «No, Luca, kam pa, kam?» jo vprašam. Bolezen se ji je še vedno poznala in bila je kakor suh list, ki je ležal vso zimo pod snegom. Odgovorila je: «V Kalarjevo dolino grem in požela bom vranje noge. Dosti jih tam raste. Kalar pa je ukazal, da jih lahko požanjem. Za prašiče so pa le dobre.» Obraz se ji je pričel žareti in nekako slovesno je pričela pripovedovati : «Gotovo še ne veste, da bo naš Matiček stopil v službo h Kalar ju. Komaj sedemnajst let ima, pa bo že za volarja. Teko j se mi dobro zdi!» «Kako je pa s Šimnom?» «Šimen, ta je pa žival! Dela, pa veliko ne more. Gradiška še vedno jé na njem!» Beseda žival ali pa še celo živalca je v našem pogorju nainežnejši izraz ljubezni ali sočustva. Ko sem ta izraz vpeljal v slovensko povest, sem se moral s Stritarjem skoraj boriti, da mi ga ni črtal; pokojni Erjavec, ki je bil najmehkejša, pa tudi najplemenitejša slovenska duša, mi pa živali v mojem Tržačanu sploh nikdar odpustiti ni mogel. Niti Stritar niti Erjavec me nista mogla predrugačiti: živalca je naš najnežnejši izraz ljubezni ali pa usmiljenja! — Luca se je odpravljala: «Vranja noga se sama ne požanje.» Zopet je z žarečim obrazom ponovila: «To pa vama povem, tekoj sem vesela, da pride fant h Kalarju!» VIII Drugi dan še nisem odšel. Pripetilo se je, kar se je pri Presečnikovih vsako leto parkrat pripetilo: Liza in Danijel sta se sprla. Pred hlevom, tako da vaškim otročajem ni ostalo, prikrito, sta se nekaj ruvala. Pri koncu pa je bil Danijel tako rekoč pred vso vasjo tepen. Pri nas je namreč navada, da sme ženska, Če je slabe volje, tudi udariti; sramota pa je, če moški žensko tepe. Veliko pretepov sem že videl; ko je dekle vleklo svojega iz tolpe pretepačev, padali so trdi udarci, ali na dekleta ni padel ni eden in najsi je bilo še tako sitno. V Danijelu je vse kipelo, nazaj udariti pa ni smel. Zatorej je Presečniku ušel ter izginil od dela, da niso vedeli kam. Moral sem jaz njegovo delo opraviti, ker gospodar vsega ni zmogel. Potekel je prvi dan, a Danijela od nikoder; tudi drugi dan se je bližal koncu, ali Danijela še vedno od nikoder. Bili smo že pri večerji, ko jo prilomasti v hišo. Sedel je takoj pri vratih na klop pod sklednik ter spregovoril: «Le eden naj mi katero reče!» škripal je z zobmi in srdito stezal roke kvišku. Zadel je ob žličnik na steni, da se je sprožil ter padel po tleh. Žlice in kuhalnice so letele na vse strani. Liza je vstala od mize, pobrala žličnik in kar se je bilo iz njega raztreslo. Pri tem nd spregovorila besedice, kar je hlapčeta še bolj stogotilo. Škripal je: «Tako bo mene tolklo! Le čakaj, saj boš enkrat moja žena! Ti! Ti!» Liza je pobrala svoje reči ter jih odnesla v vežo. če tepe mož svojo ženo, to sicer ni lepo, ampak sramotno ni kot tedaj, če udariš tujo žensko. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej! polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ■ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.i, Stran 6 13. septembra 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst V NEMIRIH PREJŠNJIH DNI JE IZGUBILO ŽIVLJENJE NflP STO LJUDI Aretirani voditelji separatističnega gibanja belih kolonov v Mozambiku Le malo kolonov se je odpravilo na pot v Južno Afriko - Vojska FRELIMO se vzporedno s portugalsko pomika s severa v južne pokrajine, kjer bo vzdrževala javni red ob prevzemu oblasti LOURENCO MARQUES, 12. — V pouličnih spopadih, ki so sledili stalnemu izzivanju belih kolonov v mozambiški prestolnici, je bilo u-bitih približno sto ljudi, 250 pa ranjenih. V glavnem so to, po podatkih iz portugalskih virov, Afričani, kar postavlja na laž propagandistične vesti, češ da so nemire zanetili prav črnci. Res je, da se mnogi beli koloni v Lourencu Marquesu, predvsem veleposestniki in trgovci, niso sprijaznili z neuspehom separatistične