□■F* Današnja številka obsega 12 strani. '•C Vrhunec oolitiškega cinizma in lakaistva. Znano je, da dr. Š u s t e r š i č to pot ni mogel prevzeti v delegaciji referata za Bosno in Hercegovino, ker je bil radi sodobnega zasedanja deželnega zbora kranjskega navezan na Ljubljano. Referat je bil po dr. Šuster-šičevi odpovedi poverjen dr. P 1 o j u, kajti po večletnem običaju vodi to poročilo v avstrijski delegaciji Jugoslovan. Vnanji odsek se je pečal z bosanskimi zadevami v sejah dne 28 in 29. oktobra. Čudno je bilo že, zelo čudno, da hofrat Ploj v svojem poročilu ni našel besedice graje zoper ministra barona B u r i a n a, ki je predlanskim dal koncesijo proslull ogrski ode-rnški banki za odiranje bosansko-her-cegovskega kmeta. A prišlo je še veliko, veliko lepše: brlnjevl hofrat Ploj je prekosil samega sebe. V seji dne 29. oktobra t. 1. je pro-sluli slovenski delegat in hofrat izrekel baronu Burlanu prisrčno zahvalo in priznanje. In to potem, ko je bil baron Burian še v isti seji poudarjal, da je storil popolnoma prav, ko je dal tisto bančno koncesijo! Ne vemo, kakšen občutek je ob takem ravnanju dunajskega hofrata močnejši: Ali skrajno ogorčenje, gnjns ln gnjev nad cinično-izdajalskim činom lakajske duše, ali iskrena žalost, združena s sramoto, da se je našel slovenski poslanec za to, da opravlja najnižje in najbolj umazane posle najponiž-nejšega hlapca in klečeplazca židovske klike, klike, ki preži in dosledno dela na izkoriščenje hrvatskih dežel za svojo veliko, nikdar sito bisago in za žrelo mažarsko-židovskega šovinizma. Čin z brinjem ovenčanega hofrata je tak, da je vsakdo opravičen, vprašati ga s povzdignjenim glasom: Kaj si za to dobil? Za katero ceno prodajaš ti ne le življenjske interese, temveč po vrhu še čast slovenskega in hrvaškega naroda?! Zares, odkar ima slovensko ljudstvo pravico voliti poslance, se še ni zgodilo, da bi bil slovenski poslanec, in naj je bil še tako slab, tako cinično ponižal ln osramotil svoj narod, tako cinično in brezsramno zaničeval svoje volivce, čast, poštenje in blagor ljud- LISTEK. AD. IV.: Kako se pražile vernih dni dan. Gozd je šumel svojo večerno pesem. Šumel jo je v tisočerih listih, ki so trepetali v zadnjih solnčnih žarkih, se objemali in padali na tla. A še na tleh je zvenelo, se družilo s šepetom večernega piha, hitelo po gozdu in se zgubljalo kdovekam. In solnčni žarki so se igrali razposajeno s poletavajo-čimi cekini, jih preštevali, hiteli preko njih. Sedel sem na štoru in gledal. V duši se jc vzdignilo kakor veselje nad sorodnim bitjem in nekaj lahkega, življenja polnega je leglo name. Pa le za trenutek. Zopet so je pojavila misel, ki me je spremljala cel dan, že dolgo dni. »A kje je smrt? Zakaj ne plače gozd in ne padajo listi z vzdihom na tla? S čudo tajnimi koraki se približuje spomin zmagoslavne smrti. Duši je težko, človek zaplače v tihem strahu, komaj si upa odpreti oči, — a glej, vse naokrog se smehlja, pojem pesem življenja . .. Kje jc smrt?« stva, kakor je to storil 29. oktobra lota 1910. v vnanjskem odseku avstrijske delegacije poslanec ptujsko-ormoških kmetov, hofrat Friedrich Ploi ! Nam so ne gre za osebo tega gospoda, na katerega bi bil položil žc zelavna svojo roko — državni pravdnik, če ne bi bil posegel vmes višji vpiiv! Nam se gre edino za čast, ugled in blagor hrvaško-slovenskega naroda. In s povzdignjenim glasom vprašamo vesoljni slovenski in hrvaški narod: Ali bomo kaj takega trpeli ? Poudariti pa moramo že danes eno dejstvo: da hofrat Friedrich Ploi ni samo navaden poslanec, temveč da je tudi danes še načelnik »Saveza južnih Slavena« in da je ta »Savez« odgovoren za politična dejanja svojega načelnika, če jih tudi le mo'če prenese. I n s konstatiranjem tega golega dejstva sklepamo za danes. Fo zasedanju. Bil je za našo deželo pomemben dan, ko se jo 29. t. m. zaključil deželni zbor kranjski. Skorej dve leti in pol je trajalo to zasedanje, ki je bilo tako plodovito kakor pred njim malokatero. Ni treba hvale, ki jo nareka strankarska zavednost; kdor pravično misli, naj bo ta ali oni, ne more odrekati kranjskemu deželnemu zboru, da je v tem času izvršil na političnem in socialnem polju vsega priznanja vredno delo in ustvaril podlago za nadaljni gospodarski napredek in procvit dežele, kakor ga še pred malo časa nihče ni smatral za mogočega. Sklenil se je predvsem modernim parlamentarnim razmeram primeren poslovnik, s kakršnim se ne more ponašati ne samo nobena kronovina ampak niti ne naša državna zbornica. S tem se je odprla pot delu v korist ljudstva; delo pa ne gre samo gladko izpod rok, ampak je tudi tembolj premišljeno, čimvečja je odgovornost večine. Občinski red in občinski volivni red, ki ga je S. L. S. uveljavila zoper voljo konservativnega in nemškonacio-nalnega veleposestva ter slovenskih liberalcev, je najdemokratičnejši v celi Avstriji; demokratičnejšega v okviru tozadevne državne postave sploh ni bilo mogoče skleniti. Najširšim masam so odprta vrata v občinske zastope, po tem zakonu se bo politična izobrazba našega naroda dvignila na zelo visoko stopinjo in dana je trdna podlaga za blagonosno komunalno socialno politiko. Zamislil sem se in postal žalosten, ker nisem naše odgovora na vprašanje. A zopet je zazvenelo v gozdu, še čistejo, glasneje, življenja poln dih je navdal vse krog in krog in v meni je zarajalo veselje nad življenjem. «Ne, ni je smrti, ni je . . . Gozd zveni, žarki pojejo večerno pesem in duša je vesela.« Vstal sem in šel po gozdu. Občutil sem veliko rcsnico in vesel sem bil nad tem spoznanjem. »Le v strašljivčevi duši je smrt. A strašljivec je hudoben človek.« Veliko moč sem začutil v sebi in koraki so postali lahki, prožni. Hitel som po gozdu in se opajal nad njegovo lepoto. Že je legal mrak na zemljo in je zavelo hladno od gor, ko sem stopil iz gozda na grič in se jel spuščati v dolino. Tiho jc ležala pod mano, zavita v tanko meglo in me pozdravljala z bleščečimi okenci vaških hiš. .Še vedno sem živel v lepem spominu na gozd. »Glej, tudi dolina ni umrla; sanja v krotkem spanju in zvezde ji pojejo vspavalno pesem.« — V vasi je zazvonilo. Dolgo, zateg-njeno. Ustavil sem se. kakor bi se Ljubljana se smo po zaslugi de-želnozborske večine, S. L. S., ponašati, da zavzema, kar se tiče občinskega in volivnega reda, prvo mesto med vsemi mesti v državi; nikjer ni tako dosledno izveden proporčni sistem, ki zagotavlja vsem manjšinam zastopstvo tako v občinskem svetu kakor v odsekih; uvedena jo osebna ženska volivna pravica in splošna volivna pravica v enem razredu. Brezdvomno je, da gre Ljubljana na tej podlagi nasproti socialno-gospo-darsko plodonosnejšim časom kakor je bilo mogoče dozdaj, ko jo jo vladala ena sama klika najožjih egoistiških interesov. Nova cestna postava bo tudi mogla imeti le najboljše posledice. Dozdaj so ceste bile v oskrbi okrajnih odborov, zasnovanih na interesnem zastopstvu, novi zakon pa uvaja krajevno zastopstvo in postavlja za vrhovni princip, kar se tiče oskrbovanja cest, solidarnost: vsa dežela ima korist od dobrih prometnih sredstev. Ceste se bodo gradile odslej po enotnem načrtu, vsak kraj bo zastopan v odborih, vsi pritegnjeni k sodelovanju in vsa uprava bo centralizirana v deželnem odboru. Demokratizacija občin bo imela za posledico tudi demokratizacijo cestnih okrajnih odborov: vsaka samovolja, lokalni separatizem in klikovladje bo izključeno. Kako se bo na ta način poglabljal zmisel za splošnost, zdravo samoupravo in vestnost v našem ljudstvu, o tem ni treba delj govoriti. Iz poročila glede hidroelektričnih zgradb, ki ga je pretekli teden predložil deželnemu zboru deželni odbor, raz-vidimo, da se bo veliki načrt, zbrati vse vodne sile, ki jih ima dežela, in jih v industrijske namene v splošen prid izkoristiti, v nedolgem času uresničil. Začetna dela in priprave so že v teku, prve naprave bodo v kratkem zgrajene. Rentabiliteta tega podjetja je gotova in že danes natančno izračunana, najboljši tehniki države in elektriških družb so pri delu. Za industrijo in obrt, veliko in malo, se začne z deželnimi elektriškimi centralami, ki bodo proizvajale poceni tok, nova doba iti tudi kmetijstvo čaka velik napredek; kmet bo dobil ceno gonilno moč za poljedelsko stroje in na ta način se bo nadomestilo tisto pomanjkanje delovnih sil, ki je danes za našega kmeta tako usodnega pomena, da leži zemlja neobdelana ali se mora v najem dajati. Liberalce ta delavnost sedanjega deželnega zbora hudo peče; ljudstvu, ki ga zavoljo njegove vernosti in zvestobe do S. L. S. sovražijo, ne privo- vzdramil iz sanj in znova me je navdala tiha žalost. »Smeješ se in vriskaš, a doli praznujejo praznik smrti.« Zvonilo je žalostno, zategnjeno in čudno je odmevalo po dolinici. In kakor bi izvabil ta zvok stotero senc, se je prevlckla dolina z nočjo. Večerna zarja je ugasnila in vse je ležalo tiho. Velika žalost jo plavala nad zemljo. Vsaj zdelo so mi je, da bi morali vsi zaplakati. Obrnil sem korake z griča na pokopališče. Že od daleč se mi je zableščalo v tisočerih lučkah, prižganih po grobeh in čudno plapolajočih v temni noči. Šel sem preko grobov in sedel na polpodrt zid. Po pokopališču so so plazili glasovi zvonov, hiteli preko plamenčkov, da so polegali in se zopet vzpenjali. Tiho se jc nagnila tu pa tam komaj vidna trepetajoča roka in popravila lučko. Po grobeh jo bilo polno ljudi. Videl sem starčke in starke, kako so klečale na mrzli zemlji in jim jo uhajal vzdih za vzdihom v temno noč. In stotero src jc molilo pobožno molitve in prosilo. Velika žalost jc ležala na pokopališču. Glodal sem te ljudi in zopet so jo pojavljala pred mano ena velika misel. »Smrt . . . !« Buljil sem v noč, srce stisnjeno, ščijo napredka. Zato skušajo to delo očrniti in v nič djati in dr. Triller se je osmelil pri proračunski debati 29. t. m. izustiti očitanje, da je deželni odbor »sipal, sipal in sipal,« tako, da »dežela stoji danes pred konkurzom« in bo treba »deželni zbor maja meseca zapreti«, kakor se je izrazil dr. Tavčar. Liberalci govore z jasno zavestjo neresnico; oni govore za tiste nerazsodne ljudi, ki so jih volili, govore za to, da same sebe vzdržijo, čeprav je zelo dvomljivo, če se bodo mogli še dolgo rediti samo od laži in hujskanja ter razdiranja. Da to ne bo šlo več, je pokazal že tisti dan, ko sta Triller in Tavčar, ne da bi skušala doprinesti le senco dokaza, vrgla v zbornico svoje nečuvene trditve, zakaj načelnik naše stranke ju je takoj nato tako neusmiljeno justificiral, kakor se ni še izlepa zgodilo v deželni zbornici kranjski. Dejanskega primanjkljeja je lotos okoli en milijon tristotisoč kron. Liberalna govornika sta iz tega enega milijona napravila tekom svojega govora dva, dr. Triller pa je koncem svojega govora izračunal celo pet milijonov. Povedala pa nista, kako sta jih dobila; bilo jima jc le na tem, da vržeta v svet velike številke. Dr. Lampe in dr. Šu-steršič sta jima pa takoj pokazala, na kakšen način je deželni odbor »sipal«. Liberalci združeni z nemškim vclepo-sestvom niso ves dolgi čas, ko so bili v deželi na vladi, storili za ljudstvo in posamezne okraje prav ničesar: Kras je bil brez vode, Belakrajina brez cest. Ivo je prišel novi deželni odbor, je imel pred seboj zahteve in prošnje ljudstva, ki je po petnajst in dvajset let zaman čakalo in prosilo naj se kaj stori zanj. In novi deželni odbor se je takoj lotil tega ogromnega dela. V številkah povedano, je novi deželni odbor v dveh lotih izvršil za tri milijone vodovodnih in cestnih zgradb po celi deželi! Tako jo večina S. L. S. sipala! S tem pa je ovržena tudi laž, da S. L. S. izstraduje liberalne okraje in meče milijone le na svoje volivce, kakor sta natolcevala liberalna govornika. Dobro pitno vodo pijo tudi liberalci in cesto tudi njim služijo; največje naprave sedanjega deželnega odbora se nahajajo ravno v precej liberalnih krajih: v Kranju, Ra-doljici, Senožečah. Pa to je šele manjši del velikopoteznega melioračnega načrta našega deželnega odbora: najvažnejših del se bo stoprav zdaj lotil: velikih vodovodnih naprav za Suho in Belokrajino in za ribniško-kočevski okraj ter velikega vodovoda za Notranjsko, ki se bo izpeljal izpod Na- kajti v mojih mislih se je valila kakor težka ploča. »Tako lep je svet, a nad njim plava smrt.