Štajerski TEDNIK Aktualno Podravje z S 1. aprilom višje cene v domovih upokojencev torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK stran 1 Politika Podravje z Poleg vseh podražitev še višje najemnine za kmete  Stran 2  Stran 3 Letnik LXXV z št. 24 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, 29. marca 2022 Spodnje Podravje z Donirana hrana: v petih letih razdelili skoraj 200 ton hrane Marsikdo, ki pride, je dobesedno lačen Dobrodelni projekt Donirana hrana se je na Ptuju na pobudo Lions kluba začel sredi leta 2017. V slabih petih letih so razdelili 176 ton hrane. Trenutno oskrbujejo okrog 200 uporabnikov. »Vsakega posameznika in vsako zgodbo obravnavamo individualno in tako zanje pripravljamo tudi pakete,« pravi Renata Štopfer, predsednica društva Ars vitae. Več na strani 3 Podjetništvo Središče ob Dravi z V Ahacu lani predelali 1.600 ton zelenjave  Stran 5 V središču Ptuj z Hiške za sedem tisoč evrov propadajo  Stran 6 Družba Podravje z Število otrok v šolah se ne zmanjšuje Foto: ČG  Stran 9 Šport Rokomet z Slab zaključek drago stal Ormožane  Stran 13 Nogomet z Dravaši v gosteh uspešnejši torkova izdaja  Stran 13 Ormož z Destrnik z V šolskih klopeh vedno več otrok iz Ukrajine Energetska sanacija brez obljubljenih učinkov  Strani 6 in 7  Stran 2 Tuji priseljenci v Podravju z Ko so otroci tolmači svojim staršem  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 29. marca 2022 Podravje z Podražitev v vseh enotah Doma upokojencev Destrnik z Svetniki pred dilemo: odkupiti Petrolovo koncesijo ali ne S 1. aprilom višje cene v domovih Energetska sanacija brez obljubljenih učinkov Marec oskrbovancem domov upokojencev že leta prinaša podražitve. Tudi letošnji ni izjema. Svet Doma upokojencev Ptuj je podražitve, ki jih je predlagalo vodstvo doma, že potrdil, zdaj čakajo le še soglasje ministrstva. Cene se bodo po posameznih enotah dvignile za različen delež in znesek, kot so že napovedali najobčutneje v Kidričevem. Od vseh petih enot so se le v Juršincih izognili dvigu, oskrbnine ostajajo na enakem nivoju kot doslej. Čeprav gre na prvi pogled za neznatno povišanje v višini nekaj deset centov, se bo to marsikomu ob koncu meseca precej poznalo. Tokratna podražitev bo najbolj po žepih udarila stanovalce enote Kidričevo, ki bodo plačevali 3,02 % več kot doslej. Pri osnovni oskrbi bo to mesečno okrog 6 evrov več, se pa od tega zneska zaračunavajo tudi dodatki, kar prav tako nanese nekaj evrov mesečno. Še bolj bodo podražitev občutili tisti, ki so v višjih kategorijah oskrbe. »Svet zavoda je obravnaval predlog dviga cen, ki bo začel veljati s 1. aprilom. Čakamo le še soglasje ministrstva,« je povedala direktorica DU Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Sporazumni odkup koncesijske pogodbe od koncesionarja Petrola za ogrevanje treh občinskih objektov: osnovne šole, zdravstvenega in gasilskega doma ter Volkmerjevega doma kulture je bil na dnevnem redu že prejšnje seje. Omenjene stavbe se ogrevajo preko Petrola, pogodba pa je po besedah župana Franca Pukšiča vse prej kot v prid občine, zato je s pomočjo odvetniške pisarne Veltruski pripravil omenjeni predlog. Petrol je preko tako imenovanega energetskega pogodbeništva v investicijo vložil 360.000 evrov, del tega pa mu je Pukšič zdaj pripravljen vrniti, seveda po pridobljenem soglasju občinskega sveta. Po prvotnem načrtu bi morala Občina za odkup koncesije najeti kredit v skupni višini 300.000 evrov, čemur pa so svetniki odločno nasprotovali; izglasovali so umik točke z dnevnega reda, Branko Horvat pa je predlagal, da pred dokončno odločitvijo pridobijo mnenje neodvisnega energetskega strokovnjaka. Po prenovi enako hladni prostori in drago ogrevanje Foto: ČG Cene se bodo dvignile ponekod bolj, drugje manj občutno. Predsednica sveta zavoda Simona Lacko je po seji dejala, da so podražitev potrdili s težkim srcem, a da druge rešitve ni bilo, saj bi v nasprotnem primeru ogrozili poslovanje doma: »Ena pomembnejših točk dnevnega reda je bila določitev cene storitev oskrbe, ki se usklajuje enkrat letno glede na potrebo, ki je vezana na rast stroškov. V letu 2021 je bila ta rast stroškov 4,9 %. Cene se bodo v povprečju dvignile od 1,2 % do maksimalno 3 %. V razpravi je bilo med člani veliko neprijetnih občutkov in pomislekov, saj bi se vsi želeli izogniti obremenitvi stanovalcev, vendar žal to ni mogoče, ker je naša naloga tudi ta, da ne ogrozimo poslovanja institucije.« Potrjen je tudi finančni načrt za letošnje leto, po katerem v ptujskem domu planirajo okrog 16 milijonov evrov prihodkov in okrog 90 tisočakov manj odhodkov, nekoliko drugačna slika je načrt denarnega toka, kjer bo presežek odhodkov nad prihodki, tudi zaradi gradnje nove enote v Žabjaku. Marčevska seja je sicer bila prva v novi sestavi, Dušana Gvozdiča, ki je bil predstavnik države, je Vlada RS razrešila in imenovala Miroslava Sarkičevića. »Program dela za leto 2022 je razvojno naravnan in je skladen z oblikovano vizijo in poslanstvom doma, katerega glavni cilj je zadovoljen stanovalec. Vsi skupaj smo bili enotni v upanju, da je covid situacija zgodba, ki se ne bo več ponovila, ker nas je deležnike v vseh oblikah institucionalnega varstva in na vseh ostalih področjih popolnoma izčrpala in pustila trajne posledice,« je zaključila Lackova. Dženana Kmetec Najvišja podražitev v Kidričevem, v Juršincih brez dviga cen V enotah Ptuj in Muretinci se bo s 1. aprilom (če bo seveda s tem soglašalo tudi pristojno ministrstvo) osnovna oskrba podražila za 1,48 % z 20,22 evra na 20,52 evra. Oskrba IV za 1,24 %. V enoti Kidričevo se osnovna cena podraži za 3,02 % evra, in sicer z 22,17 na 22,84 evra. Za enak delež se bo dvignila oskrba IV. Gre namreč za najmanjšo enoto, kjer se stroški ne pokrivajo. Na Primorskem, v enoti Koper, se osnovna cena dviguje za 1,34 %, z 21,57 na 21,86 evra. Oskrba IV bo še dražja, podražila se bo za 2,62 %. Edina med vsemi enotami DU Ptuj, v kateri spremembe cene ne bo, je enota Juršinci. Tam cena ostaja nespremenjena, razlog pa razširitev. V drugo je župan upošteval zahtevo svetnikov, da se s projektom Petrol ne bodo dodatno zadolževali, vendar jim kljub njihovemu vztrajanju, kje bo vzel denar za odkup koncesije, tega sprva ni želel izdati, ampak se je njegov odgovor glasil, da bodo sredstva vzeta iz proračuna. »Naenkrat imamo 200.000 evrov za odkup, torej ste jih vzeli z neke proračunske postavke. Preden se odločimo, želimo vedeti, s katere, kajti ne moremo dvigniti roke za nekaj, kar ni podprto z jasno finančno konstrukcijo,« mu je dejal Mitja Zelenko. A je šele ob koncu seje postalo jasno, da bi morebitni odkup izpeljali z denarjem, rezerviranim za komunalno opremljanje doma starejših v Zasadih, ki pa letos še ne bo potrebno. Za občino Destrnik škodljivo pogodbo so svetnikom predstavili strokovnjaki s tehnične, pravne in finančne plati. Menjava energenta, inštalacije pa kar stare ... Branko Zelenko iz podjetja Menerga je opisal stanje omenjenih objektov pred energetsko sanacijo in po njej. Pred njo so se ogrevali na plin, po njej pa prvenstveno s toplotnimi črpalkami, plinski kotli pa so ostali le kot dopolnilni ogrevalni sistem. »Po sanaciji naj bi bili stroški ogrevanja nižji, a se to žal ni zgodilo, saj ob menjavi energenta niso bile zamenjane tudi inštalacije. Cevi so zdaj namreč preozke, zaradi česar v prostore ne doteka dovolj toplote, zato je v njih hladno, posledično pa ugodje bivanja slabše. Sanacija je bila slaba ali vsaj pomanjkljiva, nikjer nismo našli projektne dokumentacije, neizkorišče- Foto: SD V enem od dopisov je ravnatelj destrniške osnovne šole Drago Skurjeni župana Franca Pukšiča obvestil, da pozimi razredov ne morejo ogreti na več kot 20,5 stopinja Celzija. no ostaja prezračevanje, z napravami ne more upravljati uporabnik, ampak je to v rokah koncesionarja. To je približno tako nesmiselno, kot da bi doma imeli neko grelno telo, termostat za uravnavo temperature pa bi imel nekdo v Ljubljani.« Talno gretje ne dela, ker je čezenj položena izolacija Opozoril je na še eno veliko neumnost, ki so jo odkrili, in sicer da v šoli talno gretje ne dela, ker je čezenj položena izolacija. Koncesija je bila Petrolu podeljena leta 2015 za obdobje 20 let, v njej pa med drugim piše, da »če koncesionar doseže zajamčeni prihranek, mu pripada delež v višini 99 % zajamčenega prihranka«. To brez davka na dodano vrednost znaša dobrih 32.000 evrov na leto, medtem ko občini ostane delež v višini nekaj manj kot 330 evrov. »Če to preračunamo na 20 let, je obveznost občine do družbe Petrol nekaj čez 788.000 evrov. Koncesija je v dejanski uporabi od leta 2016, torej zadnjih šest let, v katerih je Občina koncesionarju plačala 236.500 evrov. Petrol je zdaj pripravljen sprejeti sporazumni odkup koncesije, za kar zahteva 200.000 Trije župani odkup odsvetujejo Svetnik Branko Horvat je podvomil o neodvisnosti izjave predstavnikov Menerge, ki naj bi po novem prevzela energetsko upravljanje omenjenih treh stavb, saj jih po njegovem vodi poslovni interes. Zato si je pridobil mnenje neodvisnega strokovnjaka. »Številke v izračunih, ki nam jih je posredoval župan, niso povsem točne oziroma se razlikujejo v posameznih gradivih. Upoštevani niso nobeni stroški vzdrževanja toplotnih črpalk in plinskih kotlov; če za sistem ne bo več skrbel Petrol, bomo ves riziko prevzeli nase, kar lahko pomeni precej tvegano ali vsaj negotovo prihodnost. Govoril sem s tremi župani in so mi vsi odsvetovali prekinitev pogodbe. Pravijo celo, da je naša še dobra, saj da imajo sami slabše.« evrov,« razlaga Pukšič, prepričan, da je odkup koncesije pametna odločitev. »V 20 letih bi Petrolu plačali dobrih 788.000 evrov. Kot rečeno, smo mu doslej za zadnjih šest let že nakazali 236.500. Odštejmo še odkup koncesije v višini 200.000 evrov in ugotovimo, da iz naslova koncesijske pogodbe prihranimo 352.000 evrov.« Služi le koncesionar Pogodbo javnozasebnega partnerstva med Občino Destrnik in Petrolom je pravnica Petra Veltruski ocenila kot izredno obsežno in težko razumljivo. »Kot vidite, Foto: SD Branko Zelenko iz podjetja Menerga je svetnikom predstavil tehnične pomanjkljivosti Petrolove energetske sanacije treh objektov v občinski lasti. Preden se odločijo o odkupu Petrolove koncesije, destrniški svetniki od župana pričakujejo natančnejše odgovore glede vzdrževanja ogrevalnih sistemov. energetska sanacija ni prinesla želenih učinkov, saj s sedanjo rešitvijo v bistvu služi le koncesionar.« Na vprašanja svetnikov, zakaj se je Petrol sploh pripravljen odreči takemu zaslužku za sorazmerno nizko odkupnino, pa je dejala, da zelo verjetno zato, ker se v družbi zavedajo, da bodo imeli z Destrnikom zaradi vse pogostejših pritožb samo vedno večje težave, ki se jim raje izognejo. Matej Sužnik je predlagal, da pred sprejetjem sklepa pridobijo odgovore na odprta vprašanja, kot so stroški vzdrževanja, obnove sistemov po 15 do 20 letih, da se pregleda obstoječe stanje toplotnih črpalk, skratka, da se seštejejo vsi stroški. Andreja Zelenika pa je zanimalo, ali je res tako zelo nujno, da odkup opravijo zdaj. »Po moje bi bilo pametno počakati na prihodnje leto in novi mandat.« Župan, ki je bil nad razpravo razočaran, še bolj pa nad odnosom »svojih« svetnikov, ki so mu v tem predvolilnem času skoraj vsi obrnili hrbet, je slednjič prekinil točko dnevnega reda in prestavil odločanje o odkupu koncesije. Ob tem je svetnike opozoril, da »z njihovim odlašanjem Občina vsak mesec Petrolu po nepotrebnem plačuje približno 3.300 evrov«. Senka Dreu torek, 29. 3. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 29. marca 2022 3 Ptuj, Podravje z Donirana hrana: v petih letih razdelili skoraj 200 ton hrane Marsikdo, ki pride v delilnico hrane, je dobesedno lačen Dobrodelni projekt Donirana hrana se je na Ptuju na pobudo Lions kluba začel sredi leta 2017. V slabih petih letih so razdelili 176 ton hrane, njena skupna vrednost pa znaša neverjetnih 640.000 evrov. Trenutno oskrbujejo okrog 200 uporabnikov. »Marsikdo pri nas dobi kakšno dobrino, ki je nikoli prej ni videl, kaj šele poskusil. Gre za stvari, ki si jih sami enostavno ne bi mogli privoščiti. Ni redkost, da pridejo dobesedno lačni, vsakega posameznika in vsako zgodbo obravnavamo individualno in tako zanje pripravljamo tudi pakete,« pravi Renata Štopfer, predsednica društva Ars vitae. Seznam upravičencev donirane hrane pripravi Center za socialno delo Spodnje Podravje, za delitev pa skrbi društvo Ars vitae. Lions klub Ptuj je julija 2017 skupaj z Mestno občino Ptuj zagotovil opremo in pogoje za začetek obratovanja. Občina jim je zagotovila prostor, ki je dovolj blizu centra mesta, pa vendar diskreten. Lokacija je tako za zaposlene kot uporabnike zelo ustrezna, je pa prostor dokaj majhen, kar jim občasno – ko imajo večje količine hrane – povzroča logistične težave. Vsak večer, ob zaprtju trgovin, se zaposleni javni delavci na Ars vitae odpravijo do trgovin, kjer poberejo užitno hrano, ki bi sicer najbrž končala v bioloških odpadkih. Vsak dopoldan, razen ponedeljka, jo ponudijo socialno ogroženim posameznikom in družinam. S to hrano trenutno nahranijo 350 ljudi Toploteka (pečena in kuhana hrana), sadje, zelenjava, drobno pecivo, pripravljeni sendviči, kruh in podobno so glavne dobrine, ki jih donirajo štiri trgovine. Vse od začetka projekta sodelujejo s trgovinami Interspar Qlandija, Spar Rabelčja vas, Hofer in Lidl. Vsaka prispeva različne artikle, prav vsak je več kot dobrodošel. Iz tistega, kar zberejo, sestavijo prehranske pakete in jih razdelijo upravičencem, ki imajo določene termine za prevzem. Teh je trenutno skoraj, upoštevajoč še njihove družinske člane, več kot 350. V lanskem letu so razdelili 46 ton, v vseh letih izvajanja projekta pa neverjetnih 176 ton hrane. Na projektu dela koordinator Tomaž Žmauc, dva javna delavca in več prostovoljcev. »Pogosto nam namenijo kakšno eksotično sadje, avokado, zelenjavo, ki je naši uporabniki niso poznali prej. Niti si je niso mogli privoščiti. Poiščemo jim recepte, pomagamo, da si znajo vse to pripraviti. Seveda pa na ta način skrbimo tudi, da zdravo živijo, da zaužijejo kaj kakovostnega, drugačnega. Pri nas dobijo popolnoma drugačne dobrine kot na Rdečem križu ali Karitasu, kjer prav tako dobijo pomembne osnovne življenjske potrebščine,« pozitivne učinke tega projekta predstavlja Štopferjeva. S korono novi uporabniki, ki so se znašli v stiski Foto: arhiv M24 Velik pomen prostovoljcev Skupna vrednost projekta (v to ni zajeta donirana hrana) znaša 59.093 evrov, od tega ptujska občina nameni okrog 9.400 evrov za javne delavce, preostanek tega stroška krije Zavod za zaposlovanje RS, in sicer okrog 18.500 evrov. Donacije so lani znašale nekaj več kot 2.200 evrov, uspelo jim je zagotoviti tudi sredstva Ministrstva za zdravje, iz razpisa prejmejo letno nekaj manj kot 20.000 evrov. V teh zneskih so zajeti stroški enega redno zaposlenega, dveh javnih delavcev, posameznikov, ki delajo po podjemni pogodbi, nekaj predstavljajo materialni stroški, del gre za povračila stroškov prostovoljcem. Ti so lani prispevali skoraj 900 prostovoljnih dni. Veliko je starejših uporabnikov, v času korone pa so se pojavili tudi novi. V letu 2020 so zabeležili velik porast. Na novo se je med upravičence vpisalo 80 ljudi, ki so se znašli v stiski. Najpogostejši razlog pa jeizguba službe. »Imeli smo veliko takšnih, ki so vse dotlej služili denar, živeli dobro, nato pa so se znašli v krizi, ki smo jim jo pomagali premostiti. Vedno več je tudi upokojencev z nizkimi pokojninami, ki težko shajajo. To, da si lahko enkrat na teden pridejo po paket, jim veliko pomaga. Ostane jim denar za plačilo položnic,« še dodajajo v Ars vitae. Kaj bodo kateri dan dobili iz trgovin, ne vedo vnaprej, zato je vsebina paketov različna. Ker svoje uporabnike dobro poznajo, v delilnici