pustolovščine in so morda do zadnjega računali na poseg južnoafriških rasistov ali tamkaj zbranih plačancev portugalske narodnosti. Ne izključujejo, da je organizacija vojske plačancev bila naloga osvobojenih 200 agentov zloglasne politične policije PIDE, ki so jih separatisti izpustili iz ječe že prvi dan vstaje. Po najverjetnejših podatkih so nemire zanetili pristaši tajne teroristične organizacije belih rasistov, «Dragoni smrti», ki so izzvali bes revnega afriškega prebivalstva v | za odložitev ustoličenja nove koali-naseljih barak okoli bogatih rezi- cijske vlade, v kateri bo FRELIMO denčnih četrti prestolnice Mozambika. Tu, v Lourencu Marquesu, živi namreč okrog 200 tisoč belcev, medtem ko je v barakah natrpanih nad 350 tisoč Afričanov, ki so delali na plantažah, v pristanišču in drugih industrijskih obratih mesta. Provokatorji so, po prvih incidentih, napovedovali v beli rezi-denčni četrti «maščevalni pohod črncev», medtem ko so Afričanom grozili z oboroženimi škvadrami belih kolonov. Strah se je v obeh delih mesta spremenil v srd in marsikje tudi v nebrzdan bes. Resnici na ljubo se, po virih portugalske vojske, ki nadzoruje vse mesto, v mesto vrača mir. V afriških četrteh vlada sicer napetost zaradi zapore trgovin s prehrano, ki so v glavnem last belih kolonov, vendar so tod na delu člani osvobodilne fronte FRELIMO, ki jim je do tega, da se incidenti ne ponovijo, ker bi to lahko predstavljalo povod tiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiinifimuiifiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiH Intenzivna diplomatska dejavnost za reševanje krize na BV V kratkem srečanje na vrhu med Brežnjevom in Sadatom Izraelski premier Rabin bi bil pripravljen umakniti svoje čete s Sinaja v zameno za ustrezno egiptovsko politično plačilo TEL AVIV, 12. — Izredna diplomatska dejavnost je v teh dneh najznačilnejša plat bližnjevzhodne-ga vprašanja. Nasprotujoči si strani iščeta zaveznikov in pokroviteljev v pripravi na pomembno diplomatsko bitko na generalni skupščini OZN. V tej diplomatski igri se politična vprašanja prepredajo z gospodarskimi interesi in, na dlani je, da vsaka stran skuša iztržiti čim več. Verjetno je tudi od ponudb Izraelcev in Arabcev odvisno, kako se bo, mimo načelnega stališča, kakšna država opredelila na skupščini. Diplomatsko ofenzivo je prvo sprožilo Gibanje za osvoboditev Palestine, ki išče podpore pri neuvrščenih in socialističnih državah za teze, ki jih namerava zagovarjati na plenarni seji mednarodne organizacije. Kot je znano Palestinci zahtevajo, naj OZN obravnava njihovo problematiko neodvisno od krize na Bližnjem vzhodu, kot vprašanje naroda ne pa kot vprašanje beguncev. Ob tej potezi ene od zainteresiranih strani so tudi druge sprožile svojo ofenzivo. Izraelski premier Rabin je poletel na posvetovanja v Washington, v Tel Aviv je prispel na prvi uradni obisk romunski zunanji minister Macovescu, zunanji minister Egipta Fahmi pa bo v kratkem odpotoval v Moskvo, da pripravi srečanje na vrhu med Brežnjevom in Sadatom. Rabin, ki se je predvčerajšnjim takoj po svojem prihodu v Washington sestal s nredsednikom ZDA Fordom, je imel včeraj skoraj sešturni razgovor z državnim sekretarjem Kissingerjem. Državnika sta razčlenila z vseh plati bližnjevzhodno krizo in preučila možne rešitve. Po poročanju telavivskega lista «Maa-riv» je Rabin predložil sobesedniku svoj načrt o umiku izraelskih čet s Sinaja proti ustreznemu političnemu plačilu s strani Egipta. Kakšno naj bi bilo to plačilo, seveda ni bilo mogoče izvedeti, verjetno pa gre tu za postopno distanciranje Kaira od Palestincev. ZDA naj bi se med drugim na zahtevo Rabina uprle udeležbi Palestincev na mirovni konferenci v Ženevi. Vedno po poročanju izraelskega časnika Kissinger ni nasprotoval Rabinovemu predlogu, poudaril