« Zasmilili so se mi stoteri pokopani, katerih duh me je obdaval in bilo mi jc, da bi jokal z onimi starkami za nečem lepim, izgubljenim. * * » Dolgo sem strmel v tišino, ko so me zbudili čisto blizu otroški glasovi. Par korakov oddaljen je bil svež grob in ob njem je stal deček kakih osem let. Vidno mu jo bilo mraz; šibko telesce se jc treslo, ko si je dal opraviti ob lučki. Gorela je mirno, kajti nad njo je razpel malo mahovito strehico in jo zaščitil krog in krog pred vetrom. Iz teme se mu je približala postava, za njo druga, tretja. Bili so dečki, ki sem jih že prej poznal. Počeuili so ob grobu in se zagledali v lučko. »Lepo si napravil, Lojze«, je pohvalil z mirnim glasom Andrejček. Bil jo večji od ostalih in v njegovem obrazu so jc izražalo nekaj moškega, čeravno mu ni bilo nad deset let. Približno tako stara sta bila. njegova tovariša Viktor in Tonči, ki sta nemo gledala na grob. Lojze se je ozrl v Andrejčka, se nasmehnil in se zagledal v svoje delo, Štev. 2(3. = Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . K 28*— aa pol lota » . » 13 — aa četrt * » , > 6-50 aa en meseo » . » 2*20 sa Nemčijo oeloletno > 28*— aa ostalo inosemstvo »35*— ss V npravnlštvn: s= Za eelo leto naprej . K 22*40 sa pol leta » , » 11*20 sa četrt» » , » 5*60 za en meseo » . > i-QQ S poSlIianjem aa dom stane na mesec 2 K. Posamezne It. 10 v. SLOVENEC s=== Inseratl: aaa Enostoipna petltvrsta (72 mm): za enkrat.....po 15 t za dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . , » 10 • za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih aotioah stana enostoipna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren pop asi, ===== izhaja: 1 . vsak dan, lzvzemil nedelje bi praznike, ob 5. url popaldno. na- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stov. 6/m. Rokopisi sa no vrača o; nelranr 'rana rlsma se ne = sprejemajo. — Uredniškega .eleiona štev. 74. = Političen i st n slovenski narod. Upravnlštvo je v Ko iltarjevt nllol štev. 6. T« = Sprejema narouu.no, Inserate tn reklnmaoije. = ===== Opravniškega teleiona štev. 188. == V Ljubljani, v ponedeljek, dne 31. oktobra 1910. Leto XXXVIII. nosa. Cisto naravno in eamoposebi umevno je, cla jo dežela spričo tega imela veliko stroškov, za ljudstvo tako nujno potrebnih del pa deželni odbor nikakor ni mogel odložiti, saj so jih liberalci, ki so se držali gesla: Liberalcem groš, klerikalcem knof! zadosti dolgo zavlačevali. Spričo teh ogromnih gospodarskih nalog, ki se jih je morala večina S. L. S. nemudoma lotiti, da se ljudstvo dvigne in celi okraji rešijo dolgoletne zanemarjenosti, in spričo dejstva, da liberalci niso zapustili zaseboj drugega nič kakor prazne kase, je letošnji primanjkljaj v proračunu primeroma še zelo majhen. Pozabiti ne smemo, da dobi kranjska dežela od države po predlogi, ki čaka to jesen, oziroma zimo, samo še rešitve v parlamentu, okoli 900.000 K od davka na žganje, s čimer bo primanjkljaj povečini pokrit. Tekom proračunske debate se je ovrgla tudi znana liberalna laž, da S. L. S. tlači in davi Ljubljano. Ravno Ljubljana, je tista, ki ima in bo imela od delovanja večine v deželnem zboru največ dobička; vodne zgradbe, ceste in druge melioracije okrepljajo tudi Ljubljano, v katero se steka blagostanje cele dežele. Liberalni govorniki niso mogli za svojo trditev navesti nobenega drugega dokaza kakor da se je črtal prispevek za slavni dekliški licej. Ta prispevek se je črtal zato, ker je ku-ratorij tega zavoda briskiral zastopnika dežele, dežela pa ne more podpirati šole, koje oskrbništvo ne spoštuje zakonitih pravic dežele. Sicer pa licej, kakršen je dandanes, ni zavod, zavoljo katerega bi bila Ljubljana ali dežela kaj na škodi, če se ga ne podpira. Druga laž, ki so jo naši temeljito zavrnili, je bila ona o preganjanem učiteljstvu. Tu se je oglasil tudi deželni predsednik kot predsednik deželnega šolskega sveta. Od teh odgovorov bodo našim liberalcem še dolgo zvenela ušesa. »Preganjanja učiteljev« so obstojala v tem, cla se je par učiteljev prestavilo, namesto da bi se bilo zoper nje postopalo z vso strogostjo zakona, kakor bi bilo po pregreških, ki so jih storili, pravzaprav treba. O teh rečeh, je dejal dr. Lampe v zbornici, veli usmiljenje v javnosti molčati, nekaj pa se jih je pregrešilo s tem, da so uganjali strastno politiko v šoli., kakor je izrečno naglašal deželni predsednik. Liberalni poslanci so tudi to mirno požrli in molčali. Višek cele proračunske debate pa je bil, ko je načelnik naše stranke bičal tisto nesramno laž, ki je vsakdanji kruh naših propalih liberalcev: zvezo in »kravje kupčije z vlado!« Tega liberalci ne bodo nikoli pozabili, kako je dr. šusteršič razkril pred vso javnostjo umazanost nasprotnikov S. L. S., ki se bore zoper njo z nepoštenostjo in perfidnostjo, kakor so je le zmožni kranjski liberalci. Spričo dejstva, da je S. L. S. uveljavila občinski in cestni zakon kljub najsilnejšemu odporu nemškega veleposestva, ki je hotelo zbornico storiti celo nesklep niso mogli liberalci več operirati z lažjo, cla je S. L. S. zvezana z Nemci, zato so se poslužili druge laži, ki jo je izvalil nek izprijenec v graški »Tages-posti«, in dr. Triller se ni sramoval jo v zbornici javno pogreti. Mož pa je dobil od dr. Šusteršiča tako strašno lck- V velikih, zamišljenih očeh se je pojavila tiha radost. »Veš, France bo vesel, cla ima tak grob«, je izpregovoril tiho in se ozrl po pokopališču. France je bil njegov brat. »Najlepše so njegove lučke.« Dečki so se ozrli po grobeh, kakor bi se hoteli prepričati o istinitosti njegovih besed. V zvoniku je za kratek čas nehalo zvoniti. Komej slišen veter je potegnil in v hruški, nedaleč od dečkov je zaškripalo. Vsi so se obrnili proti nji. »Polh je«, je vskliknil Andrejček in vstal. »Morda je bil le veter«, je pripomnil Lojze. Viktor se je zdramil iz zamišlje-nosti. »Koliko sva jih polovila takrat!« Tu so jo Viktor nekoliko vstavil in pogledal tovariše. Vsi so razumeli, da misli dan Francetove smrti. »Takrat sva zvedela, da jih je vse polno v Tič-jem lazu. Pride k meni, da bi šla lovit. Pa sem moral peljati v mlin. Rekel mi je, naj pridem potem sam v Tičji laz. Potem sem šel. Ko sem prišel tja, zakli-čem: »France, France!« Nikjer ga ni bilo. Pogledal sem, ležal je na tleh. Mrtev . . . Meni se smili . . t A tebi, Tonči?« »Sevede se mi smili . . .« Lojze se je zagledal v noč in molčal. V očeh je ležala globoka žalost. Bi- cijo, cla smo globoko prepričani, da si ta sicer malo škrupulozni politik kaj podobnega ne bo nikoli več predtanil. Liberalec je po graškem receptu niatol-ceval, da je dr. šusteršič sklenil z našo osrednjo vlado kravjo kupčijo, da bo on odložil svoj mandat v delegaciji in ne bo zoper Buriana nastopil, vlada pa potrdi ljubljanski štatut in občinski zakon. Liberalci so to podlo laž liada-Ijevali, čeprav se je pojasnilo, da dr. šusteršič svojega dclegacijskega mandata nikakor ni odložil in čeprav je bila že a priori bedasta misol, da se baron Bienerth tako boji tega, da bi kdo ne napadel Buriana, cla je priprav" ljen potrditi brez pomisleka dva da-lekosežna deželna zakona, samo da bo Šusteršič pustil pri miru gospoda skupnega finančnega ministra. No, dr. šusteršič pa je v proračunski debati kranjskega deželnega zbora Trillerju pošteno izmil glavo, kar se tiče kravje kupčije, ki so je polni liberalni možgani. Pribil je 1. da je dr. Šusteršič, oziroma »Slovenski klub« glede svoje akcije v zadevi mažarske agrarne banke imel popoln uspeh, 2. da se bo dr. Šusteršič z baronom Burianom še pomenil in sicer v plenu delegacije (in sicer gotovo drugače kakor hofrat Ploj, o katerem poročajo danes nemški listi, da je kot referent za Bosno v do-tičnem odseku Buriana tako hvalil in mu kadil kakor tega ni dozdaj storil še noben slovanski delegat). Zveza dr. Šusteršiča z Bienerthom zavoljo gospoda Buriana obstoja torej le v liberalnih glavah. Kar pa se tiče tiste neokusne »zakonske zveze med Šuster-šičem in Schwarzom«, ki jo neprestano prežvekuje tisti dr. Tavčar, ki je bil svojčas zares poročen z baronom llei-nom, je dr. šusteršič liberalcem temeljito pojasnil, koliko je vredno njihovo laganje. S Schwarzom S. L- S. prav-tako ne potrebuje nobene zveze kakor je ne potrebuje z Bienerthom, oziroma še veliko manj, ker deželni predsednik je le organ vlade in njej edino odgovoren, ne pa deželnemu zboru, oziroma njegovi večini. Do deželnega predsednika zavzema S. L. S. tisto stališče, ki ga zavzema nasproti vsakemu državnemu uradniku: če je pravičen, mu je ljudstvo za to hvaležno, če je pa krivičen, naj si vzame zgled , na baronu Heinu, ki je odfrčal iz dežele. Dokler •sedanji deželni predsednik spoštuje in varuje postavo ter se po svojih močeh zavzema za naše ljudstvo, tako dolgo sme računati na priznanje. Sicer pavje v budgetni debati deželni predsednik sam z veliko odločnostjo posvetil dr. Tavčarju, ki si na to ni upal niti črh-niti, kaj še odgovoriti, da dokaže svojo preperelo frazo, na kateri na svoja stara leta jaše. Dr. Šusteršič pa je temeljito otipal še drugo slabo stran naših liberalcev in po tem nemilem tipanju jih bo šo clolgo časa koža bolela. Dr. Triller se je pritoževal, da S. L. S. gradi plot med ljudstvom in narodno-napredno stranko, kar nam ta čudni možakar v greh šteje. Načelnik naše stranke mu je natančneje pojasnil, kaj je s tem fatalnim plotom. Tega plotu namreč ni zgradila S. L. S., ampak liberalci so ga sami postavili. Bil je ravno dr. Triller tisti, ki je še nedavno v deželnem zboru napadel cerkev, da jc ona kriva draginje, tožil, da so naše cerkve prelepe, se zakadil v pobožna romanja in opsoval lo je videti, cla je imel Franceta zelo rad. »Smili se ti«, je odgovoril naenkrat nekoliko rogajoče Andrejček, »a takrat si se tako prestrašil.« »Lej ga, lej ga!« ga je zavrnil Tonči. »In ti se nič ne bojiš?« »Ne bojim se!« je pritrdil odločno Andrejček. »A vsi se bojijo smrti,« je pripomnil Lojzek s tihim glasom. »Vsi ... Pa jaz sem smrt že videl. Zato se ne bojim. Čakajte, povem . . . Šla sva z očetom iz Lužida ravno tocl mimo. In noč je bila. Pa sem pogledal skozi vrata . . . Vrata v kapelici so bila tudi odprta in na pragu je stala smrt. Bela je bila in kožo je imela.« »In nisi bežal?« ga je vprašal boječo, a z vidnim občudovanjem Viktor. »Nisem bežal. Prekrižal sem so, pa je izginila.« »O, zakaj se ni tudi France pokri-žnl?« Tonči jc pogledal vprašujoče na tovariše. »Lej ga! ker so je ubil ... A če ne, bi jo gotovo odpodil. Jaz se je že nič no bojim«, je trdil Andrejček odločno. »Jaz se je tudi več ne bom ba^«, jc pritegnil Lojzek. »Kar prekrižam se, če prida pome«, je trdil Viktor in Tonči mu je pritrjevalno pokimal. redovništvo, cvet katoliškega verskega življenja. Danes seveda kriči ta gospod, da vere ni napadel, pa to hinavščino dobro poznamo. Liberalci res vere ne napadajo, svoje namreč, ki je nič ni; napadajo pa vero ljudstva, ki je vera katoliška, vera cerkve! To je tisti plot med njimi in ljudstvom. In če se je Triller širokoustil, da bodo »napred-njaki« čez ta plot kljub temu metali svoje »baklje resnice«, je slovensko ljudstvo splošno mnenja, da, kar so tiče liberalcev, mečejo čez ta plot le — blato svojega sovraštva. Triller je patetično vzkliknil, da bo kljub prizadevanju S. L. S., zadnjega liberalca v deželi pokopati, narodno-napredna ideja živela dalje. Dobro sta dr. Lampe in dr. šusteršič na to odgovorila, da ne gre za to, če bo »narodno-napredna« stranka v deželi živela dalje ali ne, temveč da gre lo za to, katera stranka bo v resnici napredna, ali »narodno-napredna« ali S. L. S. Končno pa idej ne more nihče ubiti; liberalci bodo res živeli dalje, toda če bodo tako neumni in lažnjivi, kakor so do danes, se jih nikomur ni treba nič bati. Staknilo pa je v proračunski debati tudi veleposestvo svoje. Grof Bar-bo, ki zdaj vodi te može, med katerimi jih je veliko pametnih in vsega spoštovanja vrednih, je lomil kopje za nemški Freisinn, ki ga ta »konservativni veleposestnik« tako goreče izpoveduje. Iz njegove tožbe, da se mu splošna demokratizacija v interesu dežele, države in »še višjih faktorjev« zdi nevarna, ni zvenel toliko »konservatizem«, ampak srd nemškega nacionalnega šovinista, da se našo ljudstvo politično in kulturno tako dviga. Tega seveda ni hotel povedati, zato je vrtil konservativno lajno. Konservativna načela sicer nimajo veliko veljave, ampak boljšega zagovornika kakor je grof Barbo bi že zaslužila. Dr. Šusteršič je poklical po-zabljivim konservativnim veleposestnikom, ki se pritožujejo nad obstruk-cijo, v spomin, kako so oni obstnikcijo vsikdar podpirali, ako je šlo za šovinistične namene nemškonacionalnega liberalizma. Po pravici je deželni glavar pl. Šuklje ob zaključenju deželnega zbora naglašal, da je doba, ki je za nami, ena najpomembnejših in blagonosnejših v zgodovini kranjske dežele. Pa ta doba ni minula — minulo je le prvo zasedanje v tej dobi — nadaljevala se bo in rodila čedaljevečje in bogatejše sadove v korist in blagor vsemu slovenskemu ljudstvu! fm Haval v Pragi. Te dni je gostoval v vinogradslcem gledišču v Pragi naš slavni rojak Fran Navdl, c. kr. komorni pevec. Pel jc v operah »Zaza«, »Traviata« in »Napoj ljubavi« ter pri nedeljskem matineju. Pisati o pravem umetniku v resnici ni samo častna, temveč tudi nad vse druge vzvišena naloga, saj se zrcali v njegovem umotvoru pristna lepota. Opera je umotvor, v katerem spremlja godba besedilo in dejanje. Operni pevcc mora posvetiti svojo pozornost predvsem petju in igri; tudi besedilo ima sicer kot podlaga petja, svoj pomen, toda nikoli enakovreden, kajti omejenost ljudske apercepcije no pripusti uživati obenem več lepot; ze se je zazrl proti nebu, ki je bilo polno zvezd. Nato je vzdihnil: »Ali nas vidi France?