Foto: ČG »Ni redkost, da pridejo dobesedno lačni. Na vsak tak dogodek se takoj odzovemo in pomagamo po najboljših močeh. Včasih jih CSD napoti direktno v razdelilnico in skupaj najdemo pomoč zanje,« o izkušnjah pravijo v društvu Ars vitae. zmeraj poskrbijo, da dobrine pridejo v prave roke. Tudi količine prilagodijo številu družinskih članov. Včasih prinesejo vreče čebule ali krompirja, da ne propade ... Samo v lanskem letu je vrednost razdeljene hrane dosegla 200.000 evrov. Nemalokrat z donacijami pomagajo tudi posamezniki. Občasno so to kmetje, ki jim ostanejo pridelki, pa jih namenijo v dobrodelne namene. »Delimo tudi ohranjena oblačila in obutev, pa posodo, kozmetiko, marsikaj. Kar pač dobimo. Podražitve marsikomu prinašajo negotovost in najbrž bo povpraševanje še večje,« so pričakovanja Štopferjeve. Nekaj uporabnikov v delilnico zahaja, vse odkar so odprli svoja vrata. Zlorab doslej niso zabeležili. Vsak, ki pride, pride z razlogom. Zgodbe, s katerimi se srečujejo, so žalostne. Prihajajo mamice z dojenčki, številčne družine, pa tudi starejši ljudje, ki so na robu obupa. »Ni redkost, da pridejo dobesedno lačni. Na vsak tak dogodek se takoj odzovemo in pomagamo po najboljših močeh. Včasih jih CSD napoti direktno v razdelilnico in skupaj najdemo pomoč zanje,« o izkušnjah pravijo v društvu Ars vitae. Kontinuirana oskrba s prehrano in zavedanje, da bodo na ta način deležni raznolike hrane, marsikomu olajša življenje. Uporabnikom nudijo tudi brezplačno fotokopiranje, razbremenilne pogovore – njihovo število se je v času epidemije konkretno povečalo. Mnogi posamezniki pogrešajo druženje. Od naslednjega meseca naprej zato načrtujejo tudi srečanja, ki jim bodo pomagala v pomembnem segmentu, ki ga potrebujemo tako kot hrano, ohranjanju družabnega življenja. Dženana Kmetec Donirana hrana v številkah: • V obdobju 2017–2021 je bilo razdeljenih 179.586 kilogramov hrane, • januarja 2021 je bilo 174 upravičenih prejemnikov, decembra skoraj 200 več, skupaj z družinskimi člani je to predstavljalo kar 387 oseb, • v lanskem letu so razdelili 46.570 kilogramov hrane, njena vrednost je znašala 172.518 evrov, • julija 2017 so trgovine skupaj donirale dobro tono hrane, konec lanskega leta pa 3,7 tone, • število uporabnikov se povečuje iz leta v leto, ob začetku projekta jih je bilo okrog 40, danes skoraj petkrat več, • od julija 2017 do decembra 2021 je vrednost razdeljene hrane dosegla kar 640.000 evrov. Foto: ČG Podravje, Slovenija z Sklad kmetijskih zemljišč brez milosti odpravil olajšavo Poleg vseh podražitev še višje najemnine za kmete Letošnja setev bo draga, je nedavno dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Podražilo se je gorivo, cene mineralnih gnojil so šle v nebo, vprašljiva je tudi njihova dobava, za nameček pa se je izteklo še dvoletno 20-odstotno znižanje najemnin kmetijskih zemljišč v lasti države. Zaradi posledic epidemije na kmetijstvo je država leta 2020 najemnine za zemljišča v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov znižala za petino (20 %) cene. Po dveh letih se najemnine vračajo na prvotno raven, čeprav kmetje ponovno opozarjajo na (pre)velik razkorak med odkupnimi cenami in proizvodnimi stroški. »Danes je situacija v kmetijstvu še bolj kritična, kot je bila pred dvema letoma ob nastopu epidemije. Tako smo na svetu naše območne enote že oblikovali predlog, da bi država nadaljevala z 20 - odstotnim odpi- som višine najemnin,« je povedal predsednik ptujske OE KGZS Alojz Herga. Uslišani do zdaj še niso bili, čeprav Sklad iz leta v leto ustvarja milijonske dobičke. Tudi na kmetijskem ministrstvu odgovora, ki bi zadovoljil kmete, nimajo. Na vprašanje, ali se lahko kmetje zaradi podivjanih cen goriv in reprodukcijskega materiala ponovno nadejajo znižanja zakupnin, je državni sekretar Aleš Irgolič ob obisku kmetije v Majšperku politično zmuzljivo dejal, da puščajo na ministrstvu odprto tudi to možnost. Na Ptuju 30 evrov več po hektarju Tako letos povprečna letna zakupnina za zemljišča v lasti Sklada na Ptuju znaša 164 €/ha, v Slovenski Bistrici 171 €/ha, povprečje za državo je 145 €/ha. Medtem ko so še lani zaradi znižanja kmetje na Ptuju v povprečju plačevali 131 €/ ha, v Slovenski Bistrici 137 €/ha, na ravni države pa je bila povprečna najemnina 116 €/ha. Podatki se nanašajo na vsa v zakup oddana zemljišča in ne samo za njive. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Sklad kmetijskih zemljišč upravlja in razpolaga s skoraj 60.500 ha kmetijskih površin oz. devetimi odstotki vseh kmetijskih površin v Sloveniji. torek, 29. 3. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 29. marca 2022 Žetale z Po šestih letih do nove prostorske ureditve Majšperk z Občina prodaja 15 zemljišč za gradnjo hiš Zapleteni in dolgotrajni postopki odvračajo mlade Kupec mora začeti gradnjo v treh letih V Žetalah so postopek spreminjanja občinskega prostorskega načrta (OPN) začeli pred šestimi leti. In čeprav naj bi imeli soglasodajalci čas za podajanje pripomb in mnenj en mesec, so si nekateri vzeli tudi leto dni. Občani in občanke naj bi spremenjen temeljni prostorski dokument dočakali do poletja. Foto: arhiv ŠT Svetniki na marčevski seji potrdili predlog OPN in cene za čiščenje odplak Največ pripomb in pomislekov glede OPN so imeli na kmetijskem ministrstvu, vsaj eno leto časa si je prisvojila tudi Direkcija za vode, ki je občini naložila naročilo za novo hidrološko študijo glede poplavne ogroženosti, z okoljskim ministrstvom pa so se pogajali glede gospodarske dejavnosti in obrne cone v Dobrini. Dolgotrajen postopek, ki naj bi bil vendarle končan v prihodnjih mesecih, je župan Anton Butolen pokomentiral: »Ne zmanjšuje se število prebivalcev zgolj zaradi skromnega gospodarstva v občini, temveč tudi zaradi prostorske zakonodaje, ki je preveč zakomplicirana, in dolgotrajnih postopkov. Razpršena gradnja pa je tako obravnavana skoraj kot kriminal.« Pet gospodinjstev z vsaj 10 evrov višjim plačilom Občinski svetniki so na marčevski seji sprejeli tudi elaborat o cenah za kanalizacijo. Tega področja občina doslej ni imela urejenega, saj da je v občini zgolj en javni kanalizacijski sistem in še na tega so priključene stavbe v lasti Občina Majšperk je minuli teden objavila seznam gradbenih parcel v Majšperku za prodajo. Izhodiščna cena za kvadratni meter parcele je 25 evrov, lastnik parcele pa bo postal tisti, ki bo oddal najvišjo ponudbo. Velikosti parcel se gibljejo od nekaj manj kot 400 m2 pa vse do 725 m2, tako je izhodiščna ponudba za najmanjšo parcelo 9.925 evrov, za največjo pa 18.125 evrov. Nepremičnine so v naravi nepozidana zemljišča v centru Majšperka in so namenjene individualni gradnji stanovanjskih hiš. Ponudbena cena mora znašati najmanj izhodiščno ceno, lastnik parcele pa bo postal tisti, ki bo oddal najboljšo ponudbo. Ob nakupu bo moral kupec poravnati še 22 % davek, stroške overitve ter stroške vknjižbe v zemljiško knjigo. Da parcele ne bi postale strateški nakup posameznikov ali nakup na zalogo, je občina med pogoje uvrstila tudi začetek izgradnje objekta v roku treh let od notarske overitve kupoprodajne pogodbe. To pomeni, da kupec pridobi pravnomočno gradbeno dovoljenje, priglasi začetek gradnje in dejansko tudi začne graditi. Če tega ne stori, se pogodba razveljavi, zemljišče preide na občino, slednja pa kupcu, ki se ni držal pogodbenih pogojev, vrne 90 % kupnine, 10 % pa jo zadrži kot pogodbeno kazen. Kupec ob tem nima pravice zahtevati povrnitev vlaganj za opremljanje zemljišča. Za mnenje glede cen v Majšperku smo se obrnili tudi na nepremičninsko agencijo Remax. Strokovnjakinja Tanja Tučič je ocenila, da je cena 25 evrov po kvadratnem metru realna, saj se tudi sicer parcele v okolici Ptuja prodajajo v višini do 30 evrov po kvadratnem metru, medtem ko v najstarejšem slovenskem mestu cene dosežejo tudi 80 evrov po kvadratu. Glede aktivnosti na nepremičninskem trgu v Podravju je povedala, da v agenciji beležijo veliko povpraševanje po vseh nepremičninah, glede cen pa je dejala: »Cene starejših hiš se gibljejo od 90.000 evrov navzgor, medtem ko za novejše in novogradnje prodajalci iztržijo tudi 200.000 evrov in več, seveda je veliko odvisno od lokacije in stanja objekta.« Vse več povpraševanje je tudi po vikendih, še posebej bivalnih. »Časi, ko so bili vikendi le vikendi, so mimo. Danes so namenjeni predvsem bivanju in z dostopnostjo so postali nepremičninsko zelo zanimivi.« Mojca Vtič občine ter pet gospodinjstev, je pojasnil Butolen. Sedaj so sklenili, da to področje uredijo, tudi zato, ker so načrtovali izgradnjo novega kanalizacijskega sistema. Tako bo odslej teh pet gospodinjstev vendarle plačevalo tudi storitev čiščenja in ravnanja z odplakami ter omrežnino. To pomeni, da bo gospodinjstvo, ki mesečno porabi 12 m3 vode, namesto slabih 17 evrov odslej plačalo 32 evrov. Ker pa so občinski svetniki potrdili 100 % subvencijo omrežnine, bo znesek na položnici za pet evrov nižji. Mojca Vtič Foto: Občina Majšperk Ptuj z Nova sestava sveta zavoda bolnišnice Občina je začela zbirati ponudbe za 15 zemljišč v centru Majšperka (med trgovskim centrom Jager in osnovno šolo), ponudbe je možno oddati do 13. aprila. Večino predstavnikov imenuje država Lenart z Sofinanciranje naložbe v zavodu Hrastovec Svet zavoda ptujske bolnišnice je v dosedanji sestavi začel delovati šele julija 2020, saj se je Vlada RS takrat odločila imenovati nove predstavnike. Posledično so to morali storiti še na ptujski občini, svojega zastopnika pa so na novo izbrali tudi zaposleni. V torek, 29. 3., bodo delo začeli novoimenovani zastopniki države, občine, ZZZS in zaposlenih. Zgradili bodo sedem bivalnih enot Prvotno imenovani člani sveta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so v tej sestavi delovali le dobro polovico mandata. S spremembo na vrhu države je Vlada poleti 2020 po hitrem postopku razrešila tiste, ki jim niso bili pogodu in imenovala nove predstavnike. Po slabih dveh letih, tik pred volitvami, so dobili možnost imenovanja. 11. marca je namreč mandat sedanjim članom potekel. Že mesec dni prej, februarja, so izbrali nove, ki jih bodo zastopali v naslednjem štiriletnem mandatu. Kako dolgo bo ta (za posameznike) trajal, je sicer glede na izkušnje nemogoče napovedati. V zadnjih letih so bile stalnica le spremembe. Aktualne vladajoče politične opcije praviloma zamenjave v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih opravijo precej hitro. Marsikaj bo torej odvisno od rezultata aprilskih volitev. Že zdaj pa je znano, da so novi predstavniki ustanovitelja Danilo Lončarič (SDS), Nuša Vrabl Ferenčič (SDS), Peter Pribožič (Nsi) in Dejan Dokl (SMC). Ti bodo delo lahko začeli po konstitutivni seji sveta zavoda. Tudi ptujska občina je že izbrala svojega predstavnika, in sicer bo to Miha Požgai. V občinskem sve- tu je bila na to temo precej vroča debata, svoje kandidate sta imeli še dve stranki: DeSUS je predlagal trenutnega predsednika sveta zavoda SB Ptuj Žarka Markoviča, SDS pa Andreja Vindiša. Bolj prepričljiva je bila v tem primeru očitno Lista Andreja Čuša, ki ji pripada Požgai. Ta je sicer bil že član sedanje sestave, aprila lani je kot nadomestni član prevzel „stolček“ Čuša, ki je postal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu. Ustanovitelj (država) ima v SB Ptuj kar štiri predstavnike in s tem prevladujoč vpliv, po enega imajo MO Ptuj, ZZZS in zaposleni. Dženana Kmetec V Viteški dvorani gradu v Hrastovcu sta v ponedeljek direktor SVZ Hrastovec Aleksander Gungl in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj podpisala sporazum o sofinanciranju izgradnje novih bivalnih enot v Lenartu. Projekt je ocenjen na 4,1 milijona evrov, od katerih bo večino, 3,9 milijona, prispevala država, preostanek pa zagotovil zavod iz lastnih sredstev. Kot je povedal Gungl, bodo vseh sedem novih bivalnih enot v skupni velikosti slabih 2.000 m2 zgradili do prihodnjega leta. V enotah bo v eno- in dvoposteljnih sobah na voljo 70 mest, prostori pa bodo urejeni tako, da bodo prilagojeni morebitnim epidemiološkim zahtevam. »Epidemija novega koronavirusa je namreč razkrila ranljivosti socialnovarstvenih usta- nov, kjer bivajo najranljivejše skupine. Zato bo investicija v primeru izbruha nalezljivih bolezni zagotovila tudi sive in rdeče cone ter ločene čiste in nečiste poti.« 26 stanovalcev si deli kopalnico Računajo, da bodo z razpisom izvajalca za gradnjo izbrali do poletja, jeseni pa že začeli delati. Glavni cilj gradnje je zagotovitev ustreznejših bivalnih pogojev za stanovalce zavoda, kjer ima po 26 uporabnikov na voljo eno kopalnico in tri stranišča. Novi prostori bodo prijaznejši, grad, v katerem bivajo osebe s težavami v razvoju že 70 let, pa bodo izpraznili. Trenutno je v njem 90 stanovalcev, po selitvi v Lenart jih bo tam ostalo še 20. Tudi zanje že iščejo ustrezno lokacijo za gradnjo. Kot pravi direktor, nameravajo grad v celoti izprazniti v naslednjih treh letih, saj je »skrajni čas, da se ljudje izselijo iz teh prostorov«. Lenarške bivalne enote SVZ Hrastovec so načrtovane kot nizkoenergijski objekti. SD Foto: ČG Vodstvo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Foto: SVZ Hrastovec Večina uporabnikov SVZ Hrastovec se bo preselila v sodobnejše, nove prostore v Lenartu. Štajerski TEDNIK torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podjetništvo torek z 29. marca 2022 5 Središče ob Dravi z V Ahacu lani predelali 1.600 ton zelenjave Domača pesa, zelje in repa, po kumarice pa v Srbijo V središki enoti podjetja Ahac, kjer pod blagovno znamko Droga proizvajajo in razvijajo vložnine, so v lanskem letu predelali okoli 1.600 ton zelenjave, od tega kar 600 ton kumaric. Kot pravijo, želijo vložiti čim več slovenske zelenjave, a kaj ko domačih kumaric za vlaganje ni. Po remontu, ki so ga opravljali v preteklih dneh, so se za proizvodno linijo zopet vrnile zaposlene, ki so začele predelovati hren, šampione, nato bo na vrsti izdelovanje paradižnikove omake in pakiranje Limonce (citronske kisline). Redno je zaposlenih devet delavk, s prvim julijem, ko se začne sezona, jim na pomoč priskoči več sezonskih delavcev, tako da jih je skupno približno 30. Takrat začnejo vlagati kumarice, ki so po količini vložene zelenjave pri njih na prvem mestu. Čeprav se trudijo, da bi pod svojo znamko vložili čim več slovenske zelenjave, kumarice v celoti izvažajo iz Srbije. »Zelo smo veseli, če dobimo čim več domače zelenjave. Najbolj pogrešamo kumarice, kajti naši kmetje jih ne pridelujejo več, Letošnje novosti Vsako leto v podjetju Ahac pripravijo in ponudijo tudi kakšno novost. Na trgovskih policah bo kmalu njihova nova omaka (šalša) iz Luštovega paradižnika, bio bazilike iz ljutomerskega podjetja Panorganix ter čebule s kmetije v Črenšovcih. Nova produkta sta tudi: fileti posebne vrste 'paprik paradižnika' z dodanim strokom česna in belim oljem ter krompirjeva solata s čebulo in celim poprom. Še letos pa nameravajo ponuditi tudi bučkino solato: »Lani smo dobili premalo domačih bučk, zaradi česar produkta potem nismo mogli ponuditi širše. Letos pa imamo za odkup s Kmetijsko zadrugo Agraria Koper dogovorjeno količino petih ton bučk.« Foto: arhiv Ahac Foto: arhiv Ahac, MH »Zelo smo veseli, če dobimo čim več domače zelenjave. Najbolj pogrešamo kumarice, kajti naši kmetje jih ne pridelujejo več, kar je škoda,« razlaga vodja središke enote podjetja Ahac Marinka Kolarič Lašič. kar je škoda. Pridelava kumaric je precej zahtevna, potrebno je veliko delovne sile. Treba jih je vsakodnevno ročno pobirati. Če zamudiš zgolj en dan, so lahko že prevelike za vlaganje …« razmišlja vodja proizvodnje Marinka Kolarič Lašič. Je pa zgodba povsem drugačna pri repi in zelju, ki ju, že okisani, kupujejo v Sloveniji, predvsem iz Gorenjske. Tudi v mešani solati je povečini domača zelenjava, ki je z okoliških kmetij: »Za mešano zelenjavo smo lani odkupili 34 ton svežega slovenskega zelja, 21 ton korenčka, tudi čebula je domača.