pa je, da je po njegovem nujnejši dvostranski sporazum o prekinitvi sovražnosti med Izraelom in Jordanijo. Rabin se je nadalje sešel z ameriškim obrambnim ministrom Schle-singerjem, ki naj bi mu zagotovil, da bodo ZDA odslej redno pošiljale orožje. Dosedanji zastoji naj bi bili le posledica notranje ameriške politične krize. Egiptovski zunanji minister Fahmi pa je v intervjuju s tednikom «Al Hawadess» izjavil, da bo v kratkem odpotoval v Moskvo, kjer bo pripravil srečanje na vrhu Sadat - Brež-njev. Po njegovem mnenju bo sestanek rodil dobre sadove spričo znatno boljših sovjetsko - egiptovskih odnosov. Izboljšanje odnosov naj bi izhajalo tudi iz poslanice, ki jo je sovjetski predsednik Podgomi poslal Sadatu. V četrti Plaka (Nadaljevanje s 4. strani) nih lokalov pod vedrim nebom* pravi, da ti lokali v mestni četrti Plaka izredno dobro uspevajo. Tudi finančno. Glavno zaslugo za to pa da ima Theodorakisova glasba. «Seveda Plaka ni prenaseljena sleherni večer, kot bi kdo mislil» — pravi Heleni Mandellov. — Odvisno je namreč tudi od tega, kako se v deželi vrstijo dogodki, da grško ljudstvo nima toliko denarja, da bi si lahko privoščilo razkošje nočnih lokalov in bogatih restavracij. V cenenih lokalih pa je občinstva vedno dovolj. In pred nekaterimi takšnimi preprostejšimi lokali, kjer je na programu Theodorakisova glasba, se pogosto opažajo tudi dolgi repi.» V polemiki s tem se Nikos Yxlo-uris, ki nastopa v znanem lokalu «Arhontissa», dokaj ostro izraža o vsem, kar govori v prid Theo-dorakisovemu vzdušju. Yxlouris pravi dobesedno: «Toliko lepih, zelo lepih pesmi imamo, čemu bi ostajali pri Theodorakisu?» In da bi bil dosleden s to svojo trditvijo, ni v svoj «železni repertoar» vključil niti ene Theodora-kisove popevke oziroma skladbe, pač pa na veliko poudarja, da «Plaka ni vsa na strani Theodo-rakisa». To mu sicer verjamemo vendar to še ne pomeni, da ni Theodorakis trenutno najbolj popularen avtor v Atenah. imel premiera in dve tretjini ministrov. Strah belih kolonov, ki so ga separatisti zanetili s poročili nekaj dni zasedene radijske postaje, ni zajel vsega belega prebivalstva. Na mejo z Južno Afriko je doslej prišlo komaj tisoč ljudi, v glavnem bogatejših trgovcev (se pravi komaj pol odstotka belega prebivalstva), medtem ko jih je dvesto že doseglo Johannesburg. Večina belega prebivalstva pa medtem čaka, pa čeprav iz previdnosti v zabarikadiranih hišah. FRELIMO je že večkrat poudaril, da spoštuje rasno enakopravnost in da si želi, da bi tudi belopolti prebivalci postali državljani Mozambika in prispevali k izgradnji splošnega blagostanja. Portugalska policija je medtem aretirala tri izmed voditeljev separatističnega gibanja «Fico» (Ostanem). To so zelo znani in bogati trgovci Gomes Dos Santos, Torres Fevereiro in Vasco Cardiga. Vsekakor je sedaj v Mozambiku položaj tolikanj stabiliziran, da bo novi visoki komisar in odposlanec predsednika Spinole, kontraadmiral Victor Crespo prispel v Lourenco Marques že to noč. Predvidevajo, da bo počakal še dan ali dva, dokler ne bodo ojačanja portugalske vojske, ki prihajajo s severa, vzporedno z enotami osvobodilne vojske FRELIMO, prispeli v prestolnico. Tedaj bo verjetno začel posvetovanja za sestavo nove vlade. Predsednik osvobodilne fronte FRELIMO Samora Machel se medtem še mudi v Das Es Salaamu, kjer namerava ostati še nekaj časa. Enote FRELIMO, ki se iz severnih pokrajin pomikajo proti jugu, s tem uresničujejo predvsem sporazum v Lusaki, ki ni’ določil samo prekinitve ognja, temveč napoveduje prisotnost obeh vojsk (portugalske in afriške osvobodilne) v vseh glavnih centrih dežele. Njihova naloga bo pomagati pri vzdrževanju javnega reda. Požar v Baščaršiji v centru Sarajeva SARAJEVO, 12. — Sinoči je v najstarejšem in turistično najzanimivejšem delu Sarajeva, v Baščar-šiji, izbruhnil požar, ki je na površini okrog 1000 kvadratnih metrov zajel stare ključavničarske in druge delavnice. S hitro intervencijo gasilcev, pripadnikov javne varnosti in vojakov je bil požar v nepolnih treh urah pogašen. Ugotovljeno je, po izjavah očividcev, da je požar najprej izbruhnil v neki mizarski delavnici, katere lastnik je bil po nalogu preiskovalnega sodnika priprt. 