« Dečki so se spogledali. Vidno je bilo, da se jim je ta misel prvič pojavila. »Saj hodijo danes verne dušice po zemlji. Mama, jim je postavila luč na mizo in pa kruha. Bog ve, kakšne so te dušice?« je vprašal Viktor. »Tega se ne ve«, je odločil Andrejček. »Jaz bi rad videl Francetovo!« jo vzkliknil Tonči. »Da, da«, je zaploskal z rokami Viktor. »Vprašal bi ga, če je lepo v nebesih.« »Če pride, ga bom vprašal«, je začel Lojzek. »O, vem, cla je lepo, mnogo lepši kakor v cerkvi. Rad bi prišel gor . . . Glej, ko bi imel lcstvo in bi . . .« Luč je začenjala ugašati in Lojzek jo jo popravljal. Lojzek si je ožgal prst. Andrejček pa je utrgal dolgo, suho bilko, jo prižgal ob lučki in potegnil dim nase. Bilka jo za. trenutek zažarela, a jc vgasnila. Poskušal je še enkrat. »Ničesar se ne sme vzeti na pokopališču«, mu je rekel Lojzek. »Te pride strašit.« Viktor in Tonči sta ga pogledala s strahom. Tedaj so je začni od nasprotne strani rezek žvižg. Dečki so skočili po koncu in za strmeli v noč. zato nima niti ena klasifina opera klasičnega besedila. Tako ostane torej za reprodukcijo opernega umetnika samo dejanje in petje, kar pa mora tvoriti harmonično celoto, da je umotvor popolen. Toda dejanje je izraz duševnih procesov, zato spozna pravi operni umetnik najfinejše nitke in najtaj-nejše gube duševnih dogodljajev im to notranje življenje izrazi z zunanjimi kretnjami, v čem ga pouči fisiologična psihologija in fisiognomija. Fran Naväl stoji v tem oziru na vrhuncu umetnosti, v njem vidimo plod vzornega in energičnega studi-ranja. V obličju, v očesu, na ustnicah, na čelu, povsod se odigrava notranje življenje in izbruh prekipevajoče strasti izraža mojstrsko s silnimi kretnjami. Nav&lu ne uide niti to, kakega intervala je treba med nagonom in izbruhom ali zamaknenjem, med stopnjevanjem in regresom k ravnotežju (Žaza). In v duševnem ravnotežju je zopet vsak korak tako prilagoden este-tičnim pravilom, tako da je Nav41 idealni pojav na odru in v salonskih ulo-gah (Traviata) vzor dvorskega obnašanja. In kako neprisiljen je humor Nemorinov v »Napoju ljubavi«! Na vrhuncu umetnosti pa stoji Navdl kot pevec. Stari klasični narodi so bili prepričani, da dajejo bogovi dar petja svojim ljubljencem. Zato so visoko slavili velike pevce. Neodoljiva sila in moč umetnosti je privedla stare narode do tega mnenja. In kaki pevec je Naval. Po pravici je napisal o njem znameniti češki kritik Chväla, da plava nad njim blagoslov prave, nestara-joče umetnosti. Vedlo bi nas predaleč, ako bi hoteli naštevati vse slavospeve, ki so se peli na čast visoki Navalovi umetnosti. »Njegovo petje sega do srca prosto, brez strastnega prednašanja, brez bliščečega leska mičnega organa. Celo tam, kjer bi se zdelo, da mora strast preslepiti pevca, se izogne teatralnemu prednašanju«. In predvsem je našla mati godbe — melodija — v Navälu svojega največjega zastopnika, kar je danes, ko ima Wagnerjev deklamatoriöni slog toliko neblagega na vesti, v resnici redka prikazen. Vprašali se bomo, kako je to, da se je Novdl povzdignil tako visoko. V prvi vrsti je to zasluga njegove globoke inteligence. Brez te ni možno doseči nobenemu pevcu, in naj bi imel Se tak organ, umetniške višine. Le pevec-inteligent more obvladati vse, kar zahteva umetnost za harmonično celoto. Samo iz te inteligence se dä, razlagati njegova virtuoznost pri najnežnejših finesah laške pesmi, pri razumevanju stila vsakega dela, pri obvladanju naj-raznovrstnejših ekstremov (Werther, Brown, Nemorin). Praga, Berolin, Švedsko, Dansko, Kijev, Moskva, Carigrad, celo Amerika pozna v Navälu velikega umetnika in Slovana. Še na eno polje ne smemo pozabiti, na katerem je dosegel Naväl, posebno zadnji čas, izredno višino. Naväl je velik umetnik tudi v koncertni dvorani. Posebno dvorski krogi ga odlikujejo pogosto in tam ni samo dobrodošel pevec temveč tudi radi elegant-* nih manir dragi gost. Po vsej pravici si zasluži častni naslov »kralj pesmi«. Tudi Pražanom se je pokazal Navdl kot mojster na tem polju pri nedelj- »Andrejček, Viktor . » .! Cerkovnik je šel. Bomo zvonili. Pridite!« Dečki so se spogledali in veselje ja zaplalo v njih. »Jaz bom zvonil«, je zaklicaJ Viktor. »Jaz tudi, jaz tudi!« so klicali ostali in se spustili za Andrejčkom. Preplezali so nizki zid in leteli po kamenitem kolovozu. Kmalu ni bilo čuti drugega kot kak vesel vzklik in glasen klic: »Jaz bom prvi . . .!« Zopet je zavladala na pokopališču tišina. Zvonilo je še naprej, vedno v istem žalostnem, zategnjenem glasu Ljudje so prihajali in odhajali. Tupa-tam se je čul žalosten vzdih . . . Izza hriba je posvetila luna, lahek vetrček je zavel in v hruški je zašumelo. Zale-sketali so so nje napol uveli listi in spomnil sem se gozda. »Kakor narava je mladost. Spomin smrti plove nad zemljo, a gozd šumi pesem radosti, življenja. Mlada duša tudi misli o smrti, a ta nima zanjo on« grozne vsebino. Misli: a že zavrišče in poskoči. Le mi, ki smo se v hrepenenju po zemeljski sreči oddaljili od prave narave, se bojimo, se tresemo pi'e° njo.« Iz pokopališča je stopil starec h1 se zdihovaje vlekel po klancu. Šel sctfi za njim in pri srcu mi je bilo težko. skem matlneju, kjer je zapel slovenske, češke, laške in francoske pesmi. Fran Naval se je narodil, kakor znano, v Ljubljani leta 1865 v imenitni rodbini Pogačnikov. Študiral je na dunajskem konservatoriju ter nastopil prvič v Frankobrodu. Toda tukaj je ostal le kratek čas, kajti hitro se je raznesel glas o njegovi umetniški kvaliteti in leta 1895. so ga poklicali na berolinsko dvorno opero, kjer je deloval tri leta. Nato je sprejel engagement pri dunajski dvorni operi, postal je največji ljubljenec razvajenega dunajskega občinstva. To se je pokazalo posebno, ko je odhajal z Dunaja: po tisočih so se prodajale njegove razglednice in slovo je bilo tako prisrčno, da mu ni para. Dunajčani so se Točili od velikega umetnika s težkim srcem, ker so dobro vedeli, da je izgubila njihova opera nenadomestljivo moč. Najboljši njegovi ulogi na Dunaju ste bili Alfred Germont v »Traviati« in Werther. Nato se je povrnil v Berolin. Tukaj je zopet elektriziral občinstvo v dvorni operi s svojim petjem in igro zlasti kot Werther, potem v Puccini-jevem »Boheme«, posebno še v »Ma-monu«. Bila je takrat zlata doba bero-linske opere, ko je obvladal sceno Na-vâl z Geraldino Ferrarovo. Kritika je pisala takrat med drugim: »Bilo je to neizrekljivo razkošje, videti te dve krasni človeški bitji, ko ste se pred očmi navdušenega občinstva kosali v božanski umetnosti« In kaj šele, ko ee je pojavil v »Carmen«, prvič z De-stinovo, češko umetnico svetovnega imena! Nato je bil steber komične bero-linske opere. — Sedaj Navdl ni v nobenem stalnem ensemblu, toda kot umetnik svetovnega imena je dragi gost na prvih odrih v vseh deželah. On je c. kr. komorni pevec avstrijski, saksonski, koburg-gotski. Tri zlate kolajne za vedo in umetnost so priznanja njegove velike inteligence, nežte-vilni redovi skoraj vseh evropskih vladarjev priznanje njegove velike umetnosti. Toda Navâl se praškemu občin" etvu ni pokazal samo kot pevec v operi ter v koncertu, temveč tudi kot dramatični pisatelj. Spisal je dve deli, veseloigro in dramo, ter ji izročil vino-gradski intendanci. Drama, in sicer tridejanka »Pismo« je doživela dne 25. oktobra premiero, uprizoritev veseloigre »Črna cvetlica« pa se je preložila na poznejši čas. »Pismo« so igrali prej že v ozkem domačem krogu v Navâlovi vili v Hietzingu. Dejanje je vzeto iz aristokratičnega vojaškega Življenja ter se odigrava v bližini Dunaja. Grof Maksimilijan z N. je zavedel mlado deklico, jo potem zapustil, nesrečnica pa si je vzela življenje. On pa se je oženil z mlado plemenitašinjo, obenem pa ljubkuje s hčerko svojega logarja. Njegovo ljubezen do lepe Olge izda pismo, ki pride v roke ritmojstru Jozimu z S., grofičinemu bratrancu, v drugem dejanju izve o njem grofica, v tretjem pa Olga, kateri se grof izpove o svoji preteklosti. Grof pokliče rit-mojstra na dvoboj, toda izve, da ga ne smatrajo za sposobnega satisfakcije. Tega ne prenese in se ustreli. Dejanje je precej vsakdanje, toda igra je precej efektna in se bo vzdržala mogoče nekoliko časa na repertoiru. Uloge so bile v rokah dobrih igralcev — ter je imela igra lep uspeh. Autor je dobil pet vencev ter bil ponovno aklamiran, češka kritika pa je sprejela njegovo delo zelo hladno. Slovensko dijaštvo je pozdravljalo ob vsakem nastopu svojega slavnega rojaka z navdušenimi živio-klici. Se nslca! o svoMomiselnlh grozodejstvih na Fortusalskem. Velevlasti so sklenile, da zavzamejo nasproti novi portugalski republiki zelo korektno stališče. Z republikansko vlado sicer občujejo, pridržale so si pa pravico, priznati novo vlado za poznejši čas. Če se pa bo nova republika več časa držala, kakor španska, ki je trajala le dve leti, je seveda veliko vprašanje. Zgodovina o potugal-ski revoluciji je pa zelo poučna, tako poučna, da se bomo le še večkrat pečali ž njo, ker je popolnoma prav, da zna slovenska javnost vse lumparije portugalskih svobodomislecev, ki niso prav nič boljši in prav nič slabši od naših. Portugalska revolucija ni zanimiva zgolj zaradi krvi, ki je tekla, ne samo zaradi svobodomiselnega ropanja, opustošenja šol, sirotišnic in bolnišnic, zanimiva je tudi politično. Dvor znal, kaj nameravajo svobodo-miselci. Minister pomiril kralji. Ministrstvo in tudi dvor je 24 ur prej znal, da nameravajo 4. oktobra, svobodomiselci vprizoriti vstajo in proglasiti republiko. Znan je bil celo podroben načrt. Ministrski predsednik, framason Teixera ni storil nič, da odvrne nevarnost, marveč pomiril je kralja in ne da kaj stori, čakal, da so padli prvi streli. Tudi, ko se je že streljalo, ni Teixera nič ukazal, pač pa je ukazal, vzeti orožje kralja zvestim častnikom! Teizera odstavi kralja zvestega povelj« nika. Paiva. Conceiro je poveljeval trdnjavi Queluz, ko je izbruhnila revolu" cija. Conceiro je bil zvesto kralju vdan in se ni nikdar uklanjal loži. Ko so padli ponoči od 3. na 4. prvi streli, je ukazal Conceiro svojim vojakom, naj bodo pripravljeni. Čakal je ukazov, a ni dobil nobenih. Dne 4. oktobra med 12. in 1. uro opoldne je odkorakal na lastno odgovornost proti Lizboni in zasedel z eno baterijo izborno pozicijo. Ministrstvo je obvestil, da v dveh urah popolnoma porazi vstajo. Ob 2. uri popoldne mu je po Teixerovem naročilu ukazal lizbonski guverner Gorjao, naj takoj odda poveljstvo svojemu podpo-veljniku, republičanu. Drugi generali so bili na severu pripravljeni, da odkorakajo proti Lizboni. Ministrstvo jim je pa brzojavilo, da naj čakajo nadaljnih ukazov in da jih še ne potrebujejo. Navidezno so poslali proti pobunjenim mornarjem nekaj municipalnih gardistov in en ba- taljon lovcev. Vnel se je kratek boj, v