« Povsem slovenskega izvora je tudi rdeča pesa; lani so je vložili okoli 350 ton, delež domače surovine se veča še pri rumeni papriki (lani so odkupili 90 ton domače paprike). Medtem ko je rdeča paprika, iz katere kuhajo tudi ajvar, prav tako iz Srbije in Madžarske: »Za kuhanje ajvarja mora biti prava sorta rdeče paprike, primerna je kapija. Pomembno je, da ima veliko suhe snovi in tipičen vonj in okus. Najprej jo, tako kot vso drugo zelenjavo, temeljito operemo, nato blanširamo in zmeljemo ter ob dodatku začimb in olja pražimo približno pol ure oz. tako dolgo, da tekočina izpari do želene gostote, suhe snovi.« Predelali 600 ton domače zelenjave Po njenih ocenah so v lanskem letu predelali okoli 1.600 ton različne zelenjave, od tega okoli 600 ton slovenske zelenjave. Porabili so še dobrih 1,2 milijona litra naliva in 4,3 milijona kozarčkov različnih dimenzij. To je najbrž največ doslej, odkar je središko enoto prevzelo podjetje Ahac. Slednje je pred prib- ližno desetletjem od Atlantic Grupe, d. d., lastnice Droge Kolinske, odkupilo del blagovne znamke Droga in pred šestimi leti še proizvodne prostore. Vse od takrat nadaljujejo z vlaganjem in posodabljanjem. Leta 2018 so zgradili skladiščne prostore in posodobili proizvodnjo vložnin, lani obnovili hladilnico ter celotno linijo za predelavo rdeče pese, sedaj obnavljajo kotlarno … Proizvajajo okoli 60 različnih produktov pod lastno znamko kakor tudi pod trgovinskimi znamkami. Izdelke večinoma prodajo v Sloveniji, nekaj malega v Hrvaško in Avstrijo. Kisle kumarice in drugo zelenjavo vlagajo po receptih, starih tudi več kot 40 let. »Že odkar smo tukaj, receptur ne spreminjamo, kajti okusi morajo ostati enaki, saj so potrošniki nanje navajeni,« dodaja Kolarič Lašičeva. Monika Horvat Ormož z Uspešni pri pridobivanju Ekoskladovega denarja za socialno šibke občane Za delne energetske obnove 11 stanovanjskih hiš 138.000 evrov V občini Ormož bodo v okviru dveh javnih pozivov Eko sklada socialno šibkim občanom v triletnem obdobju izvedli (delne) energetske obnove starejših stanovanjskih hiš v skupni višini okoli 138.000 evrov. Po večini gre za menjavo oken in izvedbo fasad. Najrevnejša slovenska gospodinjstva namenjajo plačevanju računov za energijo precejšen del prihodkov. Da bi te stroške zmanjšali, hkrati pa živeli v primernejših razmerah, Eko sklad med drugim izvaja dva poziva. Eden izmed njiju je tako imenovan Zero500, kjer je šlo za stoodstotno denar- no spodbudo socialno šibkim občanom za naložbe v energetsko obnovo njihovih stavb, in sicer za zamenjavo oken ali vhodnih vrat, fasade, strehe, toplotne izolacije, zamenjavo sistema priprave tople vode z grelnikom vode s sprejemniki sončne energije ali toplotno črpalko. Sofinancirana je lahko bila tudi vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Spodbuda se je lahko dodelila za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003, vlagatelj pa je moral biti prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka zadnjih 12 mesecev pred oddajo vloge. Foto: KTV Ormož Ludvik Hriberšek pravi, da večinoma prenavljajo starejše hiše v lasti starejših občanov. Foto: Zasebni arhiv Tudi Lahovi (sicer iz sosednje občine Sv. Tomaž) so preko Eko sklada dobili novo streho. Največ 9.600 oz. 15.000 evrov za streho Upravičenec je lahko pridobil stoodstotno povrnitev upravičenih stroškov investicije, vendar ne več kot 9.620 evrov (z DDV) za izvedbo enega ali kombinacijo izbranih ukrepov oz. 15.000 evrov, če se je spodbuda dodelila izključno za izvedbo toplotne izolacije strehe ali stropa v neogrevanem prostoru skupaj z menjavo strešne kritine. »Vlagatelj je moral pridobiti dva predračuna,« je pojasnil energetski svetovalec mreže Ensvet Ludvik Hriberšek. Projekt je bil financiran iz kohezijskih skladov, predviden je bil do konca leta, a so ga konec tedna zaprli, zaradi česar nove vloge za pridobitev nadomestil v tem trenutku niso več mogoče. V teku pa je še javni poziv za zamenjavo starih peči z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso, kjer lahko socialno ogroženi prav tako pridobijo spodbudo v višini 100 odstotkov upravičenih stroškov investicije, in sicer od 2.000 do največ 8.000 evrov, odvisno od kurilne naprave. V veliki večini starejše hiše s starejšimi lastniki Prav na račun obeh javnih po- zivov so v občini Ormož uspešno izvedli oz. še izvajajo energetske obnove pri 11 stanovanjskih hišah v skupni vrednosti 138.000 evrov, ki bodo prinesle dejanske prihranke pri stroških energije na eni ter na drugi strani izboljšale življenjske razmere stanujočih. Po oceni Hriberška so v energetski svetovalni pisarni Ormož glede koriščenja teh spodbud med uspešnejšimi v državi. Tako so že izvedene oz. so še v fazi izvajanja obnove dveh hiš v Podgorcih ter po ene na Kogu, v Veliki Nedelji, Strmcu, Ilovcih, Ormožu (zamenjava oken), Ključarovcih (streha in toplotna izolacija), Šardinju, Loperšicah in Pušencih. V glavnem gre za starejše hiše, v katerih živijo starejše osebe. Večinoma je šlo za menjavo starih oken in izvedbo fasade, v treh primerih za menjavo strehe. Težave zaradi primanjkljaja izvajalcev In kaj storijo v primeru, če je objekt potreben večjih vlaganj – od strehe, oken itd., najvišja možna sredstva pa ne zadostuje za izvedbo investicije? »Odločitev sprejmemo na ogledu objekta, kjer se potem oceni, kaj je nujnejše. Takšna primera sta bila morda dva oz. trije. Bolj kot ne pa se potem odločimo za streho, kajti nič ti ne pomaga nova fasada, če na primer v hišo zateka,« ponazori Hriberšek. Kot je še dejal, bodo odobrena sredstva po opravljenem delu direktno nakazana izvajalcu. »Pri teh stoodstotnih spodbudah ni dolgih čakalnih dob glede izplačila, kot je pri nekaterih drugih. V zadnjem času pa je težava, da je na terenu premalo izvajalcev, ki so pripravljeni izvajati te energetske sanacije.« Težke bivanjske razmere zlasti v Halozah in Prekmurju Ta ukrep pa ni prišel v poštev najemnikom stanovanj, kajti prijavitelj je moral biti vsaj polovični (so)lastnik nepremičnine, kakor tudi ne tistim, ki imajo hišo v tako slabem stanju, da obnove niso več smiselne. »Za zdaj takšnega primera še nismo imeli. Še vsakič smo našli neko rešitev. Drži pa, da, je energetska revščina ponekod precejšnja. Najdejo se ljudje, zlasti v Halozah in na prekmurskem koncu, ki živijo v tako težkih stanovanjskih razmerah, da ti solze pritečejo,« zaključuje Hriberšek. Monika Horvat Štajerski TEDNIK 6 torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK stran 6 torek z 29. marca 2022 V središču Podravje, Slovenska Bistrica z Največja težava priseljenskih družin je nepoznavanje jezika Ko so otroci tolmači svojim staršem Rek s trebuhom za kruhom, ki ga mnogi Slovenci dobro poznajo, vodi tudi številne prebivalce balkanskih držav, da iščejo boljše možnosti za zaslužek v državah EU, tudi v Sloveniji, med drugim tudi v Slovenski Bistrici. Toda osnovni šoli v Slovenski Bistrici opozarjata, da sami ne zmoreta nagovarjati medkulturnih razlik, ki tudi zaradi vedenja staršev že povzročajo pojave nacionalizma in posledično sovraštva med učenci različnih narodnosti. Kot je razvidno iz podatkov, delež tujih prebivalcev narašča tako v Sloveniji kot na območju Slovenske Bistrice. Medtem ko je še pred petimi leti delež tujih državljanov v Sloveniji znašal 5,5 % in v Slovenski Bistrici 3,7 %, je ta delež sedaj višji vsaj za dve odstotni točki, izhaja iz občinskega gradiva. V Slovenski Bistrici gre prirast pripisati povpraševanju po delovni sili za dela, ki jih domači delavci tudi zaradi pogojev in plačila dela ne želijo opravljati. Upravna enota namreč največ dovoljenj za prebivanje in delo izda za poklice, kot sta zidar ter pomožni gradbeni delavec. Posledično je pretežni del dovoljenj izdan osebam, ki so državljani Kosova. Delež teh v prebivalstvu, ki ima prijavljeno prebivališče na območju občine Slovenska Bistrica, je po zadnjih podatkih notranjega ministrstva 3,4 %. Na drugem mestu so državljani Bosne in Hercegovine, njihov delež je 1,7 %. Tretji po številčnosti so državljani Srbije. Naraščajoče število priseljencev pa predstavlja izziv predvsem zaradi neznanja slovenskega jezika in kulturnih razlik. Starši neodzivni, napačni stalni naslovi V mestu Slovenska Bistrica sta dve osnovni šoli, ki skupaj izobražujeta 154 otrok priseljencev. Na 2. Osnovni šoli je v letošnjem šolskem letu 465 učencev, od tega je skoraj petina (19,8 %)učencev priseljencev, ki prihajajo iz različnih držav, največ jih je s Kosova (dobrih 15 %), na Osnovni šoli Pohorskega odreda je ta delež za polovico nižji. Učencem priseljencem na šoli nudijo pomoč pri učenju jezika, učno pomoč in prvi dve leti šolanja prilagoditve pri pouku. Pristojno ministrstvo zagotavlja 0,25 % delež zaposlitve učitelja za učenje slovenskega jezika, vendar kot opozarjajo na 2. Osnovni šoli, bi potrebovali mnogo več ur od pet ur na teden. Z enako težavo se soočajo na OŠ Pohorskega odreda, kjer se je v začetku tega šolskega leta na novo vpisalo 11 učencev priseljencev. Ob tem opažajo, da je vedno več otrok priseljencev rojenih v naši državi in praviloma že obiskujejo vrtec in je njihov stik z jezikom okolja že vzpostavljen, vendar imajo še vedno težave pri razumevanju slovenščine, saj v Foto: Sta/M24 V dveh bistriških osnovnih šolah imajo precejšnje težave, saj otroci priseljencev zaradi nepoznavanja jezika ne sledijo pouku. Fotografija je simbolična. Foto: arhiv M24 Država pomaga le, ko pridejo ... Na največji ptujski osnovni šoli so letos na novo vpisali 14 učencev priseljencev, od tega osem v prvi razred. Šolsko ministrstvo je Osnovni šoli Ljudski vrt priznalo 5,5 dodatne šolske ure na teden, kar je po oceni ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič občutno premalo. Učencem pomagajo v okviru dopolnilnega pouka, učne pomoči, ki jo izvajajo profesorice, zaposlene preko javnih del, od marca dalje pa pri učenju otrokom iz drugih držav pomaga tudi prostovoljka. »Žal naša država pomaga samo učencem, ko pridejo. Naslednja leta naj bi jih vključevali k uram za učence slovenščine, teh ur pa je že za novo vključene učence premalo.« Podobno kot na bistriških šolah tudi na Ptuju največ pomoči potrebujejo učenci, ki govorijo albanski jezik. »Zanje niti slučajno ne moremo zagotoviti dovolj pomoči, saj bi potrebovali vsaj eno do dve uri dnevno,« je še dodala Vaupotič Zemljičeva. matičnih družinah govorijo le v svojem maternem jeziku. In ravno jezik je največja prepreka v sodelovanju s starši. Na 2. Osnovni šoli, kjer delež otrok priseljencev znaša skoraj petino, so izpostavili, da so starši ravno zaradi nepoznavanja osnov slovenskega jezika pogosto neodzivni na elektronska sporočila, tudi na telefonske klice (številka je nedosegljiva ali pa sploh ne obsta- ja), da otroci večkrat manjkajo pri pouku, ker kot tolmači spremljajo starše npr. k zdravniku, da se prijavljeno prebivališče ob vpisu otroka ne sklada z dejanskim naslovom bivanja, tako se vsa poslana pošta vrne na naslov šole, prav tako nimajo podatkov o starših otrok. Nadalje beležijo tudi tako imenovane učence »povratnike«. To so učenci, ki jih starši izpišejo iz šole, ker se selijo nazaj v matično Ptuj z V občini ni strehe za deset hišk Ormož z Številne ustanove in društva priskočili na pomoč k integraciji Hiške za sedem tisoč evrov propadajo V šolskih klopeh vedno več Deset lesenih hišk, ki so bile kupljene v okviru ureditve ptujske tržnice, je skladiščenih kar na prostem. Natančneje, ob poligonu na Dornavski cesti. Kot nas je še opozoril občan, naj bi bile hiške v precej slabem stanju, postavljene pa naj bi bile kar na zemljo. Kot je znano, je bilo treba za eno hiško odšteti okoli 7.700 evrov, torej je vseh deset stalo nekaj več kot 77.000 evrov. Lesene hiške je izdelalo ptujsko mizarstvo Žlahtič, zato smo se glede primernosti skladiščenja obrnili kar na njih. Kot je povedal Miran Žlahtič, lastnik podjetja, so hiše izdelane iz lesa macesna in so v tem času že dobile sivo patino, ki je dodatna naravna zaščita. »Te lesene hiške se lahko brez težav skladiščijo na prostem, saj je les macesna izjemno odporen na vremenske vplive – veter, dež in vročino, pa tudi na glive in žuželke. Je pa vsekakor treba hiške redno pregledovati in vzdrževati,« je pojasnil Žlahtič in dodal, da tudi barvanje ni potrebno. Ker so v notranjosti hiše speljane inštalacije, motorji na elektriko, proizvajalec priporoča redno servisiranje, hišice pa bi morale biti čim več v uporabi. Prav tako se ne sme zgoditi, da bi v hišo zatekalo, zato je treba redno pregledovati streho, še posebej po toči ali močnejšem vetru. Ker so hišice na prostem, bi lahko bile tudi tarča vandalov. Sogovornik se je sicer strinjal, da bi bilo bolje, če bi jih lahko postavili pod kakšno streho, vendar jim skladiščenje pod milim nebom ne škoduje. Podjetje Žlahtič ni zadolženo za redno servisiranje, nanje se obrnejo le v primerih morebitnih okvar. Kot so sporočili iz Javnih služb Ptuj, ki gospodarijo z njimi, so lesene hiške vse leto na prostem, tudi takrat, ko niso v uporabi. Nameščene pa so na posebno, nekoliko dvignjeno, trdo podlago. In tako bo najverjetneje tudi ostalo, saj, kot so zapisali, »drugega primernega prostora za zdaj ni«. Estera Korošec Na Ormoškem so po solidarnostni namestitvi ukrajinske begunce, matere z otroki, začeli vključevati v družbeno okolje. Otrokom ponujajo šolanje, nekateri delodajalci pa so tudi že izkazali interes za zaposlitev beguncev. V Ormožu je po podatkih policije doslej našlo zatočišče precej ljudi iz Ukrajine; od tega so jih okoli 33 po hitri akciji članov skupine GPS z domačo občino in drugimi namestili v občinska stanovanja, še nekaj pa naj bi jih bilo nastanjenih pri sorodnikih oz. prijateljih. Veliko lokalnih zavodov, organizacij in društev se po svojih močeh trudi, da bi se ti ljudje tukaj počutili kar se da dobro in bi se čim lažje vključili v družbo. V ta namen so pred kratkim organizirali tudi sestanek z domačimi institucijami in društvi, na katerem so se med drugim dogovorili, kako bodo pripomogli k čim lažji integraciji begunskih družin. Izdati nameravajo tudi bilten, v katerem bodo dejansko povzeli bistvene informacije domačih zavodov in ustanov v ukrajinskem jeziku. V OŠ Ormož 13 otrok Otrokom so že ponudili šolanje. Kot je povedal ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman, njihovo šolo obiskuje 13 otrok, od tega jih pet obiskuje tretji razred, po trije prvi in šesti ter dva deveti razred. Prvi teden so zanje organizirali dve uri učenja slovenskega jezika, ta teden pa izvajajo tri ure tedensko, saj Foto: ČG Javne službe Ptuj na Dornavski cesti (ob poligonu) skladiščijo deset lesenih hišk. Foto: MH Osnovno šolo Ormož trenutno obiskuje 13 begunskih otrok, OŠ Velika Nedelja za zdaj eden. Štajerski TEDNIK torek z 29. marca 2022 torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK stran 7 7 V središču Začasna in stalna prebivališča po narodnosti (pet največjih skupin)* Začasno prebivališče Državljanstvo Slovenije Kosova BiH Srbije Severne Makedonije Skupaj tuji državljani Stalno prebivališče Slovenska Bistrica 26.084 949 463 219 70 1968 Ptuj 23.200 469 1119 288 125 2396 Vir: MNZ *Posameznik s stalnim prebivališčem ima lahko hkrati prijavljeno tudi začasno prebivališče. V tem primeru je lahko zajet v obe statistiki. 