1 B. B. Etiopski cesar Baile Selasie je bil odstavljen: funkcionarji etiopskega veleposlaništva v OZN so takoj sneli s stene njegovo sliko. Stena bo ostala prazna, dokler ne bo Selasiejev sin Vosen oklican za cesarja HAILE SELASIE: KONEC STAREGA MITA V toplem junijskem popoldnevu leta 1936 je za govorniški oder v Društvu narodov stopil majhen temnopolt človek, ovit v bel plašč, ki je skušal s svojo zgovornostjo in zanesenostjo prebuditi delegate evropskih in ameriških držav iz dremavice. Žalostna usoda Etiopije, ki jo je zavojevala italijanska fašistična vojska, ni predramila brezbrižnih delegatov. Govornik, etiopski cesar Baile Selasie se je zaman trudil, da bi vzbudil zanimanje za usodo svoje države. V svojih 82 letih življenja in več kot polstoletnem vladanju je e-tiopski cesar veliko doživel in veliko videl. Doživel je tudi to, česar si verjetno ni nikoli pričakoval: mladi častniki, ki imajo že dober mesec dni dejansko oblast v državi, so ga odstavili in imenovali na njegovo mesto njegovega vnuka Asfo Vosena. Ta pa ne bo več «kralj kraljev», ki je imel v svojih rokah vso oblast, pač pa bo le reprezentativna figura, brez dejanske oblasti. Tafari Makonen, ki si je ob kronanju nadel imel Baile Selasie (moč svete trojice), dvestopetindvajseti potomec kralja Salomona in mitične kraljice Sabe, se je rodil leta 1892 kot sin rasa Makonena, enega najsodobnejših etiopskih generalov in ljubljenca tedanjega cesarja Menelika. Deček, ki je bil vzgojen na dvoru, je dobro poznal splet- 0 NJEM BO V KRATKEM RAZPRAVLJALO TAJNIŠTVO FEDERACIJE CGIL-CISL-UIL Sindikalni «protinačrt» s pogoji vladi za izhod iz sedanje gospodarske krize Zvišanje pokojnin, sprememba tarif, investicije za razvoj kmetijstva, desetletni energetski načrt so glavne točke zaključkov posebne strokovne komisije - Spor o razvoju pristanišč, ladjevja in ladjedelnic pred odprtjem sueškega prekopa RIM, 12. — Sredi meseca, toč-1 vrednotiti najnižje pokojnine. V ta neje 16. septembra, se bo tajništvo I namen predlaga delovna skupina po- sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL sestalo, da preuči in odobri končno besedilo programskega do kumenta, ki ga sindikalne organizacije nameravajo poslati vladi. Na tem dokumentu, ki predstavlja dejansko sindikalni «protinačrt» vladni politiki za izhod iz sedanje gospodarske krize, naj bi temeljila pogajanja med delavskimi organizacijami in vlado, seveda, če bo ta tedaj še obstajala. Kot poročajo iz Rima je «protinačrt» dovolj natančen in predstavlja sintezo analiz posebne delovne in strokovne komisije, ki je zasedala te dni. Med zaključki te komisije so še posebej zahteve, ki zadevajo pokojnine, draginjsko doklado, cene, investicije, zaposlitev in pod. Glede pokojnin predlagajo sindikati, naj se predvsem poenoti pokojninski sistem s sistemom vzajemnega obračunavanja v okviru INPS. Poleg tega bi bilo treba o- V Mehiškem zalivu gori ameriška luksuzna potniška ladja «Ambassador», ki jo je zajel požar iz strojnega oddelka. Večina posadke je ladjo zapustila, medtem ko k sreči ni bilo na njej potnikov. Okoli ladje stalno krožijo patrolni čolni ameriške reševalne službe sebno razčlembo teh rešitev. Pokojnine, ki se približujejo višini sto tisoč lir, naj bi «priklopili» mezdni dìnarqiki v državi, ne pa višjih in tistih, ki so manjše od minimalnih. Za ta naj bi veljala, kot doslej, «premična lestvica». tobusov. To naj bi bila