katerem so vladni vojaki hitro pobegnili. Baje še celo boja bilo ni. Teixera jo izdal dinastijo in tistega kralja, kateremu je prisegel zvestobo, ker bi bila drugače vstaja zadušena. Kako je izdal Teizera kralja. »Giornale d' Italia« piše: »Ministrski predsednik Teixera je pripravljal skupno z zarotniki vstajo in jo tudi dokončal. Izvabil je kralja, da se je udeležil banketa na čast brazilskemu predsedniku v samotni palači Necessi-dades, ko je prej ukazal odstraniti stare straže od palače. Vojakom je uka" zoval sam tako, da niso mogli ničesar storiti proti revolucionarjem. Kralju zveste vojaške čete je razcepil, vojvodo Oporto, ki je hotel organizirati odpor, je odposlal zvijačno v Centro. Ko ga je kralj prosil, da naj stori kaj za monarhijo, ga je nalagal, da ga čakajo zvesti mu vojaki v Cascaesu. Ko je kralj prišel v Cascaes, ni bilo tam noben11' vojakov. Portugalski begunci. V Madrid je došlo veliko portugalskih beguncev, ki so bežali pred preganjanjem krvoločnih framasonov. Med njimi je več sto uradnikov in častnikov. V Madrid je došlo tudi več poslancev. Kako je nastala vest o smrti Mathosa. Slovensko svobodomiselno časopisje kriči, češ, da smo mi poročali neresnico o uredniku Mathosu, ki da še živi. Bes je, da Mathosa niso svobodomiselci ubili. Ampak svobodomiselci nimajo prav nobenega povoda, da so zato norčujejo. Mathos sicer živi, ampak kakor se poroča, so ga nevarno ranjenega njegovi prijatelji spravili čez mejo, ko so ga rešili po napadu na uredništvo »O Portugal«, ob kateri priliki so ga svobodomiselci nevarno ranili. Poročilo o smrti po svobodomisel-cih nevarno ranjenemu Mathosu je nastalo, ker so svobodomiselci vlačili po lizbonskih cestah z vrvjo na ' vratu mrtvo truplo nekega drugega duhovnika. Sploh pa so pomorili toliko duhovnikov in prelili toliko duhovniške krvi, da so svobodomiselna grozodejstva ravno tako strašna, ako je Mathos tudi slučajno ostal pri življenju. Portugalski svobodomiselci za anar« histe. Portugalska vlada je odpravila vge postave proti anarhistom. To je »lep« čin tiste vlade, ki je morila in preganjala usmiljenke, da ščiti zdaj tiste anarhiste, ki jih preganja celo francosko svobodomiselstvo. Proti križu in proti procesijam. Lizbonski svobodomiselni občinski svet je sklenil, da prepove vse procesije kakor tudi, da ne smejo duhovniki nositi cerkvene obleke. Dva duhovnika in cerkovnika so na cesti aretirali, ker sta hotela blagosloviti dva mrliča. Niti na pokopališče ne smejo duhovniki stopiti v duhovski obleki. Lizbonski civilni guverner Je ukazal, da preidejo pokopališča iz cerkvene v občinsko last. S pokopališč nameravajo odstra-niti križe in kapelice. Nekaj, kar dA misliti. Ravno 20. septembra jo minulo let, ko si je pijomonteški kralj Viktoi Emanuel z orožjem osvojil Rim tej uropal last cerkve in papežev. Od tistega časa so nasledniki sv. Petra jetniki v Vatikanu, katere sme zasra movati vsak jud, kakor je to storil rimski župan jud Natan pred kratkim. »Tu smo in tu ostanemo!« je po« nosno dejal Viktor Emanuel, ko je za. sedel novo prestolno palačo v Kviri-nalu, ki jo je ukral papežu. Toda še ne 58 let star — 7 let po osvojitvi Rima — je moral palačo zapustiti, umrl ji hitro. Njegov brat Amadej pa, ki so ga španski revolucijonarji leta 1871 dvignili na španski prestol, je moral že dv« leti potem zapustiti Špansko in se jt vrnil v Italijo. Sin Viktorja Emanuela, kralj Humbert je bil v Monci umorjen leta 1900, ravno 30 let po osvojitvi Rima. Najmlajša hči Viktorija Emanuela jo Marija Pija, ki so je leta 1862 poročila s portugalskim kraljem. Sedaj j« že 42 let vdova. Morala je doživeti, da so 1. februarja 1908 zarotniki zavratne ustrelili njenega sina Karola I. in naj. starejšega vnuka Alojzija. Pretečen« dni pa so s Portugalskega morali be-žati: stara mati (Marija Pija), mati in sin (kralj Manuel). Bežali so ponoči, \ megli Stara mati, hči Viktorja Emanuela, se vrača v svojo domovino Italijo revna kot bcračica, brez vseh sredstev. Sedanji laški kralj jo bo moral rediti na svoje stroške. To se je zgodilo ravno 40 let potem, ko je njen oč« papežu uropal Rim. Kdor misli, da je to le slučaj, prav! So pa ljudje, ki še verujejo, da se grehi očetov, posebno božji ropi, kaznujejo na otrocih še v tretjem in četrtem čle. nu in sa se božja roka tudi v 20. sto« letju ni skrčila. Idrijske novice. i Poslovilni večer je napravila pretočeno nedeljo katol. delavska družbi v Idriji svojemu častnemu članu žup niku Lahu, ki se je ta teden preselil Sv. Križ na Dolenjskem. Prostorne dvorano Didičevega hotela je zasedle precoj udov, moški pevski zbor je bi! prav dobro zastopan, društveni orkester ni mogel sodelovati, ker je bilo vei godcev službeno zadržanih. Predsednik katol. delavske družbe izpregovorl prvi. Zahvaljuje se odhajajočemu župniku za ves trud in napor, katerega ji imel pri družbi kot knjižničar, režisej pri igrah, kot govornik pri zabavnih večerih, ko je še ka.planoval v Idriji Zadnja štiri lota je bil v našem obližju, a je imel še vedno pol srca za društvo v katerem je prej štiri leta neutrudlji vo deloval. Kat. delavska družba se mu je sicer že zahvalila, ko ga je izvolila častnim članom, a današnji večer naj priča, kako hvaležen je Idrijčan onemu, ki se kaj za njega potrudi. Zelimc mu mnogo uspeha v novem delokrogu; v katerem naj nas tudi ne pozabi, kakor bode nam ostal v hvaležnem spominu. Predsednik Slomškove podruž- »O ti preklican Vodnik! Kua te je !blu treba iz toja muza na svet?« gu-dmou je unkat gespud dohtar Taučar pred ta noumo Žabjekam in gledu na ura, kdaj u treba jt iz praud kuvat rmenake. »Prešeren, Jenko, Kurnk, al tud Hadrlap in moj prjatu Hribar; tu sa bli pesnki, ke nam nisa iz soja muza nekol nubene zgage naredi; tu sa bli pač pesnki pu boži vol. Al Vodnik iz tista soja »jajce več ket puta v6«, je že taka naumnast bleknu, de nam še zdej preseda, ke je že skor stu let ud tistga časa.« »Kua pa gudrnaja, gespud dohtar? A jm želodec nagaja?« sm prašu jest gespuda dohtarja punižn, ke sm šou slih mem nega na sudnija pričat, de ie moj prjatu res brez moje ubveznast pnga za uh upilu. »Eh, moj želodec je že dobr! Če b mou tku dobr želodec, kokr ga mam, b me že zdauni urah uzeu, tulk jh morm pužrt, pusebn zadne čase, udkar sa začel mladini puskušat, če znaja že sami hodet.« »Kua jh je pa tku u slaba vola spravi?« »Eh, nad Vodnikam se jezim, ke je taka naumna zbleknu, de jajce več ket puta v6; zdej pa mladini res misija, de sa iz šefla pamet zajemal in de nas maja že u ta malmo mazince, namest, de b se nas držal za škrice in caplal za nam, ket birmanc za botram.« »Pa nečja?« »I sevede nečja! Sej mende sam videš, kuku sa razpusajen; in če jh pu" svarema mi starinari, nam pa osle kažeja in se nam u ksiht reglaja ket pečen mački. Tu ja ni več za rinat in če na uja hmal spet štaberl pustavn gor upelal, na vem, kam uma pršli. Kua t pa nuca, če enga tacga razpu-sajenca za en teden zašijeja; še več lumpari se notr navad in kcdr vn pride, je pa še desetkat slabš, ket je biu preh. Štaberl b saj kej izdau; pa tku b mogl naštimat, de b ga kar elektrika gnala pu ta mesnatem dele mladinu, kokr sem že jest nasvetvu u soj puvest »Dvataužent«. Tu b zalegi, mislem! Dokler b pa nubedn take mašine na znajdu, nej b jm jh pa moj prjatu gespud dohtar Trillar talu. Ta b že iz ve-selam in ajfram prtisku tku, de b na pršou nubedn mladinu prekratk.« »Tu b blu pa res fajn!« sm jest punižn dustavu. »Al kaj b pa blu, če b dubl mladini enkat ta mašina iz štaberl am u soje ruke?, Kua b blu pa DOl?« »Viš, Pepe; na tu pa jest res uism še mislu. Eh, pa tu b se dal že kok pumagat. B mogla bt holt taka pu-stava, de štaberl vela sam za mladine do petnlridesetga leta.« »Kaj pa, če b se ker štulu med vas starinarje, ke še ni spounu petntri-desetga leta?« »Tacga nej pa tud pu vsi pravic in resnic iz štaberlam našvrkaja. Kua se pa štul med nas, dokler je še mokr za ušesom. Takeh mi tku na marama med saba pr miz. Tak nas žihr sam pedenaja, kcdr sma kašne pedenenge putrebn; kedr jh pa na nucama, nej se pa zgebeja, kamr se čja. sam pred uči nej nam na hodja, de nas u slaba vola na sprauja.« »Tu je že use lepu in prou! Al zdej pa še neki! Med ta razpusajenem mla-dinem sa pa tud tak, ke sa že zdauni petntrideset let dopounil. Kua pa iz tem?« »Te pa tud zaslužja, de se jh prou pušten našvrka! Če je odn že tku star, s je gvišn — sevede če je ta prau na-prednak — že tulk narudneh dubrot nabrau, de lohka iz tem dubrotam gvi-ra du smrt. Če je pa še use glih tku naumn, de teši med mladine in steguje soje kremple še naprej pu dubro-tah, tak je pa pužrešn in pužrešnast glih tku štrafenga zasluž, če ne še bi!« »Pa uni mende na misija iz tem na dohtar Uražna?« »Uražn gor, Uražn dol; kdur je en" kat te leta dusegu in se še use glih štul med .mladine, ni sam pužrešn, ampak puvrh tud še nečimern in ne-čimernast ni ne Bugu ne Idem dupad-liva, kokr veš: zatu zasluž štaberl« Če se že kašna dama zmot za ene par let in se ušteje, ji že ni tulk za zamert; al moškega b pa zavle tega tku iz vese-lam naklestu, de b en čas pounu.« »Dons modr guvareja, gespud dohtar! Dons uja gvišn use praude dubl!« »Oh, ti pa glih dons tku naumen guvariš, ket še nekol! Kdaj pa je še kašn dohtar prauda zgubu? Puvej no!« »I, gespud dohtar Raunihar je že edn, ko ja je zadnč zgubu, ke je ge-spuda Ribnkarja zastopu. Pa Buh ve kulk je še drugeh dohtarju, ko sa praude zgubi.« »Paprlapa! Dej s dupuvedat, de dohtar nekol nubene praude na zgebi! Al u dohtar Raunihar za sedem dni zašit, al gespud Ribnkar? No, guvor!« »Mende gespud Ribnkar.« »No, viš! Putemtakm je ja Ribnkar prauda. zgubu, ne pa dohtar Raunihar. In zavle tisteh kumedi ta dvej-setga septembra je tud Vindišar prauda zgubu, ne pa dohtar Švigl, kokr veš. Sej mende tud učas kej be-reš. Prjatu, če b šlu pr praudah za naša koža, b blu pu mn praud na svet; tku, ke na gre za naša koža, pa narde-ma, če se kulčkej da, iz ene praude kar pu tri in še več, Če je treba in če čluveka del veseli. Sevede, faulencari se najdeja pousod, tud med nam do-htarjem. Tku, zdej je pa že devet; zdej morm pa hitr stopt, de na u kuntu-maca; kuntumac je tud za dohtarja falen, ke kuntumaca pa neče nubedn plačat. — Adija! niče se je zahvalil gospodu župniku kot predsedniku. Ne samo, da je bil ves čas svojega tukajšnjega bivanja član in odbornik, se udeleževal redno shodov, temveč nastopal večkrat kot govornik in živo posegal v debato pri razpravah. Na njegovem novem mestu ni še podružnice Slomškove zveze, skušnje ima dovolj, da jo osnuje in nadaljuje tam, kjer je tukaj začel. Predsednik Orlov mu častita na novem povišanju, a obenem obžaluje, da jih zapusti oni, ki je stal pri zibelki društva. G.Jazbar se v imenu »prijateljev presv. Srca« zahvaljuje, da je g. Lah zasnoval to društvo v Idriji ter tu na cerkvenem nabožnem polju organiziral može in mladeniče. G. Kanduč omenja, da ab-stinentni krožek se je začel v našem mostu, ko je pri znani seji g. župnik prvi opozoril na važnost in potrebo abstinentov. Razume se, da so med govori pevci prav pridno peli, večkrat ubrali kako težko in dolgo pesem, za kar so želi obilo pohvale. Koncem se je gosp. župnik sam vsem zahvalil in skupno poslovil. Veseli ga, da je njegov trud" v Idriji izzval toliko sadu in hvaležnosti. Res je, da se duhovnu prva služba najbolj priljubi, a še bolj mu je draga, če po trudapolnem delovanju spozna, da delo ni bilo zastonj. Zato bode radostno nosil Idrijo v svojem srcu do zadnjega zdililjeja svojega življenja. i Avtomobile hoče na vsak način omisliti ministrstvo za naš rudnik. Razpisalo je na firme, katera bi najbolj prikladno in najceneje napravila stroj in tovorni voz za naš kraj. Pravijo, da tekmuje sedem firm. Te dni je pihal sempatje po mestu pravi orjah, ki bi stal 30.000 kron, drugi še pridejo, da v praksi pokažejo, kaj imamo od njih pričakovati. Logatec bi potem veliko zgubil radi dovoza k nam, a veliko hitreje bi bila Idrija postrežena, ako se naprava obnese. i Čipkarstvo, kot domačo obrt bi radi vpeljali v Senožečah. Ondotni g. kaplan se je ta teden mudil pri nas, da bi na lici mesta sprevidel, kaj se da za njegov okraj storiti. Kupčija s čipkami je zadnje leto bolj zaostala, a sedaj se zopet bolj poprašuje po tem izdelku in cene