0 200 400 600 Ptuj 800 1000 1200 1400 1600 Slovenska Bistrica Število tujcev z začasnim in stalnim prebivališčem na Ptuju in v Slovenski Bistrici državo ali pa drugo državo, pri tem ne odjavijo prebivališča v Slovenski Bistrici in čez pol leta ali eno leto pridejo nazaj v Slovensko Bistrico ali v drugo bližnje mesto. Pri tem v času, ko so v tujini, ne obiskujejo šole, ali pa v treh mesecih uspešno zaključijo razred. Opažajo pa tudi pojav nacionalizma, sovraštva, kar vodi do sporov med različnimi nacionalnostmi (pogosto je to posledica vedenja staršev). Tako Foto: Profimedia/m24 Poleg jezikovnih težav so opazni še spori med različnimi nacionalnostmi (pogosto je to posledica vedenja staršev). Fotografija je simbolična. ukrajinskih beguncev otrok iz Ukrajine želijo, da se otroci čimprej naučijo osnov jezika in bodo na ta način lažje spremljali pouk. »Velika prednost je, da učiteljica slovenščine govori tudi ruski jezik, ki ga vedo tudi ti otroci. Na ta način je sporazumevanje veliko lažje, otroci se počutijo tudi bolj domače in so mirnejši, saj lažje vzpostavijo stik,« je povedal ravnatelj in nadaljeval, da so tako učitelji kot učenci otroke lepo sprejeli: »Tudi po informacijah, ki smo jih prejeli od staršev teh otrok, ti z veseljem pridejo v šolo.« Sicer pa je šola skupaj s tamkajšnjim Rdečim križem otroke opremila tudi s potrebnimi potrebščinami. vsaj uro do dve na dan zanje izvajali individualni pouk učenja slovenskega jezika, preostale ure pa bodo vključeni v redni pouk. V Gimnaziji pripravljeni na vključitev begunskih dijakov V ormoški gimnaziji za zdaj še nimajo nobenega dijaka iz Ukrajine, so pa pripravljeni na njihovo vključitev. S pristojnega ministrstva pri- čakujejo skrajšan postopek sprejema begunskih dijakov v šolo. Na kak način se bodo še vključili v nudenje pomoči, je pojasnila ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec: »Gimnazija Ormož bo ponudila različne dejavnosti za otroke in starejše, ki bodo potekale v popoldanskem času (odprta možnost dostopa do računalnikov, športne aktivnosti, animacija za otroke, druge interesne dejavnosti v prostovoljski organizaciji učiteljev in dijakov).« Na občini pričakujejo pomoč države In kakšen je odgovor občinskega sveta? Ministrstvo, pristojno za šolstvo, so pozvali k nujnosti nadaljevanja projekta, ki je temeljil na zaposlitvi multiplikatorke (ta je sodelovala s priseljenci – nudila je tečaj slovenščine in učno pomoč, učila kulture in navad okolja), oz. od ministrstva pričakujejo izvedbo drugega podobnega projekta, ki bi izboljšal vključevanje otrok tujcev priseljencev v lokalno okolje. Ob tem so na občini poudarili, da lokalna skupnost nima nikakršnih zakonskih pristojnosti, da bi lahko v svojem lokalnem okolju vplivala na obseg priseljevanja tujcev. Glede na težave v vzgojno-izobraževalnih zavodih, zdravstvenih ustanovah, v upravnih zadevah zaradi neznanja slovenskega jezika ter kulturnih razlik pa mora po njihovem mnenju država aktivno pristopiti k sprejetju zakonskih predpisov, ki bodo uredili ta področja. so na šoli seznanjeni z grožnjami, pretepi in tudi uničevanjem stvari. Da bi umirili napetosti in da bi lažje nagovarjali izzive medkulturnosti, na 2. OŠ menijo, da bi potrebovali nekoga (institucija, društvo …), ki bi na lokalni ravni skrbel za integracijo otrok priseljencev in njihovih staršev v lokalno okolje. Želijo si, da bi imeli učenci možnost dodatne učne pomoči v popoldanskih urah (pomoč pri domačih nalogah), da bi izvajali delavnice in predavanja za starše, da bi ti usvojili prvine vsakodnevne uporabne komunikacije (obisk zdravnika, banke, pošte, govorilnih ur v šoli), prav tako predlagajo, da se uvede projekt oz. aktivnosti, ki bi spodbujale izobraževanje priseljenih žensk oz. mam. »Morda bi bila za to potrebna občinska/lokalna strategija oz. program ter možnost medkulturnega centra«, so še dodali. Država je prvi korak že storila. Lani marca je sprejela spremembe Tudi Ljudska univerza je že začela s prvimi urami tečaja slovenskega jezika za ukrajinske begunce. Na ormoškem RK pomoč poiskalo 20 beguncev Najprej učenje jezika, le redki do zaposlitve brez tega znanja Na ptujski območni službi zavoda za zaposlovanje, pod katerega sodi tudi ormoški urad za delo, se doslej v evidenco brezposelnih ali iskalcev zaposlitev ni prijavil še noben begunec. Prve prijave pričakujejo v teh dneh, ko bodo te osebe imele urejen status. Po besedah direktorja Tomaža Žirovnika so na to v glavnem pripravljeni. Tem ljudem bodo skušali iti naproti čim bolj Zakon o tujcih zaostril pogoje priseljevanja Na sedežu območnega združenja Rdečega križa Ormož se je po besedah sekretarke Bože Antolič doslej oglasilo okoli 20 beguncev, ki so se registrirali v njihovo bazo in prejeli prehranske izdelke, higienske pripomočke, potrebna oblačila pa tudi predplačniške SIM-kartice, s katerimi bodo lažje ohranili stike s svojimi bližnjimi, ki so v Ukrajini. Osebe opremljajo tudi z vsemi pomembnimi informacijami, ob tem pa je še poudarila, da je registracija v njihovo bazo priporočljiva in dobrodošla poleg prejemanja humanitarne pomoči tudi zaradi ohranitve oz. ponovne vzpostavitve stikov med družinskimi člani. ter jih – glede na to, da je osnovni pogoj za zaposlitev v večini panog jezik – najprej učili osnov slovenskega jezika: »Vsem bomo ponudili specializirane tečaje za učenje Na OŠ Velika Nedelja za zdaj en učenec Na OŠ Velika Nedelja so v šolo vključili enega učenca, in sicer v 6. razred. »V tem trenutku urejamo še potrebno dokumentacijo za vpis. Poskrbeli bomo za prevoz in prehrano, učbenike in ostale šolske potrebščine, otroku bomo zagotovili zaupnika na šoli, učili ga bomo slovenskega jezika, vključili ga bomo v razširjen program in interesne dejavnosti, mu nudili psihološko in medvrstniško pomoč, dodatno strokovno pomoč na učnem področju,« je pojasnil tamkajšnji ravnatelj Stanislav Bezjak, ki je dejal, da v prihodnje pričakujejo še več otrok. Kot je povedal, bodo zakona o tujcih, ki predvsem zaostrujejo pogoje za priseljevanje, ne rešujejo pa težav, s katerimi se že soočajo občine. Tako zakon uvaja pogoj, da bo družinski član, ki bo želel podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine, moral predložiti dokazilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika. Pogoj znanja slovenskega jezika se uvaja tudi za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Za oboje je predpisano dvoletno prehodno obdobje in se tako te določbe začnejo uporabljati šele 27. 4. 2023. Podaljšuje se tudi časovno obdobje za uveljavljanje pravice do združitve družine. Namesto prej enoletnega se uvaja pogoj predhodnega dvoletnega zakonitega prebivanja tujca na ozemlju Republike Slovenije. »Kljub temu pa v praksi (tudi zaradi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice) ni mogoče kar tako zavrniti izdaje ali podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje, ko sredstva za preživljanje družinskih članov niso zagotovljena v predpisani višini. Verjetno bo enako pri upoštevanju pogoja znanja slovenskega jezika za družinske člane,« so zapisali na bistriški občini. Mojca Vtič Foto: Sta/M24 slovenskega jezika ter s tem povečali njihovo zaposljivost. V tem trenutku sicer še iščemo izvajalce teh tečajev.« Ukrajinski begunci z urejenim statusom bodo imeli prost dostop do trga dela, kar pomeni, da jim pripadajo enake pravice kot slovenskim državljanom. Tako se bodo lahko prijavili v evidenco brezposelnih in iskalcev zaposlitev. Zaradi neznanja slovenskega jezika pa Žirovnik pričakuje, da bo najbrž malo takih, ki bodo lahko nemudoma začeli iskati službo. Kot sicer opaža, so nekateri delodajalci že izkazali interes, da bi jih bili pripravljeni zaposliti. Gre za delodajalce s področja gradbeništva, ki najbrž toliko ne pridejo v poštev, kajti povečini gre za ženske, pa tudi z drugih, zanimivejših področij, od proizvodnje do pomoči v gostinstvu, kot je kuhanje in podobno. Takoj v startu, brez znanja jezika, pa bi se osebe lahko zaposlile v proizvodnji in za opravljanje sezonskih del na kmetijah, še ocenjuje direktor. Monika Horvat Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 29. 3. 2022 Podravje 8 stran 8 torek z 29. marca 2022 Haloze z Različne finančne spodbude za družine z otroki Ob rojstvu otroka od 100 do največ 500 evrov Haloške občine se na različne načine trudijo, kako povečati število prebivalcev oz. jih čim več obdržati doma. Od tega je namreč precej odvisen razvoj določenega kraja – več občanov ne pomeni samo več denarja za občinski proračun, ampak omogoča tudi razvoj socialnega, družbenega in gospodarskega okolja. Občine so zato že ob ustanovitvi uvedle različne spodbude za mlade družine, med katerimi je najpogostejša nagrada ob rojstvu otroka. Nekatere pa so se v zadnjem času odločile pomagati tudi pri nakupu otroškega mleka za dojenčke. Višina pomoči ob rojstvu otroka: Pomoč občin ob rojstvu otrok v evrih Občina: Zavrč Majšperk Videm Cirkulane Podlehnik Višina sredstev (v evrih) Zavrč 500 Videm 250 Podlehnik 200 Žetale 200 Cirkulane 200 Od 100 do 220 Majšperk evrov Občine: Foto: ČG Završka občina je tista, ki namenja najvišji znesek ob rojstvu otroka. 2018 1.600 4.550 4.520 2.700 2.600 2019 2020 3.200 5.000 4.430 4.340 3.630 12.070 1.800 4.000 3.200 3.200 2021 3.000 5.790 14.500 4.050 2.000 Skupaj: 14.000 23.490 39.920 14.800 13.800 Vir: občine Vir: haloške občine Prva haloška občina, ki se je za ta korak odločila v lanskem letu, je cirkulanska. Kot je pojasnila županja Antonija Žumbar, se je nekaj staršev znašlo v veliki stiski, saj niso več zmogli kupovati posebne otroške hrane za dojenčke, zato so jim priskočili na pomoč. Taka hrana za dojenčke je namreč zelo draga in mesečni strošek lahko preseže tudi 100 evrov in več. »Do subvencije so upravičeni tisti, ki imajo ustrezno dokazilo o zdravstveni indikaciji, ki izkazuje, da ima otrok alergijo na beljakovine kravjega mleka oz. aku- 2017 1.200 4.380 5.200 2.250 2.800 Foto: ČG V občini Cirkulane so v lanskem letu prvič družinam subvencionirali prehrano za dojenčke. tne prebavne motnje ali obstajajo drugi zdravstveni razlogi pri otroku ali materi, zaradi katerih potrebuje mlečne pripravke,« je pojasnila Žumbarjeva. Na spletni strani so že objavili podrobnosti razpisa, v letošnjem letu bo za ta namen na voljo 1.000 evrov. Višina subvencije znaša 50 odstotkov stroška oz. največ 3.600 gramov na mesec za posameznega dojenčka (do izpolnjenega četrtega meseca starosti), pri nedonošenčkih pa je 100-odstotna. Lani so prejeli dve vlogi in ju tudi odobrili. Po besedah županje sta bili obe družini zelo zadovoljni, saj jim je finančna pomoč prišla še kako prav. Glede na letošnje podražitve tako hrane kot energentov bo družinam z otoki dobrodošel vsak evro. Ob tem cirkulanska občina že tradicionalno ob rojstvu otroka družino nagradi z enkratnim zneskom v višini 200 evrov. V zadnjih petih letih so za pomoč ob rojstvu otroka namenili nekaj manj kot 15.000 evrov, skupno pa se je v tem času rodilo 84 otrok. Vse haloške občine pomagajo z enkratnimi zneski ob rojstvu otroka V ostalih haloških občinah za zdaj ne razmišljajo o uvedbi subvencioniranja prehrane za novorojenčke, ampak v proračunu vsako leto rezervirajo dovolj sredstev Ormož z Kdaj bo prišlo do težko pričakovane obnove hotela? za enkratne pomoči ob rojstvu otroka. V občini Zavrč, kjer se je v zadnjih petih letih rodilo 55 otrok, denarna pomoč za vsakega novorojenega otroka znaša 500 evrov, kar je tudi največ v Halozah. Otroci, ki se rodijo v Žetalah dobijo precej manj, in sicer 200 evrov. V občini Videm so pred dvema letoma precej zvišali enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka, in sicer znaša 250 evrov. Pred uveljavitvijo novega pravilnika je znašal enkratni prispevek za novorojenca 70 evrov, za drugega novorojenca 100 evrov, za vsakega nadaljnjega novorojenca še dodatnih 50 evrov. Sredstva so se tako več kot podvojila. Videmska občina prav tako namenja sredstva za sofinanciranje programov predšolske vzgoje glede na socialni položaj družine (v letu 2021 okoli 700.000 evrov). Vsi prevozi šolskih otrok v lanskem letu pa so občino stali 135.000 evrov. Z vsemi omenjenimi ukrepi si prizadevajo, da bi bili družinam čim bolj prijazna občina. Število rojenih otrok v zadnjih petih letih: Občina: 2017 2018 2019 2020 2021 Skupaj: Zavrč 10 12 13 12 8 55 Majšperk 34 33 39 33 40 179 Videm 54 54 57 45 / 210 Podlehnik 15 15 18 15 13 76 Cirkulane 15 18 12 20 19 84 Žetale 10 14 12 11 / 47 Vir: občine, SURS V Majšperku so mladim staršem razdelili 23.000 evrov Isti cilj ima tudi občina Majšperk, zato družina ob rojstvu prvega otroka prejme 100 evrov, drugega 150 evrov in tretjega 220 evrov ter knjige. Vsak četrti oz. nadaljnji otrok pa ob znesku 220 evrov prejme še spominski album. V zadnjih letih se je v občini Majšperk rodilo 179 otrok, ki so jim skupno razdelili nekaj več kot 23.000 evrov. Za knjige so v tem obdobju odšteli okoli 2.500 evrov, sodelujejo pa tudi pri obdarovanju otrok ob Miklavžu. Nagrada ob rojstvu otroka v občini Podlehnik znaša 200 evrov. »To je v bistvu tudi edini neposredni ukrep, ki ga trenutno izvajamo. Če se bo pokazala potreba, predvsem zaradi večjih podražitev hrane, bomo preučili dvig enkratne finančne pomoči ali pa pomoč pri subvencioniranju otroške prehrane,« je povedal župan Sebastian Toplak. Posredna pomoč mladim družinam je sicer tudi pred dvema letoma uveljavljen 50-odstotni popust pri komunalnem prispevku. Estera Korošec Ormoško z Višji oskrbnini se ne bo mogoče izogniti Nov lastnik zatrjuje, da bo načrte uresničil Cene višje za odstotek in pol Nov lastnik ormoškega hotela trdi, da ne bo odstopil od svoje namere glede obsežne obnove propadajočega objekta ter da je projekt v fazi projektiranja. S prodajo objekta se je v Ormožu pojavilo upanje, da bo nekdaj uspešen hotel, ki že nekaj let propada, zopet zasijal v vsej svoji luči. Vrnitev na uspešna pota je pred dvema letoma napovedal nov lastnik Stanko Kočevar, solastnik več podjetij v različnih državah ter lastnik in direktor podjetja Oculus energija s sedežem v Logarovcih, ki je omenjeno stavbo odkupil od DUTB za 285.000 evrov. Lastnik je takrat napovedal, da namerava urediti zdravstveni cen- ter, ki ga bodo povezali s hotelsko ponudbo: »Nameravamo ohraniti vse zunanje gabarite objekta, notranje stene pa bomo porušili in notranjost povsem na novo uredili. Uredili bomo 72 sob kategorije štiri zvezdice plus, veliko kristalno dvorano za poroke in druge dogodke, spa center ter prostore za zdravstveni turizem. Vsaka soba pa bo nosila še posebno zgodbo in promovirala domačo vinsko zgodbo, kajti v vsaki bo vinska trta. Želimo se čim bolj vključiti v Foto: MH Ormoški hotel v središču mesta domače okolje, ponujati lokalna vina in druge produkte z okoliških kmetij.