pristojnost dežel, kjer naj bi izdelali tudi nov sistem tarif. Predvsem je treba zagotoviti delavcem poceni mesečne izkaznice. Te mosajo, imeti tudi dijaki in upokojenci. Poleg tega naj bi tarifni načrt določal brezplačnost prevozov ob določenih urah, kar lahko omili težave in prometni „. , , , . • j .kaos v velikih mestih ter pretira- Glede minimalnih pokojnin pred-1 n“ bo iva laga delovna skupina v svojem do- p g ' kumentu, naj jih povišajo od sedanjih 43 tisoč na 53 tisoč lir. Skupno bi to stalo državo v enem letu 320 milijard lir. Poviški naj bi veliali začenši s prvim januarjem prihodnjega leta 1975. Od 1. julija 1975 pa naj bi povišali do 53 tisoč lir tudi minimalne pokojnine za samostojne delavce.. Za to bi država potrosila skupaj nadaljnjih 80 milijard lir. Zvišati bi bilo treba tudi «socialne pokojnine», vsaj do 32 tisoč lir in sicer postopoma — januarja naj bi znašale vsaj 29 tisoč lir. To bi državo stalo 30 milijard lir. Nadaljnjih 96 m;lijard lir naj bi potrosili za povišanie pokojnin državnih uslužbencev. Teh je milijon, od katerih naj bi vsak prejel po 8 tisoč lir več na mesec. Drugo veliko poglavje predstavljajo državne investicije. Sindikalna študijska komisija predlaga, naj bi dali prednost gradbeništvu, prevozom, zdravstvu in vprašanjem energetskega sistema. Glede gradbene dejavnosti in javnih del zahteva delovna skupina uresničenje in finansiranje vseh del, ki so bila že načrtovana. Tudi tu naj imajo prednost dela na kmetijskem področju in na Jugu, kot so urejanje namakalnih naprav, izgradnja ljudskih stanovanj itd. Glede energetskega sistema pa naj bi Italija izdelala desetletni načrt, po katerem naj bi zgradili predvsem elektrocentrale na jedrski pogon. Večina sedanjih termo-central deluje namreč na nafto. Predvsem naj se Jugu zagotovi u-strezna mreža (380 kilovoltov) za industrijsko in obrtniško porabo. Glede stanja javnih prevozov meni delovna skupina, da bi morala država finansirati nakup novih av- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiiiiiirtiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mornarji zasedli parnik «France» LE BAVRE, 12. — Mornarji na prekooceanskem parniku «France» so izvedeli, da je predsednik republike Giscard D’Estaing sklenil likvidirati ladjo, češ da je nerentabilna. Sklenili so odgovoriti na ta sklep, ker se o njem ni nihče pogajal s sindikati in zasedli ladjo. Zasidrali so se štiri kilometre pred lehavrskim pristaniščem in zadržali na krovu skoraj 1300 potnikov, ki so mornarjem izrazili svojo simpatijo. Pozneje so potnike z norveškim trajektom «Viking» prepeljali na o-balo, medtem ko so sindikati pomorščakov sprejeli predsednikov izziv in napovedali dvodnevno stavko na vseh francoskih ladjah. VERICA KRVAVIH MAŠČEVANJ V KALABRilSKI VASI Poldrugo leto star deček ubit v Seminari V enem letu je sovraštvo med družinama Gioffrè in Pellegrino terjalo 15 mrtvih in 22 ranjenih PALMI, (Reggio Calabria), 12. — Poldrugo leto star deček Giuseppe Bruno je bil danes ponoči ubit v Semirani, mali kalabrijski vasi, znani po tragični verigi maščevanj in spopadov med nasprotujočima si klanoma. Krogla, ki je ubila malega Bruna, je bila namenjena njegovemu očetu Alfonsu. Alfonso Bruno si je posadil o-troka na ramena, da bi ga nesel po stopnicah do bornega stanovanja, v katerem živi z ženo in drugimi sorodniki. Prav v tistem trenutku ie neznani morilec, ki je bil skrit SIENA, 12. — V kraju Sovicille, v za /ivo mejo. sprožil. Drobno te-Toskani. se je poročil mladi, komaj lesce je ublažilo udarec krogle, ki osemnajstletni milijarder Paul Getty je je oprasnila moškega, z nemško manekenko Martino Zacher Ranjencema so takoj priskočili ki je stara 25 let. Poroka je bila I na pomoč sorodniki in ju odpeljali v civilnem obredu v občinski hiši. | v bolnišnico v Palmi, a