se dvigajo. Je pač modna obrt čip-karija, ki je to leto lahko na vrhuncu, da se komaj zadovolji mnogovrstnim potrebam, a drugo leto zopet ne popra-šujejo kaj po čipkah, ker imajo še stare v zalogi, ali jim pa nova moda nasprotuje. Jeseniške novice. j Vso pamet je zmešal našim liberalcem novi občinski volivni red, katerega pa, kakor sami pravijo, še prav nič ne poznajo. Zato že sanjajo, kako se »klerikalcem« hlače tresejo, prerokujejo, kdo bo zasedel županski stolec, koketirajo s Pongratzom, postrani škilijo na socialne demokrate, sekire brusijo za klerikalnega zmaja, volivnega reda pa ne poznajo! Mora biti pač zanje hud ta bavbav v žaklju! j Tudi naši socijl so že jeli milo gledati na liberalce in preteklo nedeljo je že rdeči brat v gostilni pri Schreyu mahajoč pridigoval, kako se bodo sociji zvezali z liberalci, da skupno uduše klerikalno pošast. Nam je čisto vseeno, s kom se hočejo sociji vezati, gotovo pa je, da se bodo vezali z najhujšimi nasprotniki delavskih teženj, pa najsibodo že liberalci ali pa veliki kapital. Da bi se ljubezen med temi nasprotji pravočasno utrdila, je zunanji zastopnik velikega kapitala Pongratz že nastopil kot, aranžor socialnodemo-kraških pogrebov. Dober uspeh! Sociji bodo še gotovo tako pametni in bodo delali sami na to, da jim bo Pongratz ob njihovem pogrebu »libero« pel. j dravstvo. Pred takoimenovanim »Buršenhavzom« na Savi je pa že tako lepo, da gotovo ni lepše pred kako arabsko bajto v orijentu. Vsa nesnaga se iz hiše izliva na pot, da človeka omamljajo najpestrejši peklenski duhovi, ako mora mimo. Zdravstveno nadzorstvo, na plan! Pravijo, da je »Buršenhavs« tovarniška last! j Znamenito Izjavo o ciljih socialno-demokraške organizacije je podal preteklo nedeljo njen načelnik Stare. Bilo je ob pogrebu socija Končana. Načelnik Stare je izjavil, da hočejo pri pogrebu nositi venec z rdečimi trakovi, češ .,ker je to zoper državo v prvi vrsti, potem pa seveda tudi zoper cerkev." Take cilje ima torej socialnodeinokraška strokovna organizacija. Kaj bo neki rekla takemu društvu vlada in državni pravd-nik? Nekateri sociji se sedaj jeze nad Staretovo odkritosrčnostjo, pa je že prepozno! j Lep pogreb je pa res bil! Končan je umrl kot — katoličan, in vendar so baje za pogreb sociji iskali duhovnika v Ljubljani, celo protestanškega pastorja so prosili, naj pa pride pokopat, češ jeseniški duhovniki imajo do socialnih demokratov osebno antipatijo. Menda vendar! - Pongratz je menda agitiral, naj pri pogrebu ne gre nihče v cerkev. Sociji so ga seveda ubogali in so ostali na cesti. Zato ni treba posebne agitacije, gosp. Pongratz! — Pravijo, da bo šel Pongratz v službo k Dobrletu v Ljubljano, ker ima veselje — za pokopavanje mrličev. — Sociji so umrlega pri pogrebu kadili s cigaretami in cigarami. Nekaj povsem novega! — Neki pijan socij je na pokopališču z rokami grabil blato in ga metal v grob na rakev. S težavo ga je žena zvlekla od groba. Vse lepo in pomembno ! — Ljubljanski Kocmur je imel na grobu brez dovoljenja in protipo-stavno nagrobni govor. Kaj porečejo oblasti proti temu, bomo še videli! — In da je bila socialnodemokraška slovesnost dostojno končana, je še nekdo pripomnil, da je šel Pongratz v par s socialnodemokraškim železniškim u-službencem Bolho, ki je velike postave. Zraven pa je pripomnil: „Še bolha je bila večja nego Pongratz!" — Dal Bog rajnemu večno luč, njegovim sodrugom pa pamet; zakaj, kdor bi še hotel tak pogreb od svojih sodrugov, mora imeti kurjo slepoto! Nam so se smilili rajni in živi! Tržfške novice. t Škrlatinka. V šentanski dolini se škrlatinka še vedno širi, sedaj so jo otroci zanesli že gori v hribe. Kako sicer hite šole zapirati, kadar se širi kaka nalezljiva bolezen, le šentanska šola mora delati izjemo. Od 5. oktobra t. 1., ko se je začel poduk na tej šoli, je že umrlo par šolskih otrok, veliko jih je pa nevarno bolnih. Zato se ljudje začudeni vprašujejo, kdaj se bodo pristojne oblasti zganile in odredile potrebno, da se bolezen omeji. Skrajno bi bilo potrebno, da se ljudstvo poduči, kako varovati otroke pred to boleznijo. Potem ko bo pomrlo veliko otrok, bo prepozno šolo zapirati in ljudstvo pod-učevati. Zelo se je bati, da se bolezen zanese tudi v Tržič, potem pa bo joj! Naj se vsaj sedaj popravi, kar je bilo zamujenega! t Pojasnilo »Napreju«. V 20. štev. odgovarja »Naprej« na nekaj notic v »Slovencu« o tržiških socialnih demokratih. Iz vseh odgovorov odseva prav rdečkasta surovost, velika dušna omejenost in zlobnost. Dopisnik je našel več stvari v »Slovencu«, o katerih med »Slovenčevimi« noticami niti sledu ni, druge zavija tako, da iz srca pomiluje-mo bravce »Napreja«, ki morajo uživati tako dušno hrano. Preneumno bi bilo na vse odgovarjati, toda nekaj bi vendar vprašali duhovite rdečkarje: kje »Slovenec« piše, »da je vzrok draginje, ker preveč pijete«? Dobro vemo, da zaslužek delavcev pri nas ni ravno velik, skušnja pa kaže in se vsakdo lahko o tem prepriča: po delavskih družinah, kjer žive pametno in trezno, se že shaja, ako ni kake posebne nesreče; seveda potratno ni mogoče živeti. Kjer pa začne gospodariti žganje, tam pa hitro revščina potrka na vrata. Kjer najdete prav revne družine, malone povsod nosi krivdo alkohol. To je »Slovenec« trdil, ko je pisal, da je pri nas eden glavnih vzrokov revščine pijančevanje, ne pa, da je pijančevanje vzrok draginje. In to je nekaj čisto drugega. Draginjo pač tudi mi dobro čutimo. Dopisniku bi polagali prav toplo na srce, naj drugič pazno prebere »Slovenca« in šele potem odgovarja, če mu kaj ni prav. Zelo radovedni smo tudi, koliko je tistih pridnih delavcev, ki ne utrpe dopoldne več kakor kakih pet krajcarjev za šnops ali se zadovolje samo z malo tobakom do opoldne. Če jih je res kaj, jim damo samo en svet: naj zbero tiste krajcarje in jih porabijo za tečno hrano, jim bo vsaj nekaj zaleglo. Žganje človeku itak samo škoduje, čemur morate tucli vi sociji pritrditi, saj so vas tako učili na shodih. S tobakom tudi nič ni. Z dokazi na dan! Zakliučenle kranjskega deželnega zbora. 29. I. m. se je popoldne nadaljevala seja kranjskega deželnega zbora. Še dopoldne je podal važno izjavo deželni predsednik, ki z vso odločnostjo nagla.ša, da se ravna v svojem delovanju zgolj po zakonu, katerega, ne glede na desno in levo strogo izvršuje. Deželni predsednik se ne veže z nikomur, on je zvezan le s postavo. Z nenavadno odločnostjo in resnobo zakliče tistim, ki ga dolže pristranosti, da ima on pravico od njih zahtevati, da bi bili za tako nečuvenc Irditve doprinesli dokaze. (Klici: Tako je! Liberalci molčo.) Če ima-vsak pri- vatnik pravico zahtevati, da se deželni poslanec dvakrat premisli, preden kaj trdi, kar je zoper njihovo čast in poštenje, sme tudi on to zahtevati. Kar se pa tiče očitanj o persekuciji učitelj-stva, je res le to, da jih je bilo nekaj prestavljenih in to zato, ker se jim jo hotelo prizanesti, (Jarc: Prišli so na boljše!) namesto da bi se jih bilo drugače discipliniralo, kakor so zaslužili; ti učitelji so se razun na drug način tudi tako pregrešili, da so uganjali politiko v šoli in se storili nemogoče med ljudstvom. Grof Barbo odgovarja predgovornikom in se obrača zoper demokracijo, ki jo smatra za nevarno. Dr. Krek konstatira, da je on v odseku čisto jasno povedal, zakaj ne moremo bud-get definitivno rešiti, ker namreč ne vemo za pokritje. Grofu Barbotu pa odgovarjam, da je usodna zmota, če se veleposestvo na Kranjskem identificira z nemštvom. Glede na različne kritike pa odgovarjam, da se interesi S. L. S. krijejo z interesi ljudstva. To nam je čisto zadosti. Pri gospodarstvu ne pride samo denarna stran vpoštev, pride v prvi vrsti vpoštev, kaj je našemu ljudstvu nujno treba, kakšne so naloge, ki jih moramo nujno izvršiti, da to ljudstvo gospodarsko napreduje in se dvigne. Zato gredo kritike gospodov od nasprotne strani mimo nas čisto nevpo-števane. Zato prosim, da se računski provi-zorij sprejme. Pri glasovanju se računski provizorij sprejme z glasovi S. L. S. in veleposestva. Za nekatere druge točke odsekovega predloga glasujejo tudi liberalci. Deželni predsednik izjavi, da je deželni zbor zaključen. Glavar omeni, da je bilo to zasedanje deželnega zbora najdaljše, kar jih je bilo; trajalo je nad dve leti. Nobeno prejšnjih zasedanj ni bilo tako plodovito in še pozni rodovi se ga bodo spominjali. Otvorili smo lepo perspektivo kranjski deželi če se posrečijo vsi naši veliki načrti. Zahvali se predvsem gospodu deželnemu predsedniku, vsem poslancem in svojemu namestniku. Spominjajmo se pa predvsem preljub-Ijenega našega cesarja, ki mu je vse naše ljudstvo globoko vdano in zvesto do groba. Posebno letos se veselimo, ko mu je Bog dal doživeti 80. leto in naše ljudstvo mu iskreno želi, da mu Bog da še dolgo živeti do slednjih mej človeškega življenja. Pozivlje zbornico, da zakliče preljubemu vladarju trikrat »Živio«! »Iloch!« Z navdušenimi »Živio!« in »Iloch!« klici se poslanci razidejo. NUJNO PROSIMO vse somišljenike in somišljenice za živahnejšo agitacijo v korist vžigalicam za obmejne Slovence. Vžigalice se dobe pri »Gospodarski Zvezi« v Ljubljani. Mnogo je še naših krajev, kjer v domovih naših somišljenikov še ni naših vžigalic. Skrbite, da bodonaševžigalice prodajali vsi trgovci, pri katerih kupujete, da bodo v vseh gostilnah, v katere zahajate, vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Opozarjajte na rabo naših vžigalic drug drugega, agitirajte zanje povsod! Po svetu. Prvi poljski glasbeni kongres. Iz Lvova nam poročajo: V soboto, 22. t. mes., je bil tukaj otvorjen prvi poljski glasbeni kongres, ki je zboroval do 28. t. m. Kongres je bil sklican v proslavo stoletnice rojstva največjega, poljskega glasbenika Friderika Chopina, ter je bil v prvi vrsti posvečen reprodukcijam njegovih del kakor tudi razmotri-vanju o razvoju poljske glasbe in vplivu Chopina na ta razvoj. Kongres so vodili najznamenitejši poljski glasbeniki, med temi svetovni pianist Pade-rewski, ravnatelj lvovskega glasbenega konservatorija Mieczyslaw Soltys, avtor zneane opere »Marja« in reprezen-tant starejše glasbene generacije VI. Želenski, in drugi. Važna ruska železnica. Iz Peter-burga poročajo: Pod tem naslovom propagirajo ruski listi načrt inženirja Bernatoviča, ki ga podpirajo tudi mnoge ruske banke. Po tem načrtu naj bi se zgradila železnica, ki bi šla iz Shlo-bina v Prokurov preko Mosyra, Ovru-ča, Poloneje in Starokonstatinova. Ta železnica, ki bi bila doljra kakih 450 kilometrov, bi bila po poročilih raznih časnikov izredne strategične in gospodarske važnosti. Križala bi štiri že obstoječe železniške proge ter omogočila direktni promet vojaških vlakov iz severne Rusije v južno in zahodno ter nazaj. Pri ministrstvu leži tudi prošnja za koncesijo, da se zgradi železnica iz Podoljskega Kamenca do rumunsko meje. To bi bila najkrajša proga iz Peterburga preko Rumunske na Balkan ter bi omogočila Rusiji, da pride na Balkan naravnost in obide Avstro-Ogrsko. Kako živi Hofrichter? Odkar je Hofrichter, bivši nadporočnik, v vojaški kaznilnici v Mollersdorfu, se je malo čulo o njem. Vojaška kaznilnica v Mollersdorfu leži v bližini Badena. Več zgradb je obkoljenih z visokim zidom, skozi katerega vodijo ena sama vrata, vendar se pa skozi ta vrata še ne pride v pravo kaznilnico. Dostop v notranje prostore kaznilnice more dovoliti le najvišja vojaška sodna oblast. In tudi v slučaju, da dobi kdo to dovoljenje, se mora podvreči najstrožji telesni preiskavi. Preko prvega dvorišča vodi posetnika posebno spremstvo do kaznilničnega poslopja, kjer odpre vrata jetničar, ki potem nadalje vodi posetnika. Drugo dvorišče je obdano od kaznilničnih zgradb, ki so bile svoje-časno lovski grad cesarice Marije Terezije, pa so bile pozneje predelane v kaznilnico. V starem delu, nekdanjem dvorcu, so kaznjenci »drugega razreda«. Na stropih se vidijo še slike. V sosednji zgradbi, ki je bila svoječasno menda hlev, pa so nastanjeni kaznjenci »prvega razreda«. V tretjem poslopju so kuhinje, stanovanja kaznilniške-ga osobja itd. Nekdo, ki je posetil kaznilnico v Mollersdorfu, pripoveduje sledeče: »Ko sem s svojim spremljevalcem došel do zgradbe ,prvega razreda', sem opazil več oseb, ki so se sprehajale na dvorišču. Bili so oblečeni v navadne