« V fazi projektiranja Kako kaže glede obnove, smo povprašali Kočevarja. Povedal nam je, da je projekt v fazi projektiranja in da upa, da se bo zaključila do konca letošnjega leta. Zaradi statike bo projekt malenkost spremenjen od sprva predvidenega, sicer pa ostajajo pri prvotnih načrtih o vzpostavitvi zdravstvenega centra z vsaj štirizvezdično hotelsko ponudbo. Kdaj bi lahko začeli delati, si v tem trenutku ni upal napovedati zaradi »negotovih razmer v Evropi glede vojne v Ukrajini«. Z zdravstvenim turizmom se sicer Kočevar že ukvarja v treh solastniških podjetjih, najbližje je v Varaždinu v sosednji Hrvaški, kjer nudijo nekatere zdravstvene storitve. Med uporabniki tako pričakuje predvsem tujce, ki sedaj hodijo v Varaždin, pa tudi druge goste. Prenovljen objekt pa naj bi nudil zaposlitev za 25 do 30 oseb. Monika Horvat Tudi v ormoškem centru za starejše občane (CSO) se tako kot v ostalih domovih po državi obetajo podražitve oskrbnin. Predlagano je povišanje v višini okoli pol drugega odstotka, kar je v okviru podražitev, ki jo je napovedalo tudi pristojno socialno ministrstvo. Medtem ko so se konec lanskega leta stanovalci za las izognili podražitvam na račun višanja plač zaposlenih v socialnem varstvu, pa ob marčevski uskladitvi cen ne bo tako. Domovi upokojencev namreč ta čas vsako leto usklajujejo cene oskrbe z rastjo stroškov. Te so se v nekaterih domovih že povišale, maja pa naj bi se povišale tudi v ormoškem centru za starejše občane. Novega predloga sicer še niso obravnavali, a naj bi bil v okvirih, ki jih je predlagalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve. Zaradi dražje hrane, energentov in drugih stroškov bo vodstvo po besedah direktorice Janje Jurkovič predlagalo minimalni dvig v višini 1,5 odstotka. Predlog novih cen bo prihodnji ponedeljek obravnavala skupščina, zvišanje pa bo seve- Foto: MH Bivanje v domu naj bi bilo po predlogu dražje za okoli 2 odstotka. Predlog bo čez nekaj dni obravnavala skupščina, zadnje pa bo reklo pristojno ministrstvo. da moralo še dokončno potrditi pristojno ministrstvo. V zadnjih petih letih so sicer ceno v CSO višali štirikrat, v enoti Sveti Tomaž, ki so jo odprli proti koncu leta 2019, enkrat. Številke kažejo, da se je cena oskrbnega dne v zadnjih petih letih podražila za 1,84 evra (dvoposteljna soba, oskrba 1, brez dodatkov), kar na mesečni ravni pomeni dobrih 57 evrov več (31 dni) oz. na letni ravni kar 670 evrov več. V enoti Sv. Tomaž, kjer je že v osnovi višja cena oskrbe, pa se je od leta 2019 ta zvišala za 1,1 evra za dan, kar znese 34 evrov na mesečni ravni oz. dobrih 400 evrov več na celoletni ravni. Omenjena zneska pa ne zajemata plačila višje kategorije oskrbe kot tudi ne drugih dodatkov, kot so enoposteljna soba ali soba z balkonom ... Osnovna dnevna oskrba je sicer najcenejša v Ormožu in za zdaj še stane 21,55 evra, za okoli 1,6 evra pa je dražja v enoti Sv. Tomaž, kjer znaša 23,17 evra. Monika Horvat torek, 29. 3. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 9 Podravje torek z 29. marca 2022 9 Spodnje Podravje z Znane prve številke vpisa v prvi razred Število otrok v šolah se ne zmanjšuje V večini osnovnih šol Spodnjega Podravja so že zaključili z vpisi otrok v prvi razred. Številke se sicer lahko do meseca septembra še nekoliko spremenijo. Starši še lahko podajo vlogo za odložitev šolanja ali pa otroka vpišejo na drugo osnovno šolo. Število otrok, vpisanih v prvi razred po posameznih šolah v Spodnjem Podravju: OBČINA (osnovna šola): KIDRIČEVO OŠ Kidričevo POŠ Lovrenc na Dravskem polju OŠ Cirkovce HAJDINA OŠ Hajdina PTUJ OŠ Mladika OŠ Ljudski vrt POŠ Grajena OŠ Breg OŠ Olge Meglič STARŠE OŠ Starše POŠ Marjeta ZAVRČ OŠ Zavrč CIRKULANE OŠ Cirkulane VIDEM OŠ Videm POŠ Leskovec POŠ Sela PODLEHNIK OŠ Podlehnik ŽETALE OŠ Žetale MARKOVCI OŠ Markovci GORIŠNICA OŠ Gorišnica DORNAVA OŠ Dornava ORMOŽ OŠ Ormož OŠ Velika Nedelja POŠ Podgorci SREDIŠČE OB DRAVI OŠ Središče ob Dravi SVETI TOMAŽ OŠ Sveti Tomaž DESTRNIK OŠ Destrnik TRNOVSKA VAS PŠ Trnovska vas SVETA ANA OŠ Sveta Ana POŠ Lokavec CERKVENJAK OŠ Cerkvenjak SVETI ANDRAŽ POŠ Vitomarci BENEDIKT OŠ Benedikt SKUPAJ: Število otrok v 1. razredu (21/22) Število otrok Število učencev v 1. razredu v 9. razredu (22/23) (21/22) 27 Število vseh otrok: 30 33 307 9 5 14 31 27 218 33 38 24 290 30 83 26 30 38 43 79 20 29 32 38 83 19 36 40 386 757 167 312 387 26 16 15 19 42 / 261 55 5 8 13 81 15 20 22 167 26 21 7 21 11 8 38 6 / 340 93 31 14 13 12 123 10 19 10 95 54 36 38 382 44 47 42 397 28 31 29 243 43 22 20 25 18 18 48 27 / 373 241 73 14 17 15 150 16 16 16 161 29 22 56 280 14 11 / 91 29 4 23 3 15 / 227 18 25 32 25 213 14 8 / 71 36 28 29 293 825 779 777 7.330 47 Glede na zbrane podatke po posameznih osnovnih šolah v Spodnjem Podravju in delu Slovenskih goric je razvidno, da bo jeseni prvič za šolske klopi sedlo okoli 779 otrok, kar je za okrog 45 otrok manj kot v letošnjem šolskem letu. Nekaj čez 700 mladih bo osnovnošolski prostor letos zapustilo, kar pomeni, da se število otrok na tem območju bistveno ne zmanjšuje. Po posameznih šolah seveda številke nihajo, ponekod so generacije spet bolj številčne, ljudje se priseljujejo, zadovoljivi oz. pričakovani vpisi pa so v veliki večini tudi na podružničnih osnovnih šolah. Slaba tretjina vseh učencev na območju Spodnjega Podravja obiskuje katero izmed ptujskih osnovnih šol, in sicer kar okoli 2.000. V letošnjem šolskem letu je bilo na Ptuju 207 prvošolčkov, v prihodnjem jih bo 203, torej le 5 manj. Nekoliko izstopa OŠ Mladika, saj so v prvi razred vpisali kar 13 otrok več kot lani. Podobno se je zgodilo tudi OŠ Cirkovce, kjer bo prihodnje šolsko leto v prvem razredu kar enkrat več otrok kot letos. Po besedah ravnateljice Ivanke Korez so imeli do sedaj dve leti nekoliko slabši generaciji, septembra pa se število spet povečuje, predvsem na račun priselitev. Med učenci prvega razreda bodo kar štirje tujci. »Prostora imamo zaenkrat še dovolj, vendar smo že precej na »tesno«,« je dodala Korezova.. Foto: ČG Kombinirani oddelki so večinoma le še na podružničnih osnovnih šolah. V Halozah okoli 100 prvošolčkov Haloške šole, ki so zajete v tabeli, v tem šolskem letu obiskuje 98 prvošolčkov, v prihodnjem bosta celo dva več. Še posebej so veseli v Žetalah, kjer bo ponovno samostojen oddelek, saj so v prvi razred za šolsko leto 22/23 vpisali kar 19 otrok (9 več kot lani). Na žetalski šoli imajo sicer še vedno kar nekaj kombiniranih oddelkov. V Podlehniku število otrok, vpisanih v prvi razred, v zadnjih letih ostaja na istem nivoju. Število učencev v prvem razredu se bo nekoliko povečalo na OŠ Cirkulane-Zavrč. Na Vidmu so številke nekoliko manj zadovoljive, predvsem na podružnični šoli v Leskovcu, kjer se bo jeseni število prvošolčkov prepolovilo (z 21 na 11). Na Ormoškem se število otrok v prvem razredu v zadnjih letih giblje med 15 in 20. Izjema je OŠ Ormož, na kateri je v letošnjem šolskem letu kar 45 prvošolčkov, v jeseni pa jih bo samo 25. Šolska statistika glede vpisa v prvi razred je tako na večini osnovnih šol v Spodnjem Podravju spodbudna. Na šolah pa si v prvi vrsti želijo, da bi prihodnje šolsko leto pouk potekal nemoteno v prostorih šol. Po mnenju nekaterih je imela namreč generacija prvošolčev, ki se je zaradi epidemije izobraževala na daljavo, velike težave z učenjem in tudi s socializacijo. Možnost odloženega in predčasnega vpisa Otroku lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odložijo za eno leto, če se ugotovi, da še ni pripravljen za vstop v šolo. Število otrok z odloženim vpisom se je v zadnjih letih precej povečalo. Še v šolskem letu 2011/2012 je bilo v 1. razred z odloženim vpisom vpisanih 918 otrok ali 5,1 odstotka vseh, v lanskem šolskem letu pa že 2.420 otrok oziroma 11,6 odstotka vseh. Možen je tudi predčasen vpis, ki ga zakon o osnovni šoli sicer posebej ne ureja. V tem primeru morajo starši na šolo nasloviti vlogo, o kateri nato odloči ravnatelj. Po podatkih ministrstva za izobraževanje je bilo v lanskem šolskem letu v osnovno šolo predčasno vpisanih le 24 otrok. Estera Korošec Foto: ČG V osnovnih šolah Spodnjega Podravja so še vedno v teku prepisi in odlogi. Vir: OŠ Spodnjega Podravja Ptuj z Pogodba podpisana, temeljni kamen položen Začenjajo dozidavo objekta NK Podvinci za shranjevanje orodja in opreme, pralnico oziroma tehnični prostor, prostor za rekvizite, skladišče, pa tudi klubski prostor, sanitarije za obiskovalce ter nov povezovalni hodnik in stopnice v nadstropje. Kot je ob podpisu pogodbe povedala Gajškova, se na občini zavedajo, da vlaganje v športno infrastrukturo pomeni vlaganje v nadaljnji razvoj športa in v njegovo prihodnost, zato se trudijo zagotavljati pogoje in primerno okolje za različne oblike športnih dejavnosti. sta Ptujska županja Nuška Gajšek je z direktorjem podjetja Robotehnika Andrejem Orovičem konec minulega tedna podpisala pogodbo o rekonstrukciji in novogradnji objekta Nogometnega kluba Podvinci. S predsednikom kluba Mitjo Lahom so nato skupaj odkrili tudi temeljni kamen za novi objekt. Mestna občina bo za investicijo prispevala skoraj 360.000 evrov. Kot so pojasnili na občini, bodo v sklopu projekta izvedli rekonstrukcijo osnovnega objekta ter zgradili prizidek k staremu objektu v skupni površini skoraj 740 m2, in sicer za potrebe nogometnega kluba in ostalih mestnih društev. Gradnja je predvidena v dveh fazah, rok za dokončanje del pa se izteče decembra letos. Ob denarju, ki ga bo zagotovila občina, bosta nekaj dodatnih sredstev prispevali še Fundacija za šport in Nogometna zveza Slovenije, svoje pa bo dodal še nogometni klub iz lastnih sredstev. Dograditi nameravajo objekt za izvajanje programov športne dejavnosti, razširiti program športnih in rekreacijskih dejavnosti. Športni objekt bo s tem pridobil nove garderobe, sobo za prvo pomoč, garažo Foto: MO Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK torek z 29. marca 2022 Ljudje in dogodki 10 stran 10 Cirkulane, Zavrč z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 8. sezona Slovenska pesem z novo generacijo mladih pevcev Novi večer slovenske glasbe in pesmi so 23. marca sestavili pevski talenti iz občin Cirkulane in Zavrč, ki obiskujejo OŠ Cirkulane-Zavrč, lokaciji Cirkulane in Zavrč. Štirinajst mladih je suvereno stopilo pred radijski mikrofon v studiu Radia Ptuj in v živo zapelo izbrano pesem. Tudi tokrat so prevladovale pevke, dvanajstim pevkam sta se pridružila le dva pevca. Nekateri so na odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo zapeli že večkrat, drugi prvič. Sponzorji so bili: Občina Cirkulane, Občina Zavrč, Ecoagro (generalni sponzor), Lunos, Talum, Emg, Žaga GT Gorska, INT Težak, Montamont Fric Stanko in Sazas. Foto: Črtomir Goznik Taja Belšak, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Zavrč, 4. razred, pesem Nabiralka zvezd (Tabu). Foto: Črtomir Goznik Tinkara Krajnc, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, 1. razred, pesem V Ljubljano (Marjana Deržaj). Foto: Črtomir Goznik Zarja Hameršak, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, 3. razred, pesem Obujem nove čevlje (Maraya). Foto: Črtomir Goznik Maruša Gomboc, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Zavrč, 6. razred, pesem Na vrhu sveta (Donačka). Foto: Črtomir Goznik Peli so: OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Zavrč: Taja Belšak v mlajši kategoriji ter Maruša Gomboc in Klara Cestar v starejši kategoriji. OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane: Tinkara Krajnc, Zarja Hameršak, Žan Luka Kokot, Melani Milošič, Isabella Ban, Iva Pisanec, Lara Glavica, Iva Stramič, Neža Tolič in Zoja Štumberger v mlajši kategoriji ter Vito Maučič v starejši kategoriji. Foto: Črtomir Goznik Melani Milošič, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, 4. razred, pesem Misliš na njo (Eva Boto). Foto: Črtomir Goznik Isabella Ban, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, 4. razred, pesem Dotakni se me tam (Saša Lendero). Foto: Črtomir Goznik Klara Cestar, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Zavrč, pesem Največ (Klara Jazbec). Žan Luka Kokot, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, pesem Tina, daj umakni telefon (Dejan Vunjak). Ptuj z Učenci OŠ Ljudski vrt pisali županji Ptuj z Dijaku Elektro in računalniške šole zlato Cankarjevo priznanje Četrtošolci si želijo azil za živali Računalništvo in književnost z roko v roki Foto: Črtomir Goznik Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj se je v minulih dneh mudila županja Nuška Gajšek. S svojim obiskom je presenetila učence in učenke četrtega razreda, ki so ji napisali pisma. Pisemske ovojnice so izdelali sami, nanje pa prilepili prav posebne poštne znamke. Dijaki ptujskih srednjih šol, ki blestijo na področju slovenskega jezika, so se letos udeležili državnega tekmovanja iz materinščine za Cankarjevo priznanje. Najvišje število točk v državi in že drugo zlato Cankarjevo priznanje je osvojil dijak četrtega letnika Elektro in računalniške šole Ptuj (tehnik računalništva) Svarun Čelan. V letošnjem šolskem letu je že tretjič sodeloval na Cankarjevem tekmovanju, in to ponovno zelo uspešno. Pred dvema letoma je dosegel najvišje število točk v svoji kategoriji in s tem osvojil zlato Cankarjevo priznanje, v lanskem šolskem letu srebrno, letos pa je svoje delo ponovno okronal z zlatim priznanjem. »Tekmovanje za Cankarjevo priznanje je dobra popotnica za moje življenje. Dalo mi je priložnost, da sem spoznal del slovenske in evropske književnosti. Hvaležen sem za to priložnost, čeprav je včasih terjala Foto: OŠ Ljudski vrt Ptuj Županja Nuška Gajšek pri četrtošolcih OŠ Ljudski vrt Ptuj V pismih so zapisali, kaj v svojem mestu pogrešajo oz. si želijo. »Želimo si dvorano s trampolini, zabaviščni park s kurentovimi nalogami, azil za živali, več zelenja po mestu, laboratorij za poskuse ...,« so županji v na roko napisanih pismih sporočili mladi. Županja je bila nad njihovimi predlogi navdušena, vendar je otroke hkrati seznanila z dejstvom, da bodo njihove želje še nekaj časa ostale samo na papirju, saj bi zanje potrebovali precejšnja finančna sredstva. Med drugim so se z županjo pogovarjali tudi o živalih in hišnih ljubljenčkih, saj je tudi sama velika ljubiteljica štirinožnih prijateljev. Za nagrado so četrtošolci prejeli sladka darilca. EK Iva Pisanec, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, 4. razred, pesem Tri planike. tudi odrekanja in trdo delo. Menim, da bi se na takšnem tekmovanju moral preizkusiti vsak, ki ga zanima književnost. Pri pripravah mi je bila v veliko pomoč mentorica Mojca Patekar, ki me je vodila in bila zmeraj na voljo, ko sem potreboval pomoč,« je svoje vtise o tekmovanju strnil Svarun, ki je sicer vsakoletni odličnjak, poleg računalništva pa ga izjemno veseli tudi branje. Tekmovanje je potekalo na daljavo Foto: Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj Svarun Čelan in njegova mentorica Mojca Patekar Kot je pojasnila mentorica Mojca Patekar, Cankarjevo tekmovanje poteka na treh nivojih, in sicer na šolski, regijski ter državni ravni, za vsako stopnjo pa je treba prebrati oz. ustrezno poznati predpisano literaturo, tako literarna dela kot strokovne članke ter sorodno literaturo. »Svoje razumevanje del in ustvarjalno pisanje morajo tekmovalci izkazati s pisanjem razlagalnega spisa, ki zahteva zmožnost poglobljenega branja, veliko mero razgledanosti in povezovanja tako literarnega kot širšega družbenega dogajanja.« Že drugo leto zapored je tekmovanje potekalo na daljavo, preko povezave Zoom, ter tako od tekmovalcev zahtevalo tudi tehnično podkovanost, ki pa sicer mladim ne povzroča večjih težav. Svarun je tako na šolskem kot regijskem tekmovanju dosegel največ točk. Uspel se je uvrstiti na državno tekmovanje in tudi tam skupaj s še enim dijakom iz Ljubljane dosegel najvišje število točk. Njegov spis bo objavljen v glasilu Slovenščina v šoli. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki torek z 29. marca 2022 Foto: Črtomir Goznik Lara Glavica, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, 4. razred, pesem Za Slovenijo živim (Klara). Foto: Črtomir Goznik Iva Stramič, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, 4. razred, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka). Foto: Črtomir Goznik Neža Tolič, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, 4. razred, pesem 1000 let (Maraya). Foto: Črtomir Goznik Zoja Štumberger, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, 4. razred, pesem Poljubi me na božič (Nika Zorjan). Foto: Črtomir Goznik Vito Maučič, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, 7. razred, pesem Vrača se pomlad (Oto Pestner), lastna spremljava na kitari. Najštevilčnejšo pevsko ekipo so sestavili v 4. razredu OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, saj jih je iz razreda s 26 učenci nastopilo kar osem, med njimi tri učenke prvič. Njihova najmlajša pevka pa obiskuje prvi razred, tudi ona je zapela prvič. Na njihovem območju je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo prepoznan že od vsega začetka, zato ga že dobro poznajo, iz leta v leto je tudi več tistih mladih, ki ga želijo tudi sami obogatiti s svojim pevskim in glasbenim talentom ter zapeti tako na polfinalnem kot finalnem odru. Mladi pevci imajo na svoji poti vso podporo občin, osnovne šole, ravnateljice, učiteljev, staršev in drugih sorodnikov, ki jih tudi spremljajo na nastopih. Vsi pa komaj čakajo, da bodo njihove nastope lahko ponovno spremljali v živo, v domačih kulturnih dvoranah. Lepo je zapeti v radijskem studiu, še lepše pa v domačem okolju, kjer jim lahko zaploskajo v živo in tako še dodatno nagradijo njihov talent. Znano je, da so prebivalci tega dela Haloz vedno zelo radi in lepo peli. „Tudi danes spodbujamo petje mlajših generacij. Veseli smo mladih glasov, ki gojijo svoj talent petja. Vsak talent, ki smo ga prinesli na svet, je prav, da ga negujemo in pokažemo. Zato nam je bil dan, v veselje nas in drugih. Čestitam vsem učenkam in učencem OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacije Cirkulane, ki so se opogumili zapeti na glas, organizatorjem projekta, družbi Radio-Tednik Ptuj, pa se zahvaljujemo, da jih na ta način spodbuja in goji slovensko pesem. Hvala tudi ravnateljici in učiteljem naše šole,“ je po nastopu pevskih talentov OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacije Cirkulane, povedala županja občine Cirkulane Antonija Žumbar. Tudi v občini Zavrč imajo mladi pevci vso podporo lokalnega okolja. V veliko veselje in zadovoljstvo jim je, da v glasbenem projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v občini Zavrč sodelujejo že od vsega začetka. Podpirajo idejo o tem, da se spodbuja in popularizira slovenska glasba in da bi projekt postal vseslovenski. Tudi v 8. sezoni projekta je bilo za sodelovanje med učenci njihove šole precejšnje zanimanje, zato so tudi z velikim veseljem pričakovali stran 11 11 njihove nastope in jim pri tem zaželeli veliko uspeha. „Na prav vsakega izmed njih smo zelo ponosni. Za marsikaterega otroka je bil to prvi pevski nastop oz. preizkus in morda tudi odskočna deska za prihodnost. Glede na videno oz. slišano menimo, da se za prihodnost pevskega udejstvovanja v občini Zavrč ni treba bati. Pogrešamo pa nastope naših otrok v živo, v domači dvorani, pred domačim občinstvom, saj bi jim to dal še dodatni zagon. Vendar na žalost epidemiološke razmere za zdaj tega še ne dopuščajo. Želimo pa si, da se drugo leto morda spet srečamo v naši kulturni dvorani,“ je povedal župan občine Zavrč Slavko Pravdič. Jutri se bodo predstavili mladi pevci iz občine Videm. MG Polfinalisti: Taja, Klara, Iva in Vito Iz OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Zavrč, se je v polfinale uvrstila Taja Belšak s pesmijo Nabiralka zvezd v mlajši kategoriji, v starejši Klara Cestar s pesmijo Največ. OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, bo v mlajši kategoriji s pesmijo Tri planike predstavljala Iva Pisanec, v starejši pa Vito Maučič s pesmijo Vrača se pomlad. Sponzorji prireditve Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj Ptuj z Prikaz deficitarnih poklicev Elektro in računalniške šole Elektrotehniki najdejo zaposlitev brez težav Elektro in računalniška šola Ptuj je po dobrih dveh letih na široko odprla svoja vrata. Za devetošolce je organizirala praktični prikaz deficitarnih poklicev in zaposlitvenih možnosti. Dogodka se je udeležilo več kot 50 bodočih dijakov (večinoma fantje), ki jih zanima izobraževanje na področjih mehatronike, računalništva in elektrotehnike. Odziv je bil najverjetneje precejšen tudi zato, ker je bila to prva predstavitev poklicev v živo po zelo dolgem času. Informativni dnevi so namreč tudi letos potekali samo v virtualni obliki. Kot je izpostavil ravnatelj Rajko Fajt, na šoli med drugim izobražu- jejo bodoče elektrikarje in mehatronike operaterje. Gre za deficitar- na poklica, po katerih delodajalci povprašujejo, a na trgu ne najdejo ustreznega kadra. Prav tako pa jim pri tem ne more pomagati zavod z brezposelnimi, ker jih za iskani poklic ni. Država težavo rešuje z dodatnim štipendiranjem, mlade pa usmerja tudi v projekt Karierni centri za mlade, da bi začeli dovolj zgodaj razmišljati o svoji poklicni poti. Dijaki, ki se odločijo za katerega izmed deficitarnih poklicev, lahko ob državni ali Zoisovi štipendiji sočasno prejemajo še štipendijo za deficitarne poklice (102 evra na mesec). Njihova prednost je tudi ta, da so izjemno hitro zaposljivi. Na trgu dela so namreč potrebe po teh profilih zelo velike. Delodajalci kličejo celo na šole in sprašujejo: »Ali že imate koga, ki bi ga lahko zaposlili v našem podjetju?« Povpraševanje po monterjih in serviserjih električnih naprav je veliko Foto: EK Na prikaz deficitarnih poklicev Elektro in računalniške šole Ptuj so prišli večinoma fantje. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS, območne enote Ptuj, de- Foto: EK Darja Vodušek iz podjetja Talum Kidričevo je napovedala razpis kadrovskih štipendij v juliju. lodajalci veliko povprašujejo ravno po kadrih s področja mehatronike in elektrotehnike. Letos (januar in februar) je bilo na voljo 1.167 različnih delovnih mest, od tega je bilo največ (147) monterjev in serviserjev električnih naprav. »To je kader, ki ga res ni na razpolago. Delodajalci iščejo osebe z interesom, tudi izkušnjami in ustrezno izobrazbo, ki pa niso vedno pogoj. Zelo iščejo tudi elektroinštalaterje in elektromehanike,« je povedala Valentina Merc, poklicna svetovalka. Da je res tako, je potrdila Darja Vodušek iz podjetja Talum Kidri- čevo, kjer so dobrodošli vsi poklici z elektro področja. Njihovi proizvodni procesi so namreč vedno bolj robotizirani, zato se nekoliko spreminjajo tudi profili, ki jih iščejo. V juliju bodo ponovno razpisali kadrovske štipendije, dijakom pa omogočajo tudi različna izobraževanja in praktična usposabljanja na delovnem mestu. Devetošolci nimajo več veliko časa za premišljevanje glede nadaljevanja šolanja, saj je 4. april zadnji rok za oddajo prijave za vpis v prvi letnik srednjih šol. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK stran 12 12 Kultura in izobraževanje Ptuj z Na Strojni šoli učijo tudi robotiko Ptuj z Izjemen uspeh mladih ptujskih flavtistk Učenje s pomočjo robota Zlati priznanji za ptujsko glasbeno šolo Na Strojni šoli Ptuj so v letošnjem šolskem letu na predmetnik uvrstili Industrijsko robotiko. Gre za obvezen izbirni predmet v četrtem letniku programa Strojni tehnik v obsegu 70 ur (40 ur teorije in 30 ur praktičnih vaj), ki so ga zasnovali sami oz. v okviru odprtega kurikula šole. Če bo v prihodnje povpraševanja še več, bodo robotiko učili tudi v nižjih letnikih. To je bila namreč želja številnih delodajalcev iz Ptuja in okolice. Šola je njihove potrebe slišala in temu ustrezno prilagodila usposabljanje na šoli. torek z 29. marca 2022 Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj je imela tokrat na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev (TEMSIG) dve predstavnici, in sicer flavtistki Laro Šori in Laro Prelog. Obe sta na omenjenem državnem tekmovanju osvojili zlato priznanje, kar je velik uspeh tako za mladi glasbenici kot ptujsko glasbeno šolo. Gre namreč za enega težjih tekmovanj v slovenskem prostoru. Kot je povedala mentorica Eva Purkeljc, so priprave začeli že no- vembra lani, najprej je treba osvojiti igranje obveznih skladb, ritem, Foto: ČG Ptujski strojniki se učijo s pomočjo robota podjetja Palfinger. Kot je povedala ravnateljica Anja Jesenek Grašič, je to novost šole, saj morajo iti v korak s časom, predvsem pa so se odzvali potrebam lokalnih podjetij, ki imajo svoje proizvodne procese v večji meri avtomatizirane: »V zadnjem času je vse več povpraševanja po tovrstnih znanjih tako od delodajalcev kot tudi mladih, ki jih zanimajo poklici s področja strojništva,« je pojasnila ravnateljica. Prepletanje šolstva in gospodarstva Strojniki se v okviru tega predmeta naučijo, na kakšen način so roboti vključeni v industrijsko proizvodnjo in kako pri tem uporabiti različna strojniška znanja. Ker Strojna šola takega robota nima ves čas na razpolago, jim je tokrat na pomoč priskočilo podjetje Palfinger iz Maribora. Njihovega robota, ki je posebej namenjen za izobraževalne namene, bodo lahko dijaki uporabljali dva meseca. Z omenjenim podjetjem sodelujejo že vrsto let. Ptujski dijaki lahko pri njih opravljajo prakso, prav tako jim podjetje omogoča individualno izobraževanje. Robotika je med dijaki eden izmed bolj priljubljenih predmetov, tudi zato, ker je izjemno inovativna, zanimiva in uporabna. Pomembno pa je tudi to, da ne gre samo za podajanje teoretičnega znanja, ampak lahko dijaki tudi v praksi preizkusijo, kako taki roboti sploh delujejo. Prilagajanje poklicnih šol gospodarstvu je ključnega pomena pri zagotavljanju primernega kadra. Estera Korošec Ptuj z Nižja najmnina za grajski lokal Kavarna za 412 evrov mesečno Ker na prvem pozivu med gostinci ni bilo interesa za najem ptujske grajske kavarne, je vodstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) pristojnemu ministrstvu predlagalo znižanje cene najem. Namesto prvotno planirane 588 evrov mesečne najemnine zdaj lokal ponujajo za 412 evrov. note, prave prijeme in se uskladiti še s klavirsko spremljavo. »Takega tekmovanja se lahko udeležijo res samo zelo dobro pripravljeni učenci, ki veliko vadijo in tudi nastopajo. Na takem tekmovanju ni najpomembnejši rezultat, ampak pot do njega, ki ni vedno lahka,« je povedala mentorica in dodala, da sta obe tekmovalki dosegli res izjemen uspeh. Obe sta učenki četrtega letnika flavte, ki vadita vsak dan po dobro uro. Prednost Lare Šori je po besedah Purkeljčeve predvsem njena nežnost, sentimentalnost in tenkočutnost. Pred nastopom na državnem tekmovanju je veliko vadila, upoštevala pa je tudi številne mentoričine nasvete: »Na začetku so bile skladbe res težke, sčasoma, predvsem z veliko vaje, pa jih je bilo vse lažje zaigrati. Z nastopom sem zadovoljna, prav tako pa tudi z osvojenim priznanjem.« Lara Šori z veseljem obiskuje glasbeno šolo in vaje, flavta pa je zanjo instrument, ki res lepo zveni. Uspešni so tisti, ki jih igranje veseli Foto: ČG Flavtistki Lara Šori in Lara Prelog ter njuna mentorica Eva Purkeljc Igranje Lare Prelog je nekoliko bolj razigrano, živahno. Svoj nastop na tekmovanju TEMSIG je Kostanjevica na Krki z Iz likovne zbirke Art Stays Prva velika javna predstavitev izven Ptuja Priložnost pripraviti razstavo Postprodukcija: Iz likovne zbirke Art Stays je prišla pravi trenutek, saj letos festival Art Stays praznuje 20-letnico neprekinjenega delovanja, je na odprtju razstave v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki povedal Jernej Forbici, direktor festivala Art Stays, ko je predstavljal umetnike in zbirko. V tem času se je na Ptuju predstavilo več kot 1000 umetnikov iz celega sveta, od najperspektivnejših mladih umetnikov do velikih imen sodobne umetnosti. „Povabilo Združenja zgodovinskih mest Slovenije, da Art Stays sodeluje v projektu kulturnega abonmaja in izmenjavi z Galerijo Božidarja Jakca, je bilo povod, da odpremo depoje in pogledamo nazaj, premislimo o delu, ki smo ga opravili in si začrtamo cilje za naslednjih dvajset let. Tudi zato naslov post-produkcija. Na razstavi predstavljamo izbor 27 umetnikov, ki so sodelovali na festivalu med letoma 2003 in 2021. Gre za prvo veliko javno predstavitev likovne zbirke festivala Art Stays zunaj Ptuja. Festival Art Stays se je začel leta 2003 kot mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov. Danes spada med najpomembnejše predstavitve sodobne, predvsem likovne umetnosti v Sloveniji in v tem delu Evrope. Postal je referenčni dogodek za številne mednarodne galerije, muzeje, fundacije in seveda umetnike. Na razstavi predstavljamo zelo raznolik izbor likovnih del, od slikarstva, kiparstva, fotografije, kolaža pa vse do velikih prostorskih instalacij, ki se navezujejo na posamezne teme, ki smo jih preučevali v novejših edicijah, kot npr. struktura, narava, politika, zvok, krhkost itd. Skupno je na razstavi možno videti približno 40 likovnih del, razdeljenih v šest soban. Razstavo spremlja katalog v obliki vodnika po razstavi z besedili Marike Vicari in Mihe Colnerja, kustosa Galerije Božidarja Jakca,“ pove Jernej Forbici, ki je skupaj z Mariko Vicari tudi kustos razstave. Predstavitev del iz umetniške zbirke Art Stays v raz- Foto: ČG Kavarna na gradu naj bi bila oddana s 1. majem, če bodo našli gostinca, ki jo bo pripravljen voditi. Z željo, da bi kavarna čim prej zaživela, so se v PMPO po prvem neuspešnem pozivu hitro odzvali in že objavili drugega, z nižjo ceno. Oddajajo delno opremljen prostor (točilni pult, mize, stoli) v pritličju ptujskega gradu v velikosti 90 m². Če bodo uspešni, bi lokal začel obratovati maja. Kavarna je v osrednjem grajskem poslopju, delovala bi od aprila do oktobra, v zimskem času po dogovoru. Najem bo dolgoročni, petletni, z možnostjo podaljšanja. Ponudbe sprejemajo na naslovu Pokrajinski muzej Ptuju-Ormož, Muzejski trg 1, 2250 Ptuj ali na elektronski naslov: muzej-ptuj.uprava@pmpo.si, do 7. aprila. Ta teden, v torek (danes) in sredo bodo izvedeni ogledi. „Nižanje cene smo izvedli skladno z zakonom. Pričakujemo in upamo, da tokrat interes med gostinci bo, sicer bomo imeli resne težave. Gostinstvo je pomemben segment grajske ponudbe, povpraševanje med obiskovalci je veliko. Želijo spiti kavo v tem prekrasnem ambientu,“ pravi Aleksander Lorenčič, direktor PMPO. Dženana Kmetec izvedla zelo dobro, predvsem pa brez hujše treme. »Veliko sem vadila, zato sem lahko zaupala svojemu znanju. Tudi spodbude mentorice in staršev so bile zelo dobrodošle,« je povedala mlada flavtistka in dejala, da si želi nekoč postati glasbenica ter igrati v orkestru: »Flavta je zame najlepši in najbolj umirjen instrument.« Na klavirski spremljavi je obe mladi glasbenici spremljala korepetitorka Marjeta Urbanič Rudolf, ki še posebej uživa v tej vlogi. Na tekmovanjih je namreč program že težji, učenci pa nekoliko več muzicirajo. »Zelo pomembno je , da se začutimo, da smo učencu v podporo, predvsem pa ga lahko z našim igranjem še dodatno podpremo na način, da posledično svojo skladbo še bolje odigra.