Posamezna številka 30 vinarjev. Štev. 101. V Ijubljani, v četrtek dne 15. mala 1919. Leto K <*»• tt tete leta . K SO-% u pol leta . K 30'—. . Četrt leta . . 13.—. . en mesec „ 5’—. Vradnttbo Ib upra*nlšt»o: Kopitarje« ulic« Jtev. 0. i— ... Telefon Ste*. 50. ................................ NEODVISEN DNEVNIK liueratl: fnosicipni petitvrsta (72 mm široke ta S Ml visoki ali nje prostor) i« enkrat pe K V20. -« Pasimo: Enostclpna petltvrsta K V—. — Izhaja sled dogodkov v zunanjepolitičnem svetu kakor tudi vsled notranjega položaja države vsak dan sejo ob 10. uri dopoldne. igrama reforme. m Belgrad, 15. maja. Odbor za agrar-»o reformo je imel včeraj sejo, v kateri je sklenil, da se da v najem potrebnim kmetom tudi ono zemljo, ki j«^ že zorana in Pose^aua. Lastniki dobe za to posebno Pos"ono poročilo »Večernemu listu«. odškodnino. .— Razpravljalo se je tudi o raznih finančnih vprašanjih in »e je rar-prave udeležil tild! finančni minister dr. Momoilo Ninčič, V včerajšnjem »Večernem listu« som, objavili po ljubljanskem dopisnem uradu brzojavko, ki pravi, da se bo »usoda južnega dela Koroške, Štajerske in ozemlja okoli Celovca in Maribora določila po iiudskem glasovanju«. Poročilo je povzet* po pariških listih, a se je pokvarilo, preden je dospelo v Ljubljano, PariSlci listi govorijo le o ljudskem glasovanju v celovški kotlini, medlem ko en del južne Koroške prisojajo Jugoslaviji kot nesporno slovensko ozemlje. NiHbilo tteba šele lega izrečnega popravka, da se spozna netočnost zgornje vesti, Kako naj bi na spodnjem Koroškem sedaj odločevalo ljudsko glasovanje? Po vseh naznanilih, ki smo jih dobili o do- godkih zadnjih dveh tednov na Koroškem in ki slednji dan z novimi podatki še jasneje predstavljajo grozno trpljenje naših severnih bratov, bi bilo kruto norčevanje iz slovenskega koroškega ljudstva, če bi kdo zahteval od njega, naj odloča o svoji državni pripadnosti. Koroški Slovenci ne morejo odločevati niti o svoji iasli in svojem življenju, ker jim oboje jemlje nemška soldateška, kadar se ji poljubi — kako naj se torej drznejo Izpovedovali svoje politično prepričanje? Duhovščina in svetna inteligenca je pregnana, kar je bilo za-vednejših narodnjakov so se morali umakniti, tiste, ki so ostali doma, trebijo nemške tolpe z namenom, da za mor e slednji slovenski ljudski glas — in to zbegano, ubežno, oplenjeno, pomorjeno ljudstvo naj bi glasovalo? In ni mnogo bolje, če predlagajo.ljudsko glasovanje za celovško kotlino. Kje je narod, ki bi po nečuvenih preganjanjih' vojnih tet, kakršna so morali prestati koroški Slovenci, po dolgoletnem ponemčevanju' v šoli, pod pritiskom trde nemške upravne roke, po vseh razočaranjih, ki so jih doživeli tisti, ki so bodrili ljudstvo k’ vztrajnosti, po tolikih kaznih za vsak svoboden izraz narodnega prepričanja, kj«i ie narod, ki bi po vsem tem še mogel svobodno odločevati z glasovanjem? Trum# nemškutarjev, zastrupljene z judeževim denarjem, žganjem in vsakdanjimi lažmi hujskaikin časopisov, bodo govorile, a mši grobov* booo molčali« Javno mnenje v Italiji. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Reka, 14. maja. »Tcmps« poroča iz Rima: Tu vlada splošen pesimizem vsled položaja, v katerega so privedli aliiranci in asociiranci italijanski narod s svojim zadržanjem glede njegovih zahtev, Z nemirom pričakujejo neprestano rešitev vprašanja Reke in Dalmacije, Javno mnenje sodi, da v tem oziru ne odločuje pravica, ampak samo zveza zainteresiranih finančnikov, ki delujejo proti Italiji, Vsled lega nestrpno zasledujejo vesti, ki jih potrjujejo tudi jugoslovanski listi, da je na- staJ v Jugoslaviji velik nered, naperjen proti srbskemu gospodstvu in gospodarski invaziji angleško - amerikanskih kapitalistov v te dežele. (Op, ur. Isti Italijani; ki so podkupoval« ves svet, da bi jim v imenu pravice prisodil naše ozemlje, prihajajo sedaj s tožbo, da ni pravice. Ker hočejo dokazati, da so pravični le sami, morajo seveda poročati o namišljenih nemirih v Jugoslaviji, ki naj bi dokazali, da so italijanske zahteve upravičene}! Posvetovanja s pravoslavno duhovščine. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad* 15. maja. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je včeraj prišel v Belgrad, da stopi v stik s srbsko duhovščino. Razgovor ima navodno namen pojasniti nekatera vprašanja v razmerju cerkve do države. interpelacije srbske narodne skupsčine neveljavne. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 15, maja. »Slobodna Riječ« vlja, da je ministrski svet sklenil, da odo od sedaj ministri zaradi nujnih poslov odgovarjali samo na one interpelacije, ki bodo predložene v narodnem pred- stavništvu, Interpelacije, vložene na srbsko narodno skupščino, ostanejo neodgovorjene, ako se ponovno ne naslove na narodno predstavništvo. Belgrajsko gledališče. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 15. maja. Dela za popravo Narodnega pozorišča so se pričela in je tipati, da bo mogoče po 6 mesecih prazno- vati 50 letnico belgrajskega gledališča že v popravljeni zgradbi. Črnogorski metropolit v Belgradu. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad. 15, maja. Črnogorski metropolit Mitrofan, ki se je mudil nekoliko dni v Belgradu, je odpotoval na Cetinje, Razveljavljen mandat ' Posebnp poročilo »Večernemu listu*. m Bclgrad, 15, maja. Verifikacijski od-bor je razveljavil včeraj mandat poslanca 'Jovana Cerkoviča iz Stare Srbije, ker je kil izvoljen 1. marca, a je šele 2. istega meseca izstopil iz upravne službe. Smatra te, da je bil izvoljen pod pritiskom svoje pradne moči. Napad na Paderew$kega. LDU Berlin* 14. maja. (DunKU) »Abend« poroča iz Oppclna: Uradno se javlja iz VarSave, da je bil poskuSen na poljskega predsednika Paderew«kega atentat. Ko se je peljal Paderevvski po Jeruzalemski cesti, jc nameril nanj ne-snan Človek revolver. Atentat sc je izjalovil. Atentator sc imenu i e bate Žalski. Iz demokratskega kluba. Posebno poročilo »Večernemu Hstu«, m Belgrad, 15, maja. Vest, da jc minister Sefkija Gluhič* izstopil iz demokratskega kluba, ni resnična,. Odseki narodnega predstavništva. Posebno poročilo »Večernemu listu«, m Belgrad, 15. maja. Velik del parlamentarnih odsekov ni bil do včeraj še konstituiran, Vestnik notranjega ministra. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 15, maja. Minister za notranje stvari prične izdajati svoj vestnik pod naslovom »Politični Glasnik«, , j Prepoved shodov na Hrvatskem. Posebno poročilo »Večernemu listu«, m Bclgrad, 15. maja. Vest, da so na J Hrvatskem prepovedani v*i javni shodi, ne odgovarjajo resnici. imenske lokomotive m Jugo-slavijo. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 15, maja. Ravnateljstvo državnih železnic se pogaja z nekim ameriškim konzorcijem radi dobave lokomotiv in vagonov iz Ameriko. facija v zvezi narodov. LDU Amsterdam, 14. maja- (DKUj »Daily Mail« javlja z ?. * * * Pošta Je prišla! V*i, kar jih je ostalo, so s« zbrali. Burno jim biieio srca, vsak napeto posluša, kdaj se bo bralo njegove ime. Na prvo ime sc nc oglasi nihče, pismo nemo odlože. Nesrečna roka, ki si ga pisala! Ti še ne veš, ti niti nc slutiš, da njega, ki si mu pisala, ni več, da leži pokopan v globoki jami s sobrati