meščanske obleke, na glavah pa so imeli nenavadne čepice, podobne častniškim. Na vprašanje, kdo so ti ljudje, mi je odgovoril spremljevalec, da so kaznjenci ,prvega razreda', ki so ravnokar na svojem polurnem izprehodu. Kaznjencem prvega razreda je namreč dovoljeno, da nosijo lastno obleko, a v znak, da so kaznjenci, morajo imeti predpisane čepice. Kaznjence ,drugega razreda' takoj pri vstopu v kaznilnico na kratko ostrižejo in obrijejo, medtem ko kaznjenci ,prvega razreda' smejo nositi poljubno brado. Spremljevalec mi jo tudi pokazal Hofrichterja, ki je bil oblečen v sivo obleko, na glavi pa jo imel čepico ,prvega razreda'. V lice nikakor ni bil suh. Brke je imel goste in na kratko porezane. Zabaval se je s tem, da je metal z nogo kamenčke v zrak. To je bil torej človek, o katerem se je toliko pisalo, ki je hotel s pomočjo strupa priti do visokih časti. Na vprašanje, če se Hofrichter vedno tako mirno obnaša, se mi je zanikalo. Sprva, ko je prišel v kaznilnico, je nemirno begal okoli, govoril sam s seboj in vsakomur hotel praviti, kako je nesrečen in po krivem obsojen. Ko je videl, da se nihče ne zanima za njegovo povest, se je polagoma umiril. Pozneje sem zvedel še nekatere podrobnosti, kako živi Hofrichler v kaznilnici. Kot nekdanji častnik je kaznjenec .prvega razreda'. Ti kaznjenci stanujejo popolnoma ločeno od ostalih ter jim je razen drugih ugodnosti dovoljeno tudi kaditi tobak. Celica, v kateri je Hofrichter sam, je v pritličju ter je dva koraka široka, a tri dolga. V njej je enostavna postelja, miza, stol, klop z umivalnikom ter vrč z vodo. To je vsa oprava. Okno, skozi katero pada luč v celico, je visoko zgoraj pod stropom. Izpod stropa visi mala svetilka, ki gori vso noč, da more straža videti, kaj dela jetnik. Za zajutrek dobiva Hofrichter prežgano juho, trikrat na teden za obed govejo juho, ostale dni pa krompirjevo juho, kakor tudi prikuho (lečo, fižol, ričet itd.). Enkrat na teden dobi cmoke z omako, vsaki dan pa 80 gramov mesa, v nedeljah in praznikih pa po 110 gramov. Večerje nima. S to jedjo Hofrichter sprva ni bil zadovoljen. Zlasti mu je bilo težko biti brez večerje. Oj>oj-nih pijač vobče ne dobiva. Ako hoče piti, sme iz svojih sredstev kupiti vino, vendar ne več kot za 70 h naenkrat. Vendar je treba za to posebnega dovoljenja. Prve dni, ko je prišel v temnico, je vprašal jetniškega paznika: »Kaj pišejo o meni časniki? Ali bi mi ne mogli preskrbeti dunajskih časnikov?« Paznik ga je začudeno pogledal ter molče odšel. Čez nekoliko dni je Hofrichter vprašal nekega drugega po časopisih, seveda z istim uspehom. Pozneje inu je bilo povedano, da se ne sme razgovarjati. »No, bom pa molčal,« J« odgovoril Hofrichter mirno. Pozneje ga je poveljnik kaznilnice dodelil v pisarno. Videlo se jo, da se je umiril. O re-viziji svojega procesa ne govori vet. Pozneje, ko sem se vračal iz kaznilnice, je bilo dvorišče že prazno. Hofrichter je odšel s svojimi tovariši v ječe, kjer bo preživel še celih 19 let. ako ho sploh ostal živ,« . j . . Vdlltve na Hrva^em^ Na podlagi došlih nam poročil moramo popraviti nekaj številk. »Seljačka stranka« je prodrla v osmih volivnih okrajih, in sicer so izvoljeni: dr. Antc in Stepan Radič, odvetnik dr. Šuperina in kmetje Jalžabetič, Jemrič, Lovreko-vič, Kovačevič in Babogredac. »Hrvatsko Pravo« z dne 29. oktobra piše, da se »Seljačka stranka« gotovo pridruži Tomašičevi večini, ki bo razven vladnih poslancev obstajala iz srbsko-hrvaške koalicije. »Stranka prava« je dobila 15 mandatov, a Starčevičanci samo sedem in ne deset, kakor smo v soboto pisali. Vsekako se je opozicija okrepila. Sicer pa še manjka poročil o izidu ožjih volitev. Najhujši poraz so te volitve prinesle hrvaškim Masarykovcem, ki so odleteli s poslaniškega debla kakor črviv sad. Veselo znamenje, da je v obče tudi hrvaška narava še tako zdrava, da se ne da zatreti od takih izrastkov. Pa tudi ban je doživel razočaranje; vse mandate, ki jih je pridobil, je vzel koaliciji, s katero edino bi mogel vladati, ker le ona stoji na nagodbenem stališču Preje je imel večino 58 poslancev, sedaj bo z največjo silo z isto koalicijo mogel zbiti skupaj absolutno večino. Ožja volitev v Bošnjacih je bila ob 11. uri dopoludne v soboto ustavljena in se vrši danes v ponedeljek. Socijalist Bugšek je pri ožji volitvi padel in ne bo imela soc. demokracija nobenega zastopnika v saboru. Vihar v francoski zbornici. Sobotna seja francoskega parlamenta je bila ena najburnejših, kar jih je kdaj doživel. Vodja socialistov je napadel Brianda zaradi postopanja vlade ob priliki splošne železničarske stavke iter je izjavil, da ministrstvo, ki samo ni edino, ni vredno, da vlada državo. Pri tem je mislil na ministra javnih del, Vivianija, ki je hotel demisijonira-ti. Briand je zavračal očitanja socialistov ter je izjavil, da je vlada zato tako ostro nastopala proti stavkujočim delavcem, zaradi njihove revolucionarne propagande. Izjavil je med velikanskim hrupom, da je vlada prisiljena posluževati se nepostavnih sredstev, ako nima na razpolago postavnih, da varuje tako meje proti sovražniku. To pa je povzročilo velikansko razburjenje socialistov. Upili so, da je diktator ter da mora demisijonirati. Drli so proti predsedniški tribuni ter mu grozili i dejanskimi napadi. Hrup je bil nepopisen. Brianda so varovali pred napadi socialistov njegovi prijatelji. Skušal je še govoriti, a ni mogel. Socialisti in radikalci so vpili in razgrajali dalje, nakar je Briand zapustil zbornico. O tej pomembni seji se še poroča od druge strani: Ko je min. predsednik končal med neizmernim psovanjem skrajne levice in odobravanjem centra in dela levice govor, je ostal še pol ure na tribuni ter je bil predmet najgršim psovkam. Briand se je obnašal zelo samozavestno ter se ni dal pregovoriti, da bi preklical svoja izvajanja. Briand je hotel sicer komentirati izjavo, ki je izzvala vihar, vendar pa ni hotel izpreme-niti smisla. Vsled velikanskega razburjenja, ki je vladalo v zbornici, Briand tega seveda ni mogel storiti. Ko je Briand zapustil tribuno, so ga mnogi poslanci pozdravili z odobravanjem. Zbornične sluge so ga morali varovati, ker so nekateri poslanci skrajne levice hoteli ga dejansko napasti. Slišalo se je klice: »Vrzite ga ven! Nikdar ne sme več priti v zbornico! Ministrski predsednik, ki poživijo k zakonolomstvu! Ven! « itd. Briandu se je posrečilo priti do svojega stola, obkoljen od svojih prijateljev in zborničnih slug. Ministri so mu stiskali roke, centrum in del levice pa sta skušala preglasiti krik Bri-andovih nasprotnikov z aplavdiranjem. Do novih hrupnih prizorov je došlo pri določevanju prihodnje zbornične seje. Nek predlog, da naj bo prihodnja seja v četrtek, je izzval novo ogorčenje med socialisti. Ko je zbornični predsednik Brisson proglasil, da se je predlog odklonil, so vstali člani skrajne levice ter grozili Brissonu, češ, da je potvoril izid glasovanja ter da predloga zbornica ni odklonila, temveč sprejela. Brisson je proti temu protestiral ter naznanil, da se prihodnja seja vrši včeraj popoldne. Ko je predsednik Brisson izjavil, da je seja zaključena, so socialisti na novo začeli razbijati ter psovati predsednika in min. predsednika. Poslanci so ostali ' zbornici ter se v skupinah razgovar-jali o položaju. Splošno se je povdarja-lo, da more samo padec vlade dovesti tlo normalnih razmer. — V teku seje jo prišlo do prepira tudi med socialisti in Doslancu Reinachu, ki so mu orcdbaci- vali, da ne protestira proti nepostav-nostim, katerih žrtev so bili železničarji. Reinach je klical: »Nepostavnosti niso dokazane. Čakam dokazov.« Socialisti so mu kričali: »Doli z Judom!« — Sobotna seja francoske zbornice je nudila najjasnejšo sliko židovskih socialnih demokratov. VMMU. lj Grof LuRsemburški, mična opereta, se je ta igrala parkrat pred natlačeno hišo. Skladatelj, sedaj že slavno-znani Leh&r, tudi v tem delu operira s svojo lahkokrilo muzo, ki je zadobila v nas obilo ljubiteljev. Te in take stvari ljubi naša gledališka publika, vzporedno z njo ravnateljstvo in operetno osob-je, katero se v nasladni misli na kolo-salni efekt in kulturni pomen operet mej nami razvname dostikrat do pre-tiranja. Umevno in opravičljivo, četudi neokusno. Obžalovati je le, da se je od lanskega leta težišče muzikalnih predstav še za tisto boro ped, ki je še manjkala, pomaknilo v opereto na škodo opere, kvalitativno in kvantitativno. Napovedani ste dve operi »Tannhau-ser« ter »Karmen«, seve v doglednem času. V prvi nastopi kot gost gospa pl. Foedranspergova, v drugi nastopi kot »Karmen« baje gospa Nadasz, dasi imamo izborno domačo moč v gdčni. Peršlovi, za katero je ta partija kot nalašč pisana in kljub temu, da je ta moč angaževana solistka, brez katere opera niti popolna ni. To bi pomenilo drzno favoriziranje, nasprotno pa še drznejše zapostavljanje domačina, ki se ob nezaslišano nizki gaži vestno trudi in zastonj čaka, kdaj bo smel izza kulis, kjer se ga hoče hladnokrvno izrabljati v pomoč oslabelemu zboru. Svaka sila do vremena —! Ne da se zabraniti, če se komu ne zdi otročje, ponagajati temu ali onemu, ki mu ni všeč, toda popolnoma izključeno je, da bi bili na kulturnem zavodu merodajni politični motivi, nota bene, če je kdo mastno plačan za to, da skrbi za pro-speh stvari. Tu je na mestu edino-le stroga objektivnost, katere pa danes na slovenskem odru ni in to po krivdi ravnateljstva. Gradiva se je nabralo dovelj in razmere kriče po remeduri v deželnem in od dežele podpiranem gledališču. Toliko za sedaj g. ravnatelju v dobrohotno vednost. Če konštatiramo, da sta bila ceteris paribus g. Povhe in g. Buhoslav sinoči prav dobra, da g. Iličič ni mogel na površje, ker partija ni dosti visoka zanj, da je zbor srečno preplaval preko sproti ustvarjenih di-sonanc, da je bil orkester z g. kapelni-kom vred izboren in da se je občinstvo dobro zabavalo in zahtevalo ponovno ples, smo opravili z »Grofom Luksem-burškim«. Dnevne novice. + Katastrofalna tragika dr. Trii-lerjeve politične usode. Ljubljanski poslanec dr. Triller je v sobotni seji deželnega zbora kranjskega kruto žalil načelnika S. L. S. dr. Šusteršič a, prežvekujoč iz židovsko - liberalnega graškega lista »T a g e s p o s t« posneto infainno laž, da je sankcioniranje novih občinskih zakonov v zvezi s kravjo kupčijo med dr. Š u s t e r-š i č e m in vlado, češ, ta sankcija je plačilo za to, da dr. Š u s t e r š i č ne nastopi v delegaciji proti vladi v znani zadevi židovsko - m a ž a r s k e banke za izkoriščanje bosanskih kmetov. Poslanec dr. Triller je imel čelo, izustiti tako trditev v deželnem zboru, če tudi ni imel za to nobenega dokaza, razun že omenjenega pamfleta graškega židovskega lista in akoravno jo dobro vedel, da dr. Š u s t e r š i č sploh ni prišel v položaj o tej stvari govoriti v delegaciji, ker so doslej zborovali samo odseki, a dr. Šusteršič, kakor znano, članstva odseka sploh ni mogel prevzeti radi sodobnega zborovanja deželnega zbora v Ljubljani. Dr. Šusteršič je zato tudi takoj v sobotni seji justificiral tir. Trillcrja med burnim odobravanjem zbornice. Obenem se je pa zgodilo nekaj, na kar je duhoviti dr. Triller najmanj mislil: Ob istem času ga je justificiral na Dunaju v odseku avstrijske delegacije njegov »eksponent« in mešetar hofrat Frledrich Ploi I Podrobnosti o tem v našem današnjem uvodniku. To jc res katastrofalna tragika dr. Trillcrja, v katero ga je zapeljala židovska »Grazer Tages-post«, lastna politična strast, ki v slepem hrepenenju po nedosegljivih lavo-rikah ne pozna nobene meje in zapelje v neizogibno katastrofalno blamažo. Hofrat Friedrich Ploi je pre-skrbel dr. T r i 11 e r j e v i m retoriškim kozolcem neizbrisno prokletstvo smeš-nostl, prokletstvo, ki sc ga bo držalo celo življenje in kt ima to dobro stran, : da je — pošteno zasluženo. Zares, katastrofalna tragika, ki jo omili le ena okolnost, da se ves svet smeje, izvzemši edino le dr. Trillerja samega. Kakor poznamo razmere, ne najde ne enega srca, ki bi čutilo z njim. Dr. Tavčar si drži trebuh .... + Iz »Saveza južnih Slavena«. Priobčili smo v soboto izjavo poslanca M a t k a M a n d i č a v »A g r a m e r T a g b 1 a 11 - u« o političnem položaju. Ta izjava je, v kolikor se tiče razmerja med Če h i in Jugoslovani