za malega Giuseppa ni bilo več pomoči. Umrl je nekaj trenutkov po sprejemu. Njegov oče pa bo okreval v desetih dneh. Za karabinjerje, ki so zaman iskali morilca ves dan, je napad na družino Bruno le zadnji člen v dolgi verigi krvavih maščevanj med klanoma Frisina - Pellegrino in Gioffrè. Alfonso Bruno se je oženil z nečakinjo vodje klana Gioffrè in je bil dalj časa zaposlen pri tej družini. Bil je tudi v dobrih odnosih z Mando Gioffrè, ki je bila pred nedavnim hudo ranjena od pripadnika nasprotne skupine. Sovraštvo med klanoma je izbruhnilo z uničujočo silo pred enim letom in je terjalo že 15 mrtvih in 22 ranjenih. 17. septembra lani je Giuseppe Frisina, sorodnik vplivne družine Pellegrino, opsoval Domenica Gioffrèja. Iz banalnega prepira med vinjenima možakarjema se je razvil krvav spopad. Sin Domenica je branil očeta in prisolil obrekovalcu zaušnico, slednji pa je izvlekel samokres in ga ustrelil. To je bil začetek vojne. Nekaj dni pozneje so Gioffrèjevi ubili dva nasprotnika in krvavo obračunavanje se je nadaljevalo. Umor malega Giuseppa je le zadnji člen v tej verigi sovraštva, ki bo verjetno terjalo še druge žrtve, dokler ne bo en klan povsem iztrebljen. Zaradi sovraštva med družinama, zlasti pa ker na jugu take dolgove poravnavajo brez posegov pristojnih organov, je malo verjetno, da bo karabinjerjem uspelo kdaj presekati verigo zločinov. Glede investicij predlaga delovna skupina predvsem korenito spremembo sistema materialne stimulacije. Javna podjetja morajo spoštovati sprejete obveznosti in jih u-resničiti, sicer bodo morali sindikati napovedati na tem področju val stavkovnih akcij. V kmetijstvu mora Italija takoj premostiti arhaični sistem spolovi-narstva in kolonskega obdelovanja zemlje. Deželam naj pripada pri stojnost pri vodenju Ustanov za kmetijski razvoj. Država naj uresniči takoj načrt za intenzivni razvoj živinoreje in. na Jugu, valorizacijo pridelka agrumov Na Jugu naj «Blagajna za razvoj Juga» finansira predvsem namakalne sisteme, urejanje rek in gozdov. Vsem kmetom pa je treba, v prvi vrsti, zagotoviti odprt in olajšan kredit, tudi s spremembo pravil o materialnih jamstvih za posojila. Končno je delovna skupina obravnavala tudi vprašanje cen. Poudarila je, v svojem zaključku, da je sedanji sistem zamrzovanja in nadzorovanja cen bil povsem neuspešen in dejansko ničen, če sodimo po rezultatih. Veliko krivdo za to nosijo nred-vsem javne ustanove in državna podjetja, ki se obnašajo tako ali slabše kot zasebna. Veliko odgovornost si za svojo pasivnost sprejema ustanova za nakup in skladiščenje trde pšenice AIMA. Za nadzorovanje cen naj vlada da široka pooblastila medministrskemu in pokrajinskim odborom za cene, katerim je treba omogočati stvarno nadzorstvo in možnost ugotavljanja resničnih vzrokov višanja cen, ugotavljanja stroškov itd. Pokrajinskim odborom za cene pa naj se prizna tudi pristojnost, da organizirajo nakup in razdeljevanje blaga široke potrošnje iz javnih sredstev. Glede električnih tarif predlaga delovna skupina predvsem strogo preverjanje sedanjega sistema, ker je negativen, predvsem za male potrošnike. Zadnje vprašanje, s katerim se je spoprijela delovna komisija, je možnost pomanjkanja plinskega olja za ogrevanje stanovanj. Sindikat zahteva. naj vlada racionira že sedaj zaloge plinskega olja in zagotovi razdelitev goriva po «politični ceni». Sindikalna kronika beleži, poleg zaključkov delovne skupine, o katerih bo razpravljalo sredi meseca tajništvo federacije, tudi srečanje kovinarske federacije z ministrom Bertoldi-jem. Opozorili so ga na vladne obveznosti, predvsem glede investicij. Pol dneva so stavkali po vsej Italiji delavci v pristaniščih. Njihova akcija spada v okvir splošnega spora o bodočnosti italijanskega pomorskega gospodarstva, kar neposredno zanima prav