vred! Odprli so pismo. »Najdražji! Srce te pogreša noč in dan, išče te zaman. O tebi sanjam vsej noči, x jutru vidim, da me sanje varajo^ da Te se ni. Pred kipom Žalostne Ma-i tere prižigam lučko vsak dan. V solzah’ prosim in rotim Marijo, naj Te brani nesreč, naj Te ohrani. Skrbno zalivam za te vsajeni nagelj, V njeni čutim bujno življenje. Zelenje znači upanje, da s© kmalu vrneš. Tvoia najdražja---------------« Ena solza jc kanila na nežno pisavo* pa samo ena in nič več. Pismo so zaprli, zarisali čezenj velik križ in zapisali na dru-i gi strani z rdečimi črkami: retour! — Po zimi jc prišla pomlad, zgodnja1, topla pomlad. Drevje je ozelenelo, cvetke so zacvetele, tudi nagelj je pognal vnovič, Postavila ga je neki dan na okno, na soln-ce. Pa, pritisnil jc veter, v jasni noči je padla slana in požgala vse zelenje in cv»ti je. Tudi njen nagelj je umorila---------------, Ne hodi ga gledat več, ne zalivaj ga več — suši se, ne ozeleni ti več! Spet boš brala svoje pismo, svojo! drobno pisavo. Zvedela in spoznala boš vse----------- Na naslovni strani stoji črn križ, na zadnji rdeč napis, O * • S teboj plakam, dobra mali, s 'teboj zvesta žena, s teboj nedolžna deca, s teboj mlada nevesta-------------------Kdo ozdravi bolečine, globlje kot globočine morja? — In če se soInce*Smeje, kos smeje, breza smeje, ali naj se smejem tudi jaz? Rad bi se, pa se ne morem---------------—- Visoški. LDU Zagreb, dne 14. maja. Zaključni kurzih na današnji borzi: ■ I , "J Banka za trg., obrt in industrijo 450 470 Banka in hranilnica za Primorje na sušaku, nove dcinice . . 490 501 Hrvataka eskomptna baaka . . — 1410 Hipotekarna banka, Zagreb „ 370 380 Hrvataka kreditna banka, — 920 Narodna banka Zagreb................... — 428 Obrtna banka ....................... 226 228 Poljedelska banko, — 100 Prva brvatska hranilnica — 8GCO ltečka pučka banka, nove del n. 201 205 Zemaljska banka, novo delnice . 090 700 Sladkorna tovarna, Osjek . . . 25C0 2750 Tvornica strojev, Zagreb . . . 220 — 4'/a% zadolžniee hipotekarno banke — 110 4Va0/« zadolžnice mesta Zagreba — 113 Živčna bolezni ozdravi vribavanje s Feller. jevim bol lajnajočim, iiivce pomirjajočim „Elr.a-Fluidom". taborno domače sredstvo. 6 d vojnatit* ali 2 Specialni steklenici le 24 K. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Klzutrg 245 (Hrvatsko). Nad stotisoii rahvolni«; in priporočil zdravnikov. Omot in poštnina se računa posebej, najcenejo. Cim več kdo naroči obenem, tem več prihrani na poštnini. \t>) Stran 8 »Večerni list«, dno 15. maja 1919. Štev. 10L i i————m——«w——^»————■*—— , ■ . ■ iw——— .i m ■■ i ■■ ■ —I——wm——■■im i i m* Kapitan Dodero. Italijansko napisal A. O. UariUL (Dalje.) To je bilo ravno križi Noben moj odgovor ga ni potolažil. Mahal sem z rokami na vse mogoče načine, da bi mu povedal, da smo iz Gonove, zelo lepega mesta ob Sredozemskem morju, da smo izgubili svojo ladijo in tovariše, da pričakujemo gostoljubnosti, da hočemo hrano in prenočišče pošteno poplačati z delom svojih rok — že iz naravnega razloga, ker je bila naša blagajna prazna. Kaj naj bi vam še pravil? Pravil sem vse mogoče, a nisem imel sreče pri mogočnem poslušalcu. Velikokrat me je nevoljno prekinil in ponovil besedo: tukra. Kakor sem pozneje izvedel, pomeni to: tepec, To sem tudi kmalu sam spoznal. Vzpodbujal sem tudi svoje tovariše, naj govore še oni, a nič ni pomagalo. Beseda: tukra je grmela vedno pogosteje na nas In divjaki so se smejali na vse grlo. Jaz sem začel s prsti brskati po bradi, v nadi, da se mi rodi kaka pametna misel, toda nič, nič — v moji glavi ' ? bilo vse prazno. Nasprotno pa so