« Uspehi na tekmovanjih se torej ne zgodijo spontano, ampak samo s trdim delom in veliko zagnanosti. Najuspešnejši učenci so tisti, ki pridejo z veseljem v glasbeno šolo in sami pokažejo željo po igranju. Kot je še izpostavila Purkeljčeva, je na začetku nekoliko lažje, če je otrok talentiran, kasneje pa je treba vaditi. Estera Korošec Foto: Nika Škedelj V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so odprli razstavo Iz likovne zbirke Art Stays. Festival Art Stays letos praznuje 20-letnico neprekinjenega delovanja. V tem času je gostil več kot tisoč umetnikov s celega sveta. stavnih prostorih Galerije Božidarja Jakca ima za vsakega od nas drugačen pomen. Po eni strani gre za priložnost, da izbrana dela spoznamo ali ponovno doživimo v edinstvenem muzejskem prostoru, po drugi za možnost, da na novo definiramo krajevne in časovne omejitve znotraj umetnosti, izpostavlja Forbici. „Postprodukcija pa je potovanje, katerega začetek z vsakim od izbranih del in umetnikov, ki sodelujejo na razstavi, sega v pretekle izdaje festivala Art Stays. Umetniki in strokovnjaki izraz postprodukcija običajno povezujejo z revizijo že obstoječih podatkov ali del. Za namene razstave pa si želimo post razlagati kot področje delovanja, ki nam danes omogoča, da ponovno odkrivamo nove vezi in predstavitvene protokole med deli, dejavnostmi in umetniškimi praksami zbirke Art Stays,“ je še povedal Jernej Forbici. Razstava Iz likovne zbirke festivala Art Stays, ki jo bomo poleti videli tudi na Ptuju, bo v Kostanjevici na ogled do 15. maja. V okviru izmenjave med mestoma Ptuj in Kostanjevica bodo na Ptuju odprli tudi pregledno razstavo Silva Omerzuja, ki je bila v Galeriji Božidarja Jakca na ogled leta 2020/2021. MG Štajerski TEDNIK torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK Futsal Lokalna rivala med seboj že v četrtfinalu Stran 14 Rokomet Dravaši odpovedali končnico in že končali sezono Stran 14 stran 13 Nogomet Haloški derbi, ki se ga ne bi sramovali niti prvoligaši Stran 15 Odbojka Dobri servisi prinesli premoč Benediktu Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. SNL Nafta in Rogaška bližje Triglavu V gosteh uspešnejši kot doma ... REZULTATI 22. KROGA: Drava – Rudar Velenje 0:4 (0:1); Roltek Dob – Triglav 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Vipotnik (73., z 11 m), 1:1 Pišek (93.); Rogaška – Ilirija 1911 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Musulin (4.), 2:0 Rantuša Lampreht (41.); Krka – Gorica 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Majić (9.), 1:1 Leban (42.), 1:2 Leban (62.), 2:2 Agić (84., ag.); Nafta 1903 – Vitanest Bilje 4:1 (2:1); strelci: 1:0 Burai (17.), 2:0 Drk (36.), 2:1 Jermol (38.), 3:1 Haljeta (54.), 4:1 Magdič (84.); Krško – Primorje 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Zavnik (24.), 0:2 Džuzdanović (46.), 0:3 Kodermac (68.); Drava Ptuj – Rudar Velenje 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Jovanović (30.), 0:2 Bošković (50.), 0:3 Sousa Saramago (70.), 0:4 Sousa Saramago (90.). DRAVA PTUJ: Trajkovski, Nanitelamio, Tassin (od 66. Erhatič), Korošec (od 58. Mršič), Ploj, Alić, Čeh, Melvan (od 46. Štornik), Jelerčič (od 77. Pivko), Šlak (od 66. Penič), Milijanić. Trener: Nastja Čeh. RUDAR VELENJE: Sekulić, Kryeziu, Russell Borden, Đođ (od 68. Hrovat), Tubić, Kosić (od 77. Majcenovič), Sousa Saramago, Kočar, Jovan (od 80. Vošnjak), Jovanović (od 77. Boampong Wirekoh), Bošković (od 80. Verbič). Trener: Željko Mitraković. Nogometaši Drave so drugič v tej spomladi razočarali svoje navijače, saj so na Mestnem stadionu na Ptuju po Rolteku iz Doba, ki jih je premagal 1:6, doživeli še en visok poraz, tokrat z Rudarjem. Vmes so Ptujčani v gosteh izvlekli neodločena rezultata in to očitno pomeni, da lažje nastopajo v gosteh kot doma. To čudi tudi uradnega predstavnika kluba Nastja Čeha: »Opažam, da ekipa v gosteh funkcionira lažje, čeprav še sam ne vem, zakaj je tako. Dve domači tekmi, dva visoka poraza, medtem ko smo v gosteh v Krškem in Ajdovščini pokazali čisto drugačen obraz. Igralci so si sami ustvarili dodaten pritisk igranja na domačem igrišču, kar ni dobro in se je žal poznalo tudi na rezultatu.« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so visoko izgubili še drugo zaporedno srečanje na domačem igrišču. Rudar z enostavno igro do visoke zmage Rudar je bil s hitro, organizirano in predvsem enostavno igro boljši in predvsem konkretnejši tekmec. Drava je pokazala več energije kot na zadnji domači tekmi, a je bilo preveč napak v sami igri, nepovezanosti in neorganiziranosti, da bi tokrat igralci v belih dresih prišli do ugodnega rezultata. V prvih dvajsetih minutah je približno sto gledalcev videlo po dve nevarni situaciji na vsaki strani, za Ptujčane sta streljala Ploj in Šlak, za Velenjčane pa Sousa Saramago in Kočar. Gostujoči igralci v zelenih dresih so svojo bolj ofenzivno igro kronali z zadetkom v 30. minuti, ko je samostojen prodor z izjemnim diagonalnim strelom zaključil Sandro Jovanović – 0:1. Po vodstvu so knapi postajali vedno bolj razigrani, medtem ko je igra domače vrste pešala. Že v peti minuti nadaljevanja je po kotu z desne strani v osrčju kazenskega prostora najvišje skočil Boško Bošković in je z glavo dosegel drugi zadetek – 0:2. Najlepšo priložnost na tekmi je imel za Dravo v 57. minuti Ploj, ko je bil sam pred vratarjem Sekulićem, ki je njegov strel z bližine ubranil. Veliko več dela je imel na drugi strani ptujski vratar Trajkovski, Rokomet z Liga NLB, 19. krog Slab zaključek drago stal Ormožane jič pri izidu 13:13. Največ preglavic sta vinarjem povzročala že omenjeni Levc in odličen organizator igre Miha Kotar, Vratarski dvoboj Gašper Dobaj - Alen Skledar v 1. polčasu je z 8:4 v obrambah dobil član Jeruzalema. V nadaljevanju so počasi primat na igrišču pričeli prevzemati gostje, ki so v petih primerih ušli na dva gola prednosti, obenem pa še imeli številne priložnosti za +3. V 44. minuti je vodstvo Prlekov znašalo dva gola (22:24), nato pa je sledil njihov potop. Bojanu Čudiču, organizatorju ormoške igre, so povsem pošle moči, vratar Slovenj Gradca Slovenj Gradec – Jeruzalem 30:28 (15:14) SLOVENJ GRADEC: Petrič, Dobaj (14 obramb), Smolnikar; Grobelnik, Cvetko 5 (1), Bulovič 1, Cokan, Jezernik 3, Levc 8, Šol, Kotar 5, Lesjak, Kleč, Komar, Štumpfl 5, Yankovskiy 3. Trener: Ivan Vajdl JERUZALEM: Skledar (11 obramb - 1x7m), Balent; Mlač Černe, Čudič 3 (2), Voljč, Fergola, Žuran, G. Hebar, T. Hebar 5 (1), Pungartnik 1, Pandev, Kosi 4, Krabonja 1, Ćirović 3, Bogadi 7, Škrinjar 4. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Slovenj Gradec 2/1; Jeruzalem 3/3. IZKLJUČITVE: Slovenj Gradec 2; Jeruzalem 4 minute. IGRALEC TEKME: Miha Kotar (Slovenj Gradec). V izjemnem vzdušju in ob lepo polni dvorani v Slovenj Gradcu je bila odigrana zanimiva tekma med domačini iz Koroške ter gosti iz Prlekije. Slednji so po vrnitvi Slovenj Gradca v elitni razred dobili zadnje štiri medsebojne obračune. Tudi tokrat so odšli na pot v upanju na peto zaporedno zmago. V 1. polčasu so jeruzalemčki, pri katerih je zaradi poškodbe man- Ormoški rokometaši so s Slovenj Gradcem prekinili serijo štirih zaporednih zmag. jkal Teo Šulek, vodili le enkrat (2:3). Slovenj Gradec je odgovoril s serijo 4:0 (6:3). To so bile minute Uroša Štumpfla na desnem krilu in Vida Levca na levem zunanjem, ki sta pridno polnila mrežo Alena Skledar- ja, ki je v preteklosti že nosil dres Slovenj Gradca. Z dobrim zaključkom prvega dela tekme so Ormožani ujeli tekmece in rezultat je bil petkrat poravnan, prvič pri izidu 9:9 in zadn- ki je sicer skupno prejel štiri zadetke, a je imel tudi številne dobre in uspešne obrambe. Nemočen je bil tudi pri tretjem velenjskem zadetku, saj se je Brian Sousa Saramago sam znašel pred njim in ga je rutinirano lobal, medtem ko je isti igralec dokončal lepo akcijo z natančnim strelom v dolgi kot za končni izid 0:4. Po visokem porazu je kapetan Drave Alen Ploj dejal: »Tekme nismo začeli slabo, saj smo imeli priložnost ali dve za zadetek. Proti takšnim ekipam, kot je Rudar, moramo zadeti iz prve priložnosti, če želimo priti do ugodnega rezultata, saj vemo, da na tekmi ne bomo imeli veliko priložnosti. Po prvem zadetku smo padli v igri, še bolj pa po drugem, kar se ne bi smelo zgoditi, saj smo dovolili Rudarju, da je prišel do visoke zmage. Ta tekma je sedaj za nami, pred nami je nov teden treningov in priprav, da Dobaj je v nizu sestavil kar osem obramb in kar 12 minut ni prejel zadetka. Ormožani so zapravili cel kup odprtih strelov, na drugi strani so Korošci preko lahkih golov marljivo kaznovali prav vsako napako Ormoža. Levc je pet minut pred koncem zadel za +4 (28:24). David Bogadi je v 56. minuti iz polprotinapada prekinil strelski post gostov (28:25) in zatlelo je še rahlo upanje v preobrat, ampak gostitelji na krilih polne dvorane niso dovolili preobrata. Zmaga Slovenj Gradca je na koncu čista kot solza (30:28). Jeruzalem v 20. krogu v petek, 1. aprila, ob 18.30 na Hardeku gosti trebanjski Trimo, ki v državnem prvenstvu še ni doživel poraza. Pričakuje se polna dvorana na Hardeku in prava rokometna poslastica. Uroš Krstič Ivan Vajdl, trener Slovenj Gradca: „Čestital bi svojim izbrancem, predvsem za igro v obrambi v zadnjih petnajstih minutah tekme, ko so res garali, da smo naredili delni izid 6:0. V teh odločilnih trenutkih je v golu odlično branil tudi Dobaj. Končno nam je uspelo prekiniti niz porazov proti Jeruzalemu, ki je bil za nas prava črna mačka. V nadaljevanju želimo napredovati po lestvici in si pridobiti mesto, ki vodi v Evropo.“ Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: „Do 45. minute smo odigrali zelo solidno, nato pa je sledil neverjeten padec v naši igri. Prihajali smo do zaključnih strelov, katerih pa potem nismo uspeli spreminjati v zadetke. Več kot deset minut nismo dosegli zadetka in to nas je stalo zmage v Slovenj Gradcu. Zmaga domačinov je zaslužena, za kar jim čestitam. Tekmo bo potrebno dobro analizirati in priti do odgovora zakaj takšen padec v zadnji četrtini tekme. V petek bomo poskušali na krilih naših navijačev presenetiti še neporaženi Trimo. Slednji je na papirju sicer favorit, ampak poskušati zmagati in verjeti v zmago ni greh.“ Beltinci Klima Tratnjek – Fužinar Vzajemci 0:3 (0:0); strelca: 0:1 Verunica (49.), 0:2 Jovicic (84.), 0:3 Verunica (89.); Jadran Dekani – Brežice 1919 Terme Čatež 0:0. 1. GORICA 22 2. TRIGLAV KRANJ 22 3. NAFTA 1903 22 4. ROGAŠKA 22 5. RUDAR VELENJE 22 6. PRIMORJE 22 7. FUŽINAR VZAJEMCI 22 8. KRKA 22 9. ROLTEK DOB 22 10. BELTINCI TRATNJEK 22 11. VITANEST BILJE 22 12. ILIRIJA 1911 22 13. JADRAN DEKANI 22 14. KRŠKO 22 15. DRAVA PTUJ 22 16. BREŽICE ČATEŽ 22 17 14 11 12 11 8 9 8 8 7 6 6 4 4 4 2 2 3 5 3 7 4 2 8 1 10 8 6 5 8 7 7 5 9 7 8 8 8 5 11 10 8 7 11 4 14 7 13 39:12 38:14 52:22 35:27 40:34 32:26 36:34 34:27 35:33 26:30 29:35 21:28 24:25 19:42 22:64 15:44 53 47 40 38 34 32 32 31 29 28 26 23 22 19 16 13 se čim bolje pripravimo na tekmo proti Triglavu.« V pričakovanju novega trenerja Že pred tekmo s Primorjem je trenersko palico v roke začasno prevzel Nastja Čeh, ki je kot uradni predstavnik kluba tudi vodil Dravo na tekmi z Velenjčani. Po njej je Čeh o nadaljevanju prvenstva in novem trenerju dejal: »Pred nami je nekaj težkih krogov, v katerih verjamem, da bomo presenetili in da bomo kje vzeli prepotrebne točke, morda tudi proti takšnim tekmecem, kjer se od nas tega ne bo pričakovalo. Še vedno si želimo zagotoviti obstanek, kar je naš osnovni cilj. Do tega cilja nas bo – tako upam – pripeljal nov trener, ki ga bomo poizkušali poiskati v naslednjih dneh.« David Breznik NLB liga REZULTATI 19. KROGA: Slovenj Gradec 2011 – Jeruzalem Ormož 30:28 (15:14), Gorenje Velenje – Herz Šmartno 35:23 (14:12), Celje Pivovarna Laško – Riko Ribnica 37:28 (18:12), Sviš Ivančna Gorica – Urbanscape Loka 25:26 (15:13), Trimo Trebnje – Koper 29:27 (16:13), Ljubljana – LL Grosist Slovan 32:32 (19:20), Dobova – Maribor Branik 19:23 (12:11). 1. CELJE PIVO, LAŠKO 2. TRIMO TREBNJE 3. GORENJE VELENJE 4. RIKO RIBNICA 5. URBANSCAPE LOKA 6. KOPER 7. SLOVENJ GRADEC 8. MARIBOR BRANIK 9. LL GROSIST SLOVAN 10. DOBOVA 11. JERUZALEM ORMOŽ 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 13. LJUBLJANA 14. HERZ ŠMARTNO 19 17 18 19 19 19 19 19 18 19 18 19 19 18 18 14 13 12 11 9 9 8 7 7 6 4 2 1 1 3 1 1 0 1 1 1 2 1 2 0 2 2 0 0 4 6 8 9 9 10 9 11 10 15 15 15 37 31 27 25 22 19 19 17 16 15 14 8 6 4 1. A SRL (ž) - modra skupina 1. KRIM MERCATOR 17 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 18 3. Z'DEŽELE 18 4. KRKA 18 5. LITIJA 17 6. ZAGORJE 18 7. PTUJ 18 8. VELENJE 18 9. TRGO ABC IZOLA 18 10. ZELENE DOLINE ŽALEC 18 17 14 14 12 6 6 5 4 4 2 0 2 1 1 1 1 1 1 0 2 0 2 3 5 10 11 12 13 14 14 34 30 29 25 13 13 11 9 8 6 PARI ČETRTFINALA: Krim – Velenje, Mlinotest Ajdovščina – ŽRK Ptuj, Z'dežele – Zagorje, Krka – Litija. torek, 29. 3. 2022 Štajerski TEDNIK Šport 14 1. SFL REZULTATI 18. KROGA: Oplast Kobarid – Dobovec 1:5 (1:3), Dobrepolje – Litija 1:6 (0:5), Mlinše – Bronx Škofije 2:7 (2:5), Meteorplast Šic bar – Sliko Vrhnika 1:6 (0:3). Končni vrstni red rednega dela sezone: Lokalna rivala med seboj že v četrtfinalu S tekmami 18. kroga se je končal redni del sezone v 1. slovenski futsal ligi, posledično so znani tudi pari uvodnega kroga končnice. V zaključku so edino odprto dilemo – bodo tretji Vrhničani ali Ptujčani – v svoj prid z zmago v Ljutomeru odpravili igralci Silika. 1. DOBOVEC 2. LITIJA 3. SILIKO VRHNIKA 4. HIŠA DARIL PTUJ 5. METEORPLAST ŠIC 6. OPLAST KOBARID 7. MLINŠE 8. BRONX ŠKOFIJE 9. DOBREPOLJE Meteorplast Šic bar – Sliko Vrhnika 1:6 (0:3) Foto: KMN Meteorplast Nogometaši Meteorplasta so izgubili tekmo zadnjega kroga rednega dela sezone z Vrhničani. Dvoboj med Meteorplastom ŠIC barom in Silikom bo zapisan v zgodovino prvoligaških obračunov, saj sta se pomerili ekipi, kateri so ju sestavljali igralci v povprečju mlajši Rokomet z 1. B SRL (m) Najboljši polčas Iga zadostoval za zmago Moškanjci-Gorišnica – Mokerc-Kig 25:29 (12:19) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bratuša; Hrupič 7, Šandor 7(4), Maroh 5, T. Bedrač 3, N. Bedrač 1, Krasnič 1, Zupanič 1, Sok, Leben, Lorenčič. Trener: Siniša Radujković. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 4/4; Mokerc-Kig 3/3. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 6 minut; Mokerc-Kig 10 minut. Gorišničani v zadnji tekmah nikakor ne najdejo izhoda iz krize, serija negativnih izidov ima že kar dolgo brado. Minimalni poraz v zaostali tekmi proti vodilnim Krčanom je prejšnji teden nakazal mogoč zasuk forme, a je že naslednja tekma to znova demantirala. Po vodstvu 3:2 se je barka oslabljenih domačinov v naslednjih minutah začela naglo potapljati in gostje so v 18. minuti že vodili 5:12. Obramba domačinov je bila luknjičasta, v napadu pa se je statistika polnila v rubrikah izgubljenih žog in zastreljanih zicerjev. »Čeprav se tega nismo nadejali v takšni meri, smo z dobro igro od prve minute naprej imeli vajeti igre v svojih rokah in smo zasluženo zmagali. To je bil eden naših najbolje odigranih polčasov v tej sezoni, vedno smo našli ustrezno rešitev. V drugem delu smo le kontrolirali rezultat,« je po tekmi povedal Tine Ponikvar, vratar in kapetan Mokerca-Kiga. V drugem polčasu so domačini pokazali več želje in borbenosti, razlika iz prvega dela se je skoraj prepolovila. Ko bi lahko celo začeli resnejši Radgona – Drava Ptuj 39:17 (21:9) V Radencih so domačini od samega začetka zaigrali »na polno« in v 19. minuti vodili že z desetimi goli razlike (13:3). Le trije goli gostov v tem obdobju (Vasič Krajnc 2, Bukvič) pričajo o nemoči ptujske zasedbe. Prednost domačih varovancev trenerja Nena Potočnjaka se je večala do konca srečanja. Drava Ptuj – Kronos 31:33 (14:18) DRAVA PTUJ: Rkman, Bedenik; Bezjak 10(3), Vasič Krajnc 5(1), Bračič 5, Geč 5, Janžekovič 3(1), Pogelšek 13 12 8 8 4 4 3 2 1 2 3 4 3 4 4 4 6 4 1 1 4 5 8 8 9 8 11 93:28 59:28 65:50 67:50 49:60 35:58 40:65 39:53 37:92 41 39 28 27 16 16 13 12 7 ton in predčasen odhod v slačilnico. Vrhničani so z igralcem več na parketu povedli v 5. minuti, ko je zadel Max Vesel, zmedo v domači ekipi pa je minuto za tem izkoristil še Tobija Kavčič za povišanje vodstva. Gostje so odlično nadzorovali potek dvoboja, do izida polčasa pa prišli v 15. minuti, ko je bil znova uspešen Vesel. Ljutomerčani so v drugi polčas vstopili z agresivnejšo taktiko. Priigrali so si veliko priložnosti, gostujoči vratar Maks Vidmar, ki so ga Vrhničani prvič v tej sezoni postavili na vrata, pa je imel svoj dan in je z obrambami spravljal v obup domače futsalerje. Nekaj upanja je domačim v 31. minuti vlil Rok Šnofl, ko pa so gostitelji zaigrali z vratarjem v polju, pa so gostje njihove napake kaznovali in z goli Žiga Franka, Davida Vesela in Uroša Đurića prišli do visoke zmage. Matic Goznik, Meteorplast Šic bar: »Gostje so dominirali celotno tekmo, zato je njihova zmaga zaslužena. Poznalo se nam je, da nismo nastopili kompletni, a tudi Vrhničanom je manjkalo nekaj igralcev. Upam, da se že do petka in prve tekme na Ptuju zberemo v čim bolj polni postavi. Obljubim, da se bomo borili, pričakujem pa čim več navijačev. Upam na presenečenje.