Trst. Sindikalna federacija zahteva namreč takojšen sestanek in pogajanja z ministrom za državne soudeležbe, ker so ugotovile, da se sedanji sporazu mi ne izvajajo in se položaj iz dneva v dan slabša. Tri so osnovne zahteve, ki zadevajo pristanišča, ladjedelnice in državno brodovje. O slednjem mora parlament odobriti poseben zakon in ni dopustno, da bi italijansko državno ladjevje likvidirali. Pristanišča je treba ustrezno okrepiti, kakor tudi ladjedelsko dejavnost, KONTRACEPCIJA PA TAKA! Odborništvo za zdravstvo v Versaillesu, ki je pred dvema letoma sklenilo «krmiti» golobe s kontracepcijskimi tabletami, je moralo priznati poraz: ptice se ne le množijo, množijo se celo hitreje kot prej. Golobom, ki so prava šiba božja za spomenike in za kraljevo palačo v Versaillesu, so kontracepcijske tablete izredno všeč, tako da je imela občina poleg neuspeha še veliko finančno škodo. Za revni občinski proračun je izdatek za drage tablete skoraj nevzdržno breme. Živinozdravniki ne vedo razlage pojavu in zato so ujeli 200 ptic, ki jih bodo skrbno pregledali in analizirali. Če se bo tako obnesla tudi kontracepcijska tableta za ženske, ki jo bodo odslej delili v Franciji zastonj, bo država v kratkem poleg golobjega doživela tudi «baby boom». RAZP0R0KA Joanne in Fred Reinfeld že nekaj let srečno živita v zakonu in se imata rada kot na dan poroke. Kljub temu pa se bosta razporočila, čeprav bosta po ločitvi še vedno živela skupaj. Vzrok nenavadnega sklepa je birokracija v ameriški vojski, ki ne dovoljuje več Fredu, da bi opravljal svojo službo tako uspešno kot doslej. Joanne je vojaška učiteljica, Fred pa zastopnik neke zavarovalnice in doslej je prepričeval ameriške letalce, naj podpišejo pogodbo za življenjsko zavarovanje. Kot soprog vojaške uslužbenke je imel dostop tudi v oporišča, kjer pa zakon prepoveduje sklepdti z vojaki katerokoli kupčijo. Zato so birokrati Fredu odvzeli dovoljenje. Da bi rešil službo, ki bistveno pripomore k aktivni družinski bilanci, se bo moral Fred ločiti od ljubljene Joanne. predvsem sedaj, ko so perspektive za ponovno odprtje sueškega prekopa zelo ugodne. Odprt jesenski sejem v Zagrebu ZAGREB, 12. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Beri-slav Šefer je odprl danes v Zagrebu letošnji mednarodni jesenski sejem, na katerem 6.300 podjetij iz Jugoslavije in 53 držav razstavlja nad 300 tisoč izdelkov. Slovesnosti odprtja se je med drugim udeležil predsednik ZIS Džemal Bijedič. karjenje dvorjanikov in velikašev in to mu je pri dolgoletnem vladanju brez dvoma služilo, da se Je rešil marsikatere zarote. Ob njegovem nastopu so mu vsi napovedovali skorajšnji padec, saj ni nihče mislil, da bo imel mladi, telesno šibki in vedno zamišljeni fant dovolj energije, da se zoperstavi dvor-janikom, za katere je bilo spletkarjenje najljubši «hobby». Kako so se zmotili: Baile Selasie se je z& več kot pol stoletja obdržal trdno na prestolu. Vladal je z železno roko ali pa z rokavicami, kot je pač terjal trenutni položaj, e vedno je imel jasno začrtan pred seboj cilj, ki si ga je zastavil. Padel je šele sedaj, ko si Etiopija trudoma utira pot v modemi vek in ko bi bil kralj z vso oblastjo v rokah le ovira razvoju. Ko se je Tafari Makonen rodil, je bila Etiopija še nepoznana država, v katero so kvečjemu prišle dve ali tri karavane na leto, ki 50 potovale dva meseca čez puščavo. Na dvoru so sužnji pitali goste, katerim je njihov duh - zaščitnik branil, da bi sami jedli. Bojevniki so še imeli ščite iz bivolje kože, ponosni generali pa so bili odeti v leopardovo krzno in nosili na glavi levovo grivo. Cesar Menelik jo tedaj previdno uvajal prve reforme, ki so načele verige, ki so priklepale Etiopijo v srednji vek. Baile Selasie je postal regent države kmalu po smrti velikega Menelika, ki je pri Adui porazil