našli išvjaki nekaj novega. Moja brada je vzbudila veliko radovednost pri kralju in njegovih podložnikih. Kralj mi je izkazal visoko čast ter me večkrat potegnil ter izruval iz nje več las, da bi se prepričal, če je vse naravno in če se res brada drži kože. Potem se je obrnil k svojim ljubim podložnikom ter jim v dolgem govoru raztolmačil vso zadevo. Tudi psa so vsi občudovali. »Panun-kvi«, so ga klicali. To pomeni: bela žival. Psu to ni bilo nič kaj všeč, začel je lajati tn kazati zobe. Moral sem ga poklicati po imenu. Ko je kralj videl, da ga beseda 'Apolo pomiri, je milostno večkrat izgovoril to ime. Nato je dal svoji četi znamenje, naj nas odpeljejo v gorovje. Sam je stopat spredaj, mi za njim, seveda v primerni razdalji — vojaki pa za nami. Tako smo šli molče in s sklonjeno glavo. Naše misli so bile vse prej kakor vesele. Le od časa do časa je ta ali oni polglasno izpregovoril. »Kam gremo?« Kako življenje ali smrt nas čaka? Ali bomo rdečckožcem za pečenko ali pa morda prisiljeni, da se v tej samoti postaramo in ustanovimo nov rod, pol bel, pol rjav. In naš dom, sorodniki, prijatelji? Le mislite si, kako upanje smo mogli še imeti! Kako bi prišli s tega otoka, v slučaju, da nam divjaki podarijo življenje? Katgrj Kolumb , bo prišel tu sem in odkril teh sedem poglavitnih grehov? Divjaške ženske so bile najbolj radovedne; nov dokaz, da so si vse Evine hčere podobne. Bile pa so očitno svetlejše kože kakor moški. Tudi tetovirane niso bile. Edino, kar sem opazil, je bilo, da so imele lica nalahno pobarvana z-rdečo barvo; toda raba barve je v navadi tudi v Evropi in tudi to oprosti divjakinje. Ne-eimernost je pri ženskah povsod doma. Vsa ta množica nas je spremljala v sredo vasi, kjer je stalo nekaj večjih koč. Kroginkrog se je vil globok jarek, napol-mjen z vodo, To je bilo kraljevo stano-■canje in njegovega spremstva. Ta umetni otok je bil brez dvoma eden najlepših na svetu. Kroginkrog najlepše zelenje in najrazličnejše drevje. Od vseh strani so vreii studenci in napajali bajen vrt, poln najlepših cvetk, o katerih more najboljši vrtnar samo sanjati. Peljali so nas v prostorno dvorano, ki je najbrž služila v posvetovanje. Vsa je bila nabita s kožami — drugega okrasja tu ni bilo. Kralj se je vlegel na kože —-zadaj za stenami pa je zaigrala čudna godba, ki nam je trgala ušesa. Dva divjaka sta sedla h kralju. Za njima so sc razvrstili po veljavi drugi — a ti so stali. Podobni so bili strašnim stebrom. Kralju smo se morda smilili, ker jsmo stali — pomignil nam je, naj sedemo. Apolo se je kot največji demokrat že pred kraljevim poveljem vlegel na tla. »Kaj bo zdaj?« sem si mislil. Kralj je govoril s svojim ministrom. Minister je vstal, da izvrši povelje, seveda sam. Toda, kako bo to povelje? Prišel je dober četrt ure; kralj je postal že nepotrpežljiv in je hotel odposlati drugega ministra, kar se vrne prvi ter pripelje s seboj najbolj čudno stvar, ki si jo morete misliti. Bil je to majhen možiček tako smešne postave, da mi ga ni mogoče opisati. Kar je bilo najbolj čudno, je to, da je bila ta postavica podobna Evropejcu — kar so pričali čevlji, ki so se morda pred dvajsetimi leti izborno svetili, modra salonska suknja z zlatimi gumbi in obnošen cilinder, To pa je bila tudi edina obleka tega junaka — srajce in hlač ni imel. Možiček se je trikrat globoko priklonil, se oblastno ozrl krog sebe in je samozavestno začel govoriti s poglavarjem, Ker nismo mogli ničesar razumeti, smo preganjali čas s tem, da smo opazovali to čudno prikazen. Kdo bi bil to? Morda ravno tako nesrečnež kakor mi; toda gotovo se je to zgodilo pred