vražje podobna izvajanjem tistega članka »Hrvatskega Prava«, ki smo ga nedavno zavrnili. Smisel je popolnoma ista, da Čehi »puste Jugoslovane na cedilu«. Mi smo takoj trdili, da je zajelo »Hrvatsko Pravo« misli svojega članka iz izvestnih hofratskih krogov, t. j. iz »Saveza južnih Slavena«. Sedaj nam je gospod M a n d i d podal za to dokaz v »Agramer Tagblatt-u«, za kar smo mu seveda hvaležni. Ne dotikamo se pa prav nič oSebe g. M a t k o Mandiča, kajti on ni storil drugega, kakor da je iz dunajske hofratske sklede zajeto politično modrost prodal naprej. Veseli nas le, da se je posrečilo razkriti z vso potrebno jasnostjo prvotni vir hujskanj zoper slogo med Čehi in Jugoslovani. Iz tega pa sledi tem eklatantneje infamnost Trillerjevega lista »Slovenski Narod«, ki je s prirojeno in še posebej premišljeno lažnji-vostjo razširjal, da jo bil članek » II r -vatskega Prava« inspiriran po — dr. Š u s t e r š i č u ! Značilna pa je tudi dr. Mandičeva izjava v vseučili-škem vprašanju. Da g. dr. Mandič podarja, da jugoslovanski poslanci ne odnehajo od zahteve za enakopravnost zagrebškega vseučilišča, je to v toliko pravilno, da »Slovenski klub« stoji z moško doslednostjo na tem stališču, med tem ko merodajni činitelji »Saveza južnih Slavena«, med katere pa n e spada g. M a n d i č, že leže na trebuhu! A g. Mandiču osebno je gotovo resno za to stvar, to verjamemo. Vprašati pa moramo g. Mandiča, kako pride do tega, da prodaja jugoslovanski odpor za eno, reci eno profesuro na praškem vseučilišču in za en ministrski frak? Kdo je pooblastil g. M a n -d i č a za oddajo takih izjav, ki so v protislovju s soglasnimi sklepi vseuči-liškega kluba? Ali g. M a n d i č, ki je gotovo sam prost vsakega štreberstva, ne uvideva, da s takimi izjavami kompromitira najvažnejše kulturne zahteve Slovencev in Hrvatov! S tako izjavo zamore soglašati le tisti, kateremu jo ministrski frak vse, narodni blagor pa nič. Svetujemo g. Mandič u, kateremu ne odrekamo osebnega spoštovanja, naj bo skrajno previden, kadar sprejme kak političen poduk iz proslu-lih hofratskih ust. Vprašamo pa gosp. M a n d ič a tudi, s katero pravico da. razpolaga v svoji izjavi z večino jugoslovanskih poslancev, kajti polovico jugoslovanskih poslancev je že danos v »Slovenskem klubu« 2- > 29 9. zveč. 737 6 110 sl. jzah. del. obl. 30 7. zjutr. 34-7 93 sr. svzh. oblačno 04 2. pop. 330 132 brezvetr. 30 9. zveč. 317 115 sr. zali. nevihta 31 7. zjutr. 28 9 10 9 » dež 113 2, pop. 27 5 150 sl. jjvzh. m. oblač. Srednja predvčerajšnja temp. 111°, norm. 71 Srednja včerajšnja temp. 11-3'. norm. 7 6' Predavanja S. K. S. I Velike Lašče. Tukajšnje Katoliško izobraževalno društvo je priredilo minulo nedeljo predavanje v dvorani »Zadružnega Doma«. Gosp. župnik od Sv. Gregorja, Krumpestar, je govoril o svojem zanimivem potovanju po Sveti deželi in Egiptu. ¡troti, kateri hu jšalo najdejo v Saott-ovi emulziji gotovo pomoč. V nasprotju z navadnim ribjim oljem zaužijejo otroci Scott-ovo e.. ulzijo vedno s posebno s astjo, in pri tem je tudi celo lažje prebr.vna kot mleko. Raz ntega je pa tudi bolj učinkujoča in uspeh se po na-v di poknže že po dvakratn:m /raužitju, tako iz orn: in močne so n ene se tavin'.'. SC0TT-0VA EMULZIJA : e ponaša s 34 letnim dobrim slovesom kot najboljše sredstvo, ki daje slabotnim otrokom nove moči in novo zdravje. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. 3109 Dobi se v vseh lekarnah. Pristna le s to 7nnnt-ko — ribičem — kot nirancIMtiui makom SCOTT-o ega lavnatij ! ŠarC L"Mh1Sana Šeienburgoua ulica šieu. 5 na vogalu Knaflove ulice (nasproti . glavne pošte). . Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup. — Opreme za neveste! -- 2965 Jlutomobile # nedosežne v eleganci, hitrosti in zanesljivosti dobavlja: lauriri & Klement akc. dr., tovarna za motorne vozove Mladá Boleslav i, W Zastopnika: Nlkodem & Wetzka Gradee, Kalserfeldergasse 15, M Fattinger-ieva pogača z, pse nedvomno najboljša piča za pse vseh pasem. 3213 Zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik. Sli^abetni sanatorij Ljubljana, Sli^abetna cesta štev. 2 S 1. novembrom otvorjen. Opremljen 3 vsemi modernimi tsra-peviiškimi pripomočki, operacijsko dvorano, jjongenaparatom, hidrp. in elektroterapijo itd. Sobe t 2. 3 ra^r-da. Prosta volitev zdravnikov• Prignana yborna hrana. Zmerne cene. sjolniki obračajo naj se na svojega zdravnica ali na vodstvo sanatorij a. fifc i Cl T'rT vi p p ufar,prva največja domača ri ' ,6 ¿ íiJmV J frn II'-¡¿¿s «p ; # m) - li Briljanti p 0 n i z l< 1 ceni. -i-—-exporfhatvrdka ur,zlatnine SNena znamlv . ■ 1 *f V) ^ '^Hr/* 3205 HERBABNY-JEV podfosfornato-kisli HPnEnO-ZELEZM SIRUP Ta )e že 41 let uveden, zdravniško preizkusen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kaSelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev in ]e Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Cena stskleniol K 2-50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. ===== VARSTVENO ZAVAROVAN. - PURJODHL. Jod sarsaparilla-lzdelek čisti kri, pospeSuje prebavo, lajša krče. kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam, koder se jod ali sarsaparilla izdelek predpisuje, se uporablja z najboljšim uspeiiom. Gena steklenloi K 2-20, po pofitl 40 vinarjev več za zavitek. glavna'r^posfijatev" Dr. Hellmannova lekarna „Zur Barmherzigkeit" (Herbabny~jevnasl.). V zalogi )e Se pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, St. Vidu, Trbliu, Trstu, Velikovcu lu Volftpcrku. Štajerske novice. š Protestantizom, t. j. odpadništvo, v Ptuju vedno napreduje; pruski agitatorji lovijo v svoje mreže zlasti mlade, nevedne in odvisne ljudi. Seveda, najprej treba Avstrijcu vzeti vero, da bo potem zatajil in prodal tudi svojo domovino, tako dela pruska propaganda pod pokroviteljstvom avstrijskih uradov! š Atilovo zlato krsto iščejo pri kapelici sv. Roka na Bregu, na hribčku, kjer so že pred mnogimi leti zastonj kopali za Atilovimi ostanki. Pač pa so sedaj izkopali dva kostnjaka, katerih eden je imel rimski denar, obolus, v ustih. Skoro vsaka, ped hajdinske zemlje hrani mnoge zelo pomenljive starine. š Vinski mošt. V Halozah in Slovenskih goricah je cena moštu, ki je proti lanskemu res izboren, zelo poskočila. š Cena živine je na Spodnjem Štajerskem v zadnjem času precej padla, a meso je drago kakor doslej. Iz vsega se vidi, da draginje ni kriv kmet, ampak kapitalisti in prekupci. š Rennerjev zrakoplov v Gradcu je v soboto letel tri četrt ure, potem pa je ponesrečil ter je pričel padati z višine. K sreči se ni zrakoplovcema pa tudi zrakoplovu nič hudega zgodilo. š Umrl je, kakor se brzojavno poroča, dne 27. oktobra v Dombes-u na Francoskem preč. opat rajhenburški, Dom P. M. Janez Krst. E p a 11 c. Rojen dne 20. maja 1848 v Marlhes-u, v maš-nika posvečen dne 19. marca 1878, je leta 1881 z redovnimi tovariši iz Francoskega ustanovil naselbino trapistov v Rajhenburgu, katero je najprej vodil kot prior, v zadnjih 20 letih pa kot inful. opat, ko je bila leta, 1891 naselbina v opatijo povišana. Vsled Ijubez-njivosti in dobrotljivosti je bil blagi rajni obče priljubljen, kakor pri redovnih bratih, tako pri duhovščini in vseh, ki so ga poznali. Prelep spomenik si je postavil sam s krasno podobo lurške Matere božje, katero je za 5000 frankov naročil v Parizu in podaril novi župnijski cerkvi Marija Lurd v Rajhenburgu v lurški votlini. — Rajni je bil kn. šk. konzistorijalni svetovalec in odlikovan z oficirskim križcem Franc Jožefovega reda. Truplo bo prepeljano v Rajhenburg. Naj počiva v miru! š Dr. Albani, zloglasni lutrovski pastor iz Lipnice, znan po svojem los-vonromskem rovarenju, ki je obenem glavni faktor »Gustav-Adolf-Vereina« na Štajerskem, je začel zopet svoje »delo«. Prihodnjo nedeljo 30. t. m. bo zopet rogovilil v Št. IIju, kjer bo potrjeval svoje ovčice. Pri Hemplu v Cirknici bo se vršil odpad. Potrdil bo v lutriš-veri tiste nove odpadnike, ki so zaradi »Südmarkinega« denarja — judeževih grošev — zapustili katoliško vero svojih očetov. š Nov občinski volivni red je včeraj sklenil graški občinski svet. Volitev so vrši v nedeljo, pooblastila se odpravijo. Ostale točke novega volivnega reda smo v Slovencu že priobčili. š Druga gimnazija v Mariboru. Nemški listi poročajo, da vlada dela na to, da bi se osnovala v Mariboru poleg dosedanje še ena gimnazija, ker baje dosedanji prostori ne zadoščajo več potrebi. Leto za letom se morajo vsled naraščajočega števila dijakov otvarjati paralelni razredi. Koliko je na tej vesti resnico se bo pokazalo v bližnjem času. š Kavarno »Union« v Celju (Haus-baum) so kupili Rakuscli, König in Wester baje za 13.000 kron. Radi toga je najbolj nevoljen g. Neuhrunner, hotelir »Nadvojvoda Ivana«, ker je izgubil s tem upanje, da bi kupili Nemci njegov hotel. š Konkurz. Trgovec Franc Zokalj v Dobovi pri Brežicah ob Savi je napovedal konkurz. š Nemški mesarji štajerski so zborovali 27. oktobra v Mariboru. Izrekli so se proti špebarjem, ki imajo že starodavno pravico, svoje mesne pridelke stržiti na mariborskem trgu. Teh bi ?e radi mesarji znebili in za to že leta in leta rujejo ter pozivajo vlado, naj ma prepove tem slovenskim kmetom orodajo mesa in slanino na maribor- od konkurzne licitacije. Iste so iz najfinejšega Sifona s Švicarsko vezenino in ajour solidno izvrSene in se poSilja po povzetju komad po K 1-85. Nadalje 2 pernice, prevleke in 6 prevlek za vzglavnice iz najfinejše tkanine, obrobljene, v vseh velikostih, cela garnitura K 14'30, kakor rjuhe brez Siva v najboljši kakovosti 150 Široke, 230 dolge, kom. K 2-35. Hlače za dame iz najfinejšega Sifona, z pristno Švicarsko vezenino, komad K 1'75. 2825 Priložnostna prodaja EM. ROTHOLZ Dunaj VII., Neustiftgasse 77, »T Cenik zasloni In Iranko. ¿-a Velika, svetla, meblovana mesečna soba s posebnim uhodom se odda s 15. nov. na Cojzovl cesti 9, I. vrata 6. 3208 3 Ključavničarja samostojnega delavca, dobro izurjenega posebno v stavbnem ključavničarstvu, sprejmem v trajno delo. Vstop takoj. Prednost imajo tisti, ki so v enakih podjetjih že bili usluž-beni. Ivan Dernič, mehanično izdelovanje tesarskih in mizarskih izdelkov vseh vrst Lancovo pri Radovljici (Gorenjsko). 3207 V modni trgovini Peter Sterk Liubliana. Stari trg 18 dobite 587 krasne novosti za iesensko seziio in po že znano najnižjih cenah Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, /" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice i. t. di. t. d. JRU ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"? Modni salon Marije Pajkove florlianska ulica št. 12.1. nad. Se priporočam kot bivša mnogoletna pomočnica pri gdč. Sega, za lepo iti natančno izdelovanje 3211 damskih oblek. Cene primerne! Kurzi efektov in menjic. dno 29. oktobra 1910. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... Skupna 4% konv. renta, januvar —julij........... Skupna 4,2°/0 papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-20/0 srebrna renta, april —oktober . . . . . • . . , Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4% . . Avstrijska investic. renta 3 V2°/o . Ogrska zlata renta 4% .... Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 3 1/2 °/o Delnico avstrijsko-ogrske bnnke Kreditne delnico....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Rublji....... . . . . oa 93 9GG5 9065 11560 93 8270 11115 9170 81 1862 66625 240721/2 1 1752I/2 2351 1910 9480 254 F 'M^sowjmzscwsii^zsarMzscjr. Na najvišje povelje Njegovega se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Zahteva se primerno šolsko izobrazbo in veselje do trgovstva. Prednost imajo taki, ki so se že kje trgovstva učili. Oglasbc sprejema in daje pojasnila uprav-ništvo »Slovenca". 3187 6 Proda se iz proste roke enonadstropna hiša ob Vodovodni cesti št. 24. v Ljubljani. Zraven je 300 kvadr. sežnjev zasajenega vrta. Več pove lastnik istotain. 3212 1 c. ¡11 kr. Apostol. Veličanstva. 3032 za civilne dobrodelne namene v drž.zboru zastopanih kraljevin in dežel. Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje: 20.738 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 620.000 kron. i H I ! p Srečkanje nepreklicno 15. decembra 1910. — Ena srečka stane 4 K. p I ............................................................ Glavni dobitek znaša 200.000 kron Q 2=* Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere ZoIlžintsstraBc 7, v Q loterijskih kolekturah, tobakarnali, davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjal- U nicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za državne loterije.) LASTNi iZDELEK CRKV/ENiH PARAHENTOV, ZA5TAV CR-KVENiH iN DRU5TVE.NiH^~ V5E CRKVENe P0TR£B5OfM& FRANC STADNiK v oimrn^m^ VZORCi iN PRORAČUNI ZA5T0Nj iN FRKC GOTOVO BLA60 POSiLJAPI NA ZBiRO 2 OBRATNO P05T0-NOBENA PRODAjAk NA.TOREj HALA REŽijA iN NiZKE (ENE i mstom m xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx = = za gospoae, aame in oiroKe, muze, spoanja Krna, nisne ^ halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši ka- X kovosti v modni in športni trgovini X X X g P. Magdič S X Ljubljana, nasproti glavne pošte. 3012 x X _____________X —— xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 3 ■n 5 J (i se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških de). za denanie zavode, trgovce, tovarnar e, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. KLOBUKI, CILINDRI čepicey kravate, perila samo zadnje novosti v modni in športni trgovovini za gospode P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. 3012 Naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzel od Kranjske deželne vinarske zadruge v Ljubljani prodajo njenih dolenjskih, belokranjskih in vipavskih vin, katero izvršujem na debelo in drobno pod vedno kontrolo zadruge ter ista tudi serviram v svoji vinski kleti, Cesarja Jožefa trg št. 7. Množine nad 10 1. v sodčkih in v steklenicah dostavljam cenj. naročnikom brezplačno na dom. Priporočam se za mnogobrojni obisk. Z odličnim spoštovanjem 306i 3-1 F. Fabian. Telefon Iteo. 100. Prevoz pohištva vsake vrste za november termin obavija točno in ceno spediciiska družba „Balkan" Dunajska cesta 33 (I. ljublj. javno skladišče), j Štev. 774l/V. u. Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1911 nastopno razglaša: 1. Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1888., 1889. in 1890. rojenim mladeničem, ne glede na njih rojstni in pristojni kraj se je zglasiti k zabeležbi tekom meseca novembra 1910 pri vojaškem uradu mestnega magistrata, v „Mestnem domu" I. nadstropje. 2. Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, je prinesti s seboj dokazila o starosti in pristojnosti (rojstni in domovinski list). 3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi in pooblaščenci. 4. Onim, ki hočejo eno ali drugo v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnostij, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januvarija ali februvarija 1911 pri omenjenem mestnem uradu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri pristojni naborni komisiji. 5. Onim, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti. 6. Sinovom vojaških oseb, služečih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih, se je ravno tako zglasiti. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičiti z izgovorom da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon. Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10 do 200 kron ali pa s primernim zaporom. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. oktobra 1910. Namestnik za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljenega c. kr. deželne vlade svetnika: X; 3127 3 Voračina 1. r. Vsakovrstne obleke, površniki, suknje, deška oblačila. Lastni izdelki ! Velikanska zaloga blaga za izdelovanje oblek po meri. Strogo solidne, stalne cene. Telefon štev. 291. 2511 * Kažipot po LJubljani z natančnim načrtom in mnogimi slikami se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in je ne le za tujca, temveč tudi za domačina velike praktične vrednosti. Poleg vsakovrstnih zgodovinskih in praktičnih podatkov obsega ljubljanske ulice, ceste in trge v abecednem redu z označbo okrajev, kar olajša pregled načrta, dalje zdravnike in specijaliste z označbo, kdaj ordinirajo, potem odvetnike, kotiečno nekaj najvažnejših ljubljanskih trgovin in obrtnikov. Kažipot s petbarvenim načrtom vred velja 1 K 20 vin. in se dobi v slovenskem in pa tudi v nemškem jeziku. ■ Trpežno blago. ■ • R i E f. NERŠOL I Ä M X* ai a eS" U O m ■a Ljubljana, Mestni tro št. 18 E3 < «i N eo n a 1 Bogata zaloga Et «r s o ca o U3 m vezenin, drobnega in mod- H "3 •0 N S s nega blaga kakor: čipk, "t s o lišpa, rokavic, nogavic, < m otroške obleke, perila —i O. ta. H Ä S robcev, ovratnikov, volne, bombaža, sukanca i. t. d. a er N ■ Zmerne cene. 2556 ■ Zima zahteva g] gorko odejo, rudeče široke koltre [■] gj K 6 30, pisane široke koltre K 6 60, ® [§] klotaste koltre s pisano podlago |B| H K 8 80, rožaste flanelaste odeje ® H K 380, flanelaste rjuhe K 2 —, @ H plahte (koče) po K2—, 250, 320, ® H 2798 ter K 4'— i t. d., samo pri [1] R. MIKI* Ljubljana, Stritarjeva nI. 5. Pošilja se tudi po pošti. Učenca sprejme takoj v trgovino z mešanim »lagom pod kko ugodnim pogojem Ivan Vidmar, Crnivrh nad Idrijo. ai44 Hiša - se da v najem ali proda v Mengšu Št. 144 z 4 sobami, 2 kuhinjama, 1 kletjo, vodnjakom hlevom in skednjem. Lep vrtič n 1 oral zemljišča pri hiši. Ceno pove prodajalec Josip Prusnik v Kamniku. 3160 Pave di morti vsesvetnlšKe šinite, pince, najfinejše pecivo za čaj in desert priporoča slaščičarna in kavarna P. MM, Kongresni trg št. D Indi sc tudi oddajo iz druge roke Frcradenblatt n Fliegende Blätter. 3189 te , /t n /L_i—// // // Zaščitna znamka „Sidro" Liniment. Capslcl comp. i S i Nadomestek za Sidro-Pain-Expeller B 1 je splošno priznano kot Izvrstno bol blažujoče fs In sovodno mazilo pri prehlajenju Itd.; cena 80 v., k K 140 in K se dobiva v vseh lekar-y nah. Pri nakupovanju tega povsod pri- U ljublioneaa domačega sredstva, naj se [ y jemljejo le originalne steklenice v škatljah U ) z našo zaščitno znamko „Sidro" potem r M __ se je gotovo nreicl orio. izdelek. ■ m tÉ Dr. Hichterjeva lekarna pri „zlatem levu" v Pragi. ElUabetna caita Štev. S nova. 1 1 SV \\ VC F sivo in rdeče ■E: Priporoča tovarna Ljubljana 1661 5 H I llliiF Ljubljana-Predškofljol9 lil BA N lil priporoča po znano nizkih cenah obleke za jesen in zimo najmodernejše površnike in pelerine za go~ || spode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija j za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. St. 33.191. 3152 Ustanove za onemogle obrtnike. Pri mestnem magistratu podeliti jc za tekoče leto dvajset povodom praznovanja 60 letnice vladanja Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva osnovanih ustanov po 100-— kron. Pravico do teh ustanov imajo brez lastne krivde obubožani in onemogli obrtniki ljubljanski. Prošnje za podelitev teh ustanov vlagati je tuuradno do 24. novembra letos. Mestni magistrat ljubljanski, dne 22. oktobra 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan I. r. Najboljša in najsigurneiša prilika m Sfcdenis! ilenami promet do 31. dec. 190b čez 85 milijonov kron Lastna glavnica K 503.575-98 Stanje vlog one jI. marca 1910 čez 21 milijonov kron Ljiidsk registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-: „Union" za frančiškansko cerkvijo :-: >* -c,¿m •! ••.,j* .V i1 '«JiJLV .. H. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do — 1. ure popoldan ter jih obrestuje po _______.._ss Í0T 4 V brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštuo-hranilnične položnicc na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. A\enjicc se najkulantneje eskomptujejo Dr. Ivan Suštcršlč, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Bclec, posestnik, podjetnik in trgovec v St.Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anion Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschcgg, veleposestnik v Ljubljani. Mall|a Kolar. stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Lcskovlc. hišni posestnik in blagajnik >Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7 Gregor Sllbar, župnik na Rudniku. i blizu kolodvora kje na Kranjskem ali pa že obstoječe poslopje s parno ali vodno gonilno močjo ali električno napravo primerno za tovarniški obrat. Ponudbe pod šifro W. D. 5377 odpošilja anončna pisarna Rudolf Mosse, Praga, Graben 6. 3t6(: 50°|0 prihranile stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; ikgr kri, moč, zdravje do- sežete in ohranite, nko pijete SLAD1N Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplačno lenariti zraven retovža V ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. Naprodaj je velik najnovejši Magcr-jcv konverzacijski leksikon. Veljal je nov K 252'—, sedaj se odda za samo K 180-—. Več pove upruv. „Slovenca". 3184 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. ffia/bol/.kosm. Zobo-čistil. sred' Izdelovatelj G. O&yaY Ljubljana, Stritarjeva ulica 7 Čedna, inte- dgMlcg. ^ St3ra' ligentnejša želi priti kol v boljšo trgovino na deželo. Dopisi poštni predalček štev. 38, Ljubljana. 3182 Takoj se oddajo t najem za in ■ ¡i mil Na jako ugodnem prostoru v sredini občine. Mesarija obstoji iz mesnice, klavnice, delavnice, ledenice, hleva in remizc za vozove. Gostilna iz dveh velikih prostornih gostilniških sob, kuhinje, kleti in dr. pritiklin. Proda se pa tudi cclo posestvo pod jako ugodnimi pogoji iz proste roke. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovcnca". 3111 3 pletene srajce § hlače, jopice in nogavice za _ moške, ženske in otroke v n veliki izberi pri ftliklavzu, W • Ljubljana. flledarska ulica. 2790 ® Da se v najem MnMtiina v Do'. Logatcu, oziroma, ako bi dotičnlku hiša "Cojaln, se pod »Rodnimi pogoji z\scm zemljiščem tudi proda. Več sc poizve pri lastniku Valentinu Debeltaku v Skofii Loki. 31115 .vi. i VI ¿VY-'í?. .v,-, '■'i'-•.V.«-v>, ' • 'V' , •;•. . ¿f. »!»*•'( ■V, \V , , .,.,.. «V' • •/•;'■ !•» 1 i • '• ' • ■ 1 Vzorce pošiljava franko! Vsak lahko dobi tako iz mesta, kakor z dežele zlatnino kot zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd. na okobe pri zlatarju J. Vecchief v Ljubljani, naspr. glavne pošte. Cene zmerne. Postrežba točna. 57T5 se odda za november-termin, obstoječe iz 5 sob z vsemi pritiklinami in porabo vrta v II. nadstropju, Bleiweisova cesta štev. la, Natančnejše se poizve pri hišniku ali lastniku istotam. 2940 Prihranite © * 4-80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281 Vzorci na razpolago! NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910! IiEBT&SI & GERKMAN LJubljana, Stritarjeva ulica 4. SuRno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zefir, kreton, platno, šilon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pletl, šerpe, rute v veliki izbiri. SOLIDNE CENE. # Poskusile zajamčeno pristen, kraški pošilja po poštnem povzetju v vsaki množini od 1 lil. naprej: Milan Žnideršii, Mateniavas-Prestraaeb. _______________ Najvažnejše Y\r>\*\0 flllVl P°P°^n0 čisto in je, da se kupi yč, in [jui1 brez vsega duha. £ v poljubni množini od 50 kg in višje vedno v zalogi v najboljši kakovosti. 3169 Cena K 1*20 za 50 kilogramov pri večjem naročilu K 1*10. Helena Strupi. Zabjak 11. . BERNflTOVIC LJubljana, mestni trg št. 5 priporoča svojo veliko izbero damskib gledaliških mantil, v najnovejših barvah in kroju, po zelo nizki ceni. 3179 Obleke za gospode in dečke ter konfekcija za dame in deklice, po priznano nizki ceni. Tako perje in puh se dobi pri znani tvrdki w Anton Sare v Ljubljani Selenburgova ul. 5, na vogalu Knaflove ul. (nasproti glavne pošte) po sledečih cenah: Perje kg po. . . K 168 Puh siv 12 kg po 9* /2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice $Š£8r Od 1. januarja 1911 obrestovale se bodo hranilne vloge po 43/4% Dr. Fr. Dolšak 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. Prelat A. Kalan 1. r„ predsednik. Kanonik L Sušnlk 1. r„ podpredsednik. Trgovina s špece- Trgovina z moko in s 1 I AVa ATA ATA AT. AVa aVA AVA AVA AYA .T. ATA AVA A¥A AVA »V. AVA A~. A*. AV. .TA A*. I ° t .... • rijskim blagom. -■ 11 ......................................| deželnimi pridelki. Na drobno in debelo. m | LJUBLJANA A. ŠARABON LJUBLJANA Ej velika pražarna za kavo Vsak dan sveže žgana kava. 2851 10 S* m a n M M a Glavna zaloga rud- 1—..■■■.■«i.iii.. .m..................................»»MnBBM^MB-J Zaloga istrskega ninskih voda. » | ¡n laškega brinja.