italijansko okupacijsko vojsko. Kot regent je upravljal državo do leta 1930, ko je bil kronan na cesarja. V tistih letih je s spretno diplomatsko akcijo odbil marsikaterega zunanjega sovražnika, proti notran-njim pa je uporabil silo. Kot prvi etiopski cesar se je odločil za potovanje v tujino in je obredel vse evropske države. Da bi preprečil svojim sovražnikom spletkarjenje na dvoru, jih je prisilil, da so odpotovali z njim. Medtem ko so se oni zabavali v nepoznanih evropskih zabaviščih in se napajali s koktajli-je on sklepal zveze in se pogajal z državniki. Kljub vsej spretnosti, ki jo je pokazal v zunanji politiki in čeprav je bila Etiopija sprejeta v Društvo narodov, mu leta 1936 ni u-spelo odbiti fašističnega napadalca. Etiopska vojska se je sesula zaradi premoči, tehnične in organizacijske, italijanskih napadalcev. Baile Selasie je šel v izgnanstvo v London in st vrnil v domovino po petih letih, ko so angleške čete pregnale Italijane iz države. Po zgledu svojega prednika Menelika se je Baile Selasie opredelil za pot postopnih reform, ki naj pripeljejo državo v moderni vek. Ukinil je suženjstvo, podelil novo ustavo, priznal splošno volilno pravico (povsem teoretično, ker v državi niso dovoljene stranke), zgradil nekaj šol in univerzo v Adis Abebi. Njegova akcija pa je bila vse prepočasna in vse preveč spoštljiva do privilegijev mogočnih plemičev, da bi bila res učinkovita. Reforme so le načele verige, ki so priklepale Etiopijo na srednji vek, niso jih pa mogie zdrobiti. Zunanjemu blesku Adis Abebe, enega najmodernejših afriških mest, je protiutež izredno siromašno ljudstvo na podeželju prepuščeno na milost in nemilost premožnim plemičem in mogočni koptski cerkvi. Tem je bilo ljudstvo deveta briga, kot dokazuje obtožba vojakov, da so preprodali tujim državam pšenico. ki so jo dobili od OZN za boj proti pomanjkanju. Suša, ki pesti državo že nekaj let, je izredno o-siromašila Etiopijo in po neuradnih računih je okrog 200 tisoč Etiop-cev umrlo zaradi lakote. V nasprotju z nazadnjaško politiko v domovini, je Baile Selasie ubral pot napredne in prosvetljene zunanje politike. Etiopija je med prvimi pristopila k politiki neuvrščenosti, cesar sam je bil eden od pobudnikov za ustanovitev organizacije afriške enotnosti. Leta 1952 si je Baile Selasie anketiral Eritrejo, kar je bila ena od usodnih napak, ker se je v deželi razvila gverila, ki je cesar ni mogel udušiti in ki je požrla dober del skromnega državnega proračuna. Ni naključje, da so se marca letos prve uprle prav etiopske edini-ce, ki so se bojevale v Eritreji Pred sedanjo je najhujša kriza pretresla državo leta 1960, ko se je uprla cesarjeva garda. Baile Selasie, ki je bil tedaj na uradnem obisku v Braziliji, se je hitro vrnil v državo in v treh dneh v krvi zadušil upor. V zadnjih letih pa se je predvsem med študenti čedalje večal odpor proti staremu vladarju, katerega so dolžili tiranstva in nazadnjaške politike. Odkar se je marca uprla vojska je začela njegova moč postopoma upadati, dokler ga ljudje pred dvema tednoma niso javno napadli. Po ulicah v Adis Abebi so se pojavili letaki, na katerih sta bili sliki izmučenega kmeta, ki umira zaradi lakote, in cesarja, ki hrani svoje pse z mesom na srebrnem krožniku. V nekaj mesecih je z višine kot boga čaščenega glavarja padel na raven navadnega državljana. Ironija usode: postal je žrtev vojske, ki jo je čuval kot punčico svojega očesa in ki jo je res moderniziral ter dvignil na raven najbolj modemih, najbolje oboroženih in najbolje organiziranih afriških vojska in jo prekalil v dolgoletni vojni proti eritrejskim gverilcem. BEOGRAD, 12. — Cene dnevnih listov se bodo v Jugoslaviji od 16. t.m. povišale od 1.50 na 2 dinarja. Za ta sklep so se odločila časopisna podjetja s soglasjem svojih ustanoviteljev.