mnogimi leti, ker sta srajca in hlače po naravnem zakonu razpadla, in tudi druga obleka je kazala več kakor deset let zastarel kroj. Z božjo pomočjo je bil nazadnje pogovor v divjem jeziku pri kraju; čudni človek je napravil poklon kakor dvomi plesalec ter se obrnil k meni. Nagovoril me je po francosko. Takoj sem laže dihal, čeprav sem ga komaj razumel, kajti okvenaški jezik mu je že popolnoma pokvaril pravilno izgovorjavo. Kar mi je povedal, je kilo približno to-le: Urutukte ali »Gromovnik«, mogočni kralj lepega Okvenakati, ki je že premagal »Velikega črva« in milostno pojedel njegovo srce in jetra, vpraša mene, »Bradato solnce«, kdo smo in po kaj smo prišli v njegovo kraljestvo. Odgovoril sem: »Jaz sem kapitan Mavro Dodero, kapitan prekmorske kup-čijske družbe. Izkazal bi sc lahko s svojimi pravicami s črnim na belem, toda morje mi je pobralo vse. Bil sem drugi Častnik na morski zvezdi, mogočni ladiji. težki petsto ton, ki je zdaj potopljena *, Tihem oceanu. Mi štirje smo se edini ra« sili in prosimo gostoljubja pri mogočnem! »Gromovniku«. Toda vas prosim, da nu poveste, kdo ste, ker sem silno radoveden, ko čutim pri vas evropejsko nošo in jezik.* »A-a-a! Ali vam ugaja moja suknja?« je rekel tolmač in nabral usta v smeh, —• »Kajne, da je naravnost imenitna? Te* ga je delal še Human, prvi krojač v Pa* rižu, seveda pred dvajsetimi leti. Kar s? tiče mene, sem plesni učitelj. Bil sem n* poti v Limo, kjer bi se bil rad naučil nj« vih plesov. Toda usoda ni hotela tudi te®, ljudem odtegovati dobrote, da bi poštah izobraženci, zato je poslala mene semkaj/ Že osemnajst let živim tu kot vaš pred' hodnik v nesreči, in tukajšnja vlada n® ceni zelo visoko, ker sem bil svoje čas« tu učitelj jezikov in plesa in lepega ve« denja — ter kraljevi materi natančno po' pisal pariško modo. Poučeval sem predvsem kraljičino Jutranjo Reso — teg® imena vam ne morem in ne smem povfc-dati v tukajšnjem jeziku, ker se bojim, d® ne bi veliki Gromovnik opazil, da se z®' nimam tudi za stvari, za katere se ne h1 smel. In v resnici je začel Urutukte kazah veliko nepotrpežljivost. Mojster Labsolu ga je hitro potolažil s tem, da mu je hitro raztolmačil moje besede. Pravil mu j« tako dobro, da se je kralj večkrat celo nasmejal. »Kralj se smeje — to ni slabo znamenje« — sem dejal Labsolu. Odgovoril mi je samo z nasmehom, kakor bi bil hotel reči, da me v mislih ne ovira prav nič. »Govoril bom pozneje z vami,« je pri-zaprli v kočo ob reki; štirje divjaki šo me gočnega gospoda. Labsolu je imel prav, da je ustavil moj smeh, kajti takoj nato nas je kralj odpustil. Ločili so me od tovarišev in iti® zaprli v roke ob reki; štirje divjaki so me stražili s sulicami. 5. »Gorje, gorje! Kaj bo to? Slab začetek, konec še bolj gotovo slab!« Tako sem si mislil, ko sem čul pripoved učitelja Labsola, kako čast je izkazal Urutukte mogočnemu Tomanikanuiu, »Velikemu črvu«. Tedaj sem resnično zašel med kanibale, ali vsaj ljudi; ld jedo vojne ujetnike, Sicer nisem prišel z vojsko nad kra;-lja, toda kako naj mu dopovem, da ne sme ravnati z menoj kakor z vojnim ujeU nikom? Ta misel me je neprenehoma mučila in zasledovala kakor sitna mušica in vsakokrat sem se stresel od strahu. Verjemite, da je ta muka presegala vsa trpinčenja, ki si jih je kdaj' izmislil kak tiran v starem-veku. Povrhu pa sem bil popolnoma zapuščen; razen kanibala, ki ml J® nosil hrano, nisem videl nobene duše. Večino se mi je zdelo, da ima ta diyjak posebno slast do mene. (Dalje.) 'izdajatelj kensorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor (Jenčič. Tiska Jugoslovanska tiskarna'v Ljutiiiarii.