« polčasu povsem nadigrali gostitelje. Potek tekme sta skrojili tudi nespametni potezi Tilna Rajterja, ki si je z dvema nevarnima prekrškoma že sredi tretje minute prislužil rdeči kar- 1. B SRL (m) pokazale tudi v obrambi, vedno smo bili korak ali dva prepozni, posledično sta bila naša vratarja nemočna. V drugem polčasu smo sebi in gledalcem pokazali, da smo lahko konkurenčni vsem, a je bilo žal prepozno za preobrat. Naše težave izhajajo iz tega, ker se že na treningih redko zberemo v potrebnem številu: fantje so v službah in šolah, imamo poškodbe, tudi bolezni nas redčijo, da sploh ne omenjam covida, ki nam povzroča težave že celotno sezono. To je naša realnost in dolgoročno je na ta način težko držati visok nivo forme. To se še najbolj kaže proti ekipam iz spodnjega dela lestvice. Prepričan sem, da bi sicer lahko držali korak tudi z vrhom.« Siniša Radujković, trener Gorišnice: »Tokrat je bila obramba slabši del ekipe, nismo se držali dogovorFoto: Črtomir Goznik jenega, ni bilo prave agresivnosti, posledično so gostje prihajali do Rokometašem Gorišnice tudi proti gostom z Iga ni uspelo najti ključistih priložnosti za gol. Zaradi raz- ča do zmage. ličnih objektivnih okoliščin nam gre spomladi slabo, a tako je v športu, gi to izboljšamo. Težko je z majhnim delu tekme z nižjo energijo ne uspe prihajajo dobre in slabe faze. Ne pre- številom zdravih igralcev, ni prave parirati konkurentom.« ostane nam drugega, kot da s trenin- rotacije, tako da nam v kakšnem Jože Mohorič REZULTATI 20. KROGA: Moškanjci-Gorišnica – Mokerc-Kig 25:29, Alples železniki – Črnomelj 30:25, Frankstahl Radovljica – Grosuplje 25:24, Dol TKI Hrastnik – Sevnica 29:28, Krško – Butan plin Izola 29:30. 1. KRŠKO 18 16 2. KRKA 16 14 3. BUTAN PLIN IZOLA 18 13 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 16 9 5. SEVNICA 18 8 6. MOKERC - KIG 16 7 7. DOL TKI HRASTNIK 17 7 8. FRANKSTAHL RADOVLJICA 17 5 9. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 16 5 10. GROSUPLJE 17 5 11. ALPLES ŽELEZNIKI 16 2 12. ČRNOMELJ 17 2 0 0 1 3 1 3 1 2 1 1 2 1 2 2 4 4 9 6 9 10 10 11 12 14 32 28 27 21 17 17 15 12 11 11 6 5 lov na tekmeca, pa se jim je znova zgodilo nekaj prelahko izgubljenih žog, predvsem po ubranjenih strelih vratarjev jim kot po pravilu ni uspelo ujeti odbite žoge. Tomas Bedrač, Gorišnica: »Prvi polčas smo odigrali slabo, v napadu so nas gostje presenetili z globoko obrambo, ki jo ekipe v tej ligi le redko igrajo. Frustracije iz napada so se Dravaši odpovedali končnico in že končali sezono 2(1), Korez 1, Bukvič, Čuš, Gubeljak, Žuran. Trener: Mitja Žuran. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 6 minut; Kronos 18 minut. Ekipa Kronosa bi bila v »normalnih okoliščinah« za ptujsko vrsto nedvomno premagljiva, a ob številnih težavah v taboru dravašev je bil še 14. poraz v sezoni neizbežen. Trenerju Mitju Žuranu so na pomoč v zaključku sezone priskočili nekateri veterani, Matej Bračič, Sašo Korez in Nejc Janžekovič, tudi sam trener je odigral nekaj minut. »Glede na vse, kar se nam je dogajalo skozi sezono, smo proti Kronosu odigrali zelo dobro tekmo. Na koncu nam je zmanjkalo moči za kakšno točko, a smo ohranili pravo držo in se borili do zadnjih atomov moči. Vesel sem, da smo pokazali, da znamo igrati,« je tekmo na kratko opisal najboljši strelec ekipe Matjaž Bezjak. V nadaljevanju se je dotaknil še ocene celotne sezone, v kateri je Drava zbrala le tri točke: »Ocena ne more biti drugačna kot zelo slaba. Pričakovali smo več, čeprav smo že od začetka vedeli, da zaradi slabšega igralskega kadra ne moremo ponovi- 16 16 16 16 16 16 16 16 16 Pari četrtfinala, prve tekme 1. 4.: Dobovec – Bronx Škofije Litija – Mlinše Siliko – Oplast Kobarid Hiša daril Ptuj – Meteorplast Šic bar V polfinale bo napredovala ekipa, ki bo prej zbrala dve zmagi. Uvodne tekme bodo na sporedu 1. aprila, druge 8. aprila, morebitne tretje pa 12. aprila. Devetouvrščeno Dobrepolje ni neposredno izpadlo v 2. ligo, ampak se bo v dveh tekmah z ekipo Miklavža, drugouvrščeno ekipo 2. SFL, pomerilo za prvoligaški status. V 1. ligo se je neposredno uvrstila ekipa KMN Sevnica, zmagovalka 2. lige. od 21 let. V obeh moštvih so namreč manjkali ključni, izkušenejši igralci (kartoni, bolezni, poškodbe). Blizu 100 gledalcev je videlo boljšo igro gostov, ki so predvsem v prvem Rokomet z 2. SRL (m) Rokometaši Drave so ob koncu tedna odigrali svoji zadnji tekmi letošnje sezone v 2. ligi, v četrtek so najprej v zaostali tekmi 15. kroga gostovali v Radencih pri ekipi Arcont Radgona, v petek pa so v domači dvorani gostili ekipo Kronosa. Obakrat so izgubili, a sta bili tekmi precej različni glede na potek. stran 14 torek z 29. marca 2022 Futsal z 1. SFL STRELCI: 0:1 Vesel (5.), 0:2 Kavčič (6.), 0:3 Vesel (15.), 1:3 Šnofl (31.), 1:4 Frank (33.), 1:5 Vesel (35.), 1:6 Đurić (39.). METEORPLAST ŠIC BAR: Lovrenčič, Prijol; A. Goznik, M. GozniK, Rajter, Trstenjak, Goričan, Kosec, Šnofl, A. Ruis. V dvorani Šic v Ljutomeru je imela tekma proti Siliko pravi tekmovalni naboj, saj bi se ljutomerska ekipa v primeru zmage v prvem krogu končnice pomerila prav z Vrhničani. Po prepričljivem in povsem zasluženem porazu bo v četrtfinalu merila moči s ptujsko ekipo Hiša daril. COLOR CMYK ti prejšnjih sezon. Vsak od nas je na igrišču poskušal pokazati kar največ, tudi kakšno točko bi si kje še zaslu- žili, a tega za nazaj več ne moremo popraviti. Na našo nesrečo smo imeli ob že tako majhnem številu igralcev še številne težave s poškodbami in boleznimi – prenekatero tekmo smo odigrali z eno samo menjavo ali celo brez nje. To je nedvomno eden od glavnih vzrokov za zadnje mesto na lestvici.« Po predispozicijah lige bi morale vse ekipe odigrati še končnico, v prvi skupini ekipe od 1. do 4. mesta, in v drugi ekipe od 5. do 9. mesta. Pri Dravi so na upravnem odboru že sprejeli sklep, da se tega tekmovanja ne bodo več udeležili (podobno kot Kronos), tako da so že zaključili sezono. Kočevje – Velika Nedelja 23:30 (15:17) VELIKA NEDELJA: Mesarec (9 obramb), Firšt Šeruga (8 obramb); Zorec 3, Kosi, Kovačec 6, Toplak 4, Torič 1 (1), Sovič 2, Borko 7 (2), Kralj 2, Niedorfer 5. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec. IZKLJUČITVE: Kočevje 2; Velika Nedelja 12 minut. Velika Nedelja je tudi na težkem gostovanju v Kočevju zabeležila zmago. Domačini, ki lovijo četrto mesto, ki vodi v play off, niso vodili niti enkrat. Od samega začetka tekme so za gol ali dva vodili gostje, pri katerih je manjkal Aljoša Munda. Rezultat je bil zadnjič izenačen na 8:8, v petih ali šestih primerih pa so gostje v tem 2. SRL (m) Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so s porazom proti Kronosu že zaključili sezono, v kateri jim je uspelo zbrati le tri točke. 1. VELIKA NEDELJA 2. AJDOVŠČINA 3. JADRAN HRPELJE 4. KOČEVJE 5. NOVA GORICA 6. ARCONT RADGONA 7. KRONOS 8. POMURJE 9. DRAVA PTUJ 15 15 16 10 16 9 15 8 15 8 16 5 15 5 16 3 16 1 0 2 2 1 1 2 1 2 1 0 4 5 6 6 9 9 11 14 30 22 20 17 17 12 11 8 3 UR delu prejeli zadetek „na uro“, ko sta imela sodnika že dvignjeno roko. Igra zelenih je nato postajala vse boljša in boljša. V 2. polčasu so zaigrali še bolj agresivno v obrambi, golov na uro več niso prejemali, v golu pa je odlično branil Ian Mesarec. Slednji je v 2. polčasu zamenjal Žana Firšta Šerugo, ki je v 1. polčasu prav tako svojo nalogo opravil odlično. V napadu je Velika Nedelja igrala strpno ter zbrano, tehničnih napak je bilo izjemno malo. Najvišja prednost v prid gostov je že znašala devet zadetkov (21:30). To je bila že petnajsta zaporedna zmaga Velike Nedelje, ki je vse bližje, da tudi teoretično postane prvak v tretjeligaški karavani. V soboto, 2. marca, k Veliki Nedelji prihaja četrtouvrščena ekipa rednega dela prvenstva. Odgovor, kdo bo to, bo padel v sredo, ko se bosta v neposrednem dvoboju pomerili ekipi Nove Gorice ter Kočevja. Enej Kovačec, Velika Nedelja: „Zelo smo veseli lepe zmage nad zelo talentirano ekipo Kočevja. Odlično smo znova odigrali v obrambi in to je tudi glavni ključ naših zmag v tem prvenstvu. Prav vsi igralci z užitkom igramo obrambo in ta nam prinaša lepe rezultate. V napadu si privoščimo malo napak. Serijo zmag želimo nadaljevati tudi v naslednjem krogu, ko bomo domačini Novi Gorici ali Kočevju. Sam bi si bolj želel za nasprotnika Novo Gorico.“ Jože Mohorič torek, 29. 3. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 15 Šport torek z 29. marca 2022 15 Nogomet z 3. SNL - vzhod Haloški derbi, ki se ga ne bi sramovali niti prvoligaši Premium Dobrovce – Bosch Bračič Videm 2:1 (2:0) Kety Emmi Bistrica – Podvinci 2:2 (1:0) STRELCA: 1:0 Podbrežnik (18., z 11 m), 2:0 Podbrežnik (36.), 2:1 Čuš (81.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Milić, Mesarič, Lah, Zdovc, A. Rogina, Šegula (od 80. Zupanič), S. Rogina, Krajnc, Vidovič (od 71. A. Plajnšek), Ovčar, Nahberger (od 60. Čuš). Trener: Luka Gajšek. Igralci Vidma so spomladanski del začeli odlično, z dvema zmagama (proti Šampionu in Šmarju), na tretji stopnički pa so se v Dobrovcih nekoliko nepričakovano spotaknili. »Če gola ne daš, potem ga dobiš, pravi nogometni rek, in prav to se je tokrat zgodilo nam. Začeli smo z veliko prevlado, v uvodnih 15 minutah smo imeli dve 100 % priložnosti, a ju Vidoviču in Šegulu ni uspelo realizirati. Domačini so nato s številnimi dolgimi podajami vzpostavili ravnovesje, po eni takšnih smo naredili naiven penal, ki ga je Elvino Podbrežnik realiziral. Po zaostanku dolgo nismo mogli sestaviti igre in iz tega smo prejeli še drugi zadetek istega igralca. V drugem delu smo konstantno pritiskali na domači gol, si ustvarjali priložnosti, a gola nam ni uspelo doseči vse do končnice. Po znižanju bi lahko tudi izenačili, a tudi iz najlepših situacij nam ni uspelo zadeti, Zdovc je npr. v zadnji minuti tekme za las zgrešil gol. Imamo težave z realizacijo, manjka nam klasični napadalec, ki bi mu v konici napada uspelo potisniti žogo v mrežo. Škoda je teh izgubljenih točk,« je dejal trener Vidma Luka Gajšek. STRELCI: 1:0 Bračko (39.), 1:1 Orovič (61.), 1:2 Zajko (66., z 11 m), 2:2 Kapun (94.). KETY EMMI BISTRICA: Dabanovič, Pušnik (od 71. Ribič), Rozman, Vidmar, Bračko, Polegek (od 57. Ferčič), Bajraj, Kovačič (od 81. Bozgo), Dvoršak (od 71. Kapun), Jevšenak, Lovenjak. Trener: Simon Dvoršak. PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Ramšak, Rodrigues (od 62. Zamuda Horvat), Orovič, Zajko (od 92. Simič), Svenšek, Kuserbanj, Oman, Kolenko (od 62. Modrič), Anžel. Trener: Robert Hojnik. V Slovenski Bistrici so pri vodilnem moštvu lige gostovali Podvinčani. Oboji so v prejšnjem krogu klonili, zato so tokrat želeli popraviti vtis. Težko je reči, komu je to bolje uspelo, saj so bili po tekmi v obeh taborih prisotni dokaj mešani občutki … S točko bi morali biti bolj zadovoljni gostje, ki pa lahko upravičeno obžalujejo prejeti gol v zadnji minuti sodnikovega dodatka. Na drugi strani so bili domačini v vlogi favoritov, na koncu pa so se morali za točko trdo boriti do zadnje sekunde tekme … »Na tem srečanju je bilo možno vse: lahko bi tekmo seveda zmagali, ob morebitnem prejetem zadetku v 80. in 85. minuti, ko so imeli domačini dve lepi priložnosti, pa bi lahko ostali tudi brez vsega. Nagibam se k temu, da je remi realen, čeprav nekoliko grenkega priokusa ostaja. Že v 3. minuti nas je prvič rešil vratar, ki je zmagal v dvoboju ena na ena z na- Nogomet z Ženska liga Dva zapravljena penala, pa še vedno blizu Ljubljana – Doxakey 4:1 (3:0) STRELKE: 1:0 Šmid (14.), 2:0 Pintarič (22., z 11 m), 3:0 Tibaut (35.), 3:1 Potočnik (64.), 4:1 Sušnik (66.). DOXAKEY PTUJ: Neža Forštnarič, Eva Vidovič, Tina Hvalec (od 36. Klara Kitak), Nuša Štumberger (od 77. Jelena Spasić), Tajda Tušek, Pia Ciganović, Anja Lončarič, Taja Lončarič, Maša Potočnik, Nuša Forštnarič, Špela Pernek (od 63. Tjaša Križan). Trener: Uroš Šmigoc. Ptujske nogometašice so zadnjo tretjino sezone začele z gostovanjem na stadionu Ilirije, kjer jih je na igrišču z umetno travo gostila domača zasedba ŽNK Ljubljana. Pred dvema tednoma se je medsebojna tekma istih tekmic na Ptuju končala z visoko zmago gostij (0:15), tokrat je bila slika z vidika ptujskega moštva veliko bolj optimistična. »V primerjavi z omenjeno tekmo je bilo tokrat super. Ob polčasu smo res zaostajali 3:0, a smo imeli pri rezultatu 2:0 na voljo penal, ki pa ga je domača vratarka Eva Vamberger ubranila, poskusila je Tajda Tušek. V drugem polčasu je prišla do izraza naša dobra kondicijska priprava, dekleta so stopila skupaj in začele igrati veliko bolje. Znova smo imeli na vo- 3. SNL – vzhod REZULTATI 17. KROGA: Cirkulane – Zavrč, Posavje Krško – Koroška Dravograd, Kety Emmi Bistrica – Podvinci 2:2 (1:0), Premium Dobrovce – Bosch Bračič Videm 2:1 (2:0), Šmarje – Korotan Prevalje 0:3 (0:2), Šampion – Dravinja 1:2 (0:1), Zreče – Šmartno 0:1 (0:0). 1. KETY EMMI BISTRICA 17 2. KOR. DRAVOGRAD 17 3. DRAVINJA 17 4. ŠMARTNO 1928 17 5. CIRKULANE 17 6. ŠAMPION 17 7. KOROTAN PREVALJE 17 8. B. BRAČIČ VIDEM 17 9. ZAVRČ 17 10. POSAVJE KRŠKO 17 11. PODVINCI 16 12. P. DOBROVCE 17 13. ŠMARJE 17 14. ZREČE 16 13 10 9 9 8 9 7 5 5 5 5 5 3 2 3 2 3 3 5 0 2 6 5 5 4 3 4 1 1 5 5 5 4 8 8 6 7 7 7 9 10 13 52:10 41:27 28:17 30:20 25:20 31:30 23:37 23:30 20:30 26:37 28:26 29:37 15:28 12:34 42 32 30 30 29 27 23 21 20 20 19 18 13 7 ZAOSTALA TEKMA 15. KROGA: Zreče – Podvinci (v sredo, 30. 3., ob 16.30 v Zrečah). padalcem Bistrice, tudi kasneje je bil zelo zanesljiv. V drugem polčasu smo po zaostanku stopili nekoliko višje, kar se nam je ob izjemni borbenosti obrestovalo in smo prešli v vodstvo. Napaka v 94. minuti pa nas je stala zmage, a tudi točka proti vodilni ekipi lige ni slab dosežek,« je povedal trener Podvincev Robert Hojnik. Cirkulane – Zavrč 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Živič (11.), 1:1 Kukovec (16., ag.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Sitar, Živič, Bojnec, Ciglarič (od 70. Ženska liga REZULTATI 15. KROGA: Ljubljana – Doxakey 4:1 (3:0), Olimpija Ljubljana - Primorje Gaia Naturelle 13:0 (5:0), Radomlje – Cerklje 12:0 (6:0). Tekma Nona Pomurje Beltinci – Krim je bila preložena. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 15 2. POMURJE BELTINCI 14 3. LJUBLJANA 15 4. RADOMLJE 15 5. CERKLJE 15 6. DOXAKEY 15 7. PRIMORJE GAIA 15 8. KRIM 14 14 13 10 9 5 4 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 143:10 1 112:3 5 79:31 6 72:21 10 21:65 11 19:90 12 10:98 13 9:147 42 39 30 27 15 12 9 3 ljo penal, a tudi v drugo je bila domača vratarka uspešnejša – tokrat proti Špeli Pernek. Nato smo preko Maše Potočnik vendarle dosegli gol, ob naši pobudi pa je minil tudi zaključek srečanja. Če bi zabili gola iz penalov, bi lahko bilo zelo zanimivo,« je v pomenljivem tonu kratko poročilo o tekmi zaključil trener Uroš Šmigoc. JM Foto: Sandi Kelc Haloški derbi je minil v izjemnem vzdušju, ekipi pa sta se v trdem srečanju razšli s pravičnim remijem. Majcen), Mlakar, Kukovec, Travnikar, Ljubec, Golub. Trener: Boštjan Zemljič. ZAVRČ: Maroh, Pofuk, Zorec, Drevenšek, Pihler (od 70. Šket), Zorko (od 70. Lazar), Štumberger (od 82. Kokot), Potočnik (od 70. Vočanec), Predikaka, Kajzer, Koren. Trener: Gorazd Šket. Prvi haloški derbi v tem delu sezone je minil v ozračju, ki se ga ne bi sramovali niti prvoligaši – v živo si ga je namreč ogledalo več kot 400 gledalcev, ki so ustvarili izjemno navijaško kuliso. V vlogi favoritov so nastopili domačini, ki so v tekmo stopili s popotnico dveh spomladanskih zmag (proti Šmarju in Dobrovcah), Zavrčani so na drugi strani dvakrat ostali praznih rok (proti Dobrovcam in Šmartne- mu), izgubili so tudi zadnji dve tekmi jesenskega dela. To se na igrišču ni pretirano poznalo, oboji so v derbiju uprizorili trdo prvenstveno tekmo, po kateri sta se moštvi razšli s pravičnim remijem. Za domačine je po lepi globinski podaji s približno 15 metrov rutinirano zadel David Živič, gostje pa so izenačili z avtogolom Matevža Kukovca, ki je žogo nesrečno z glavo zabil v lastno mrežo. Boštjan Zemljič, trener Cirkulan: »V takšnem vzdušju je res lepo igrati, številni klubi iz višjih lig bi se lahko tukaj v organizacijskem smislu marsikaj naučili, vključno z dogajanjem pred in po tekmi. Sama tekma je bila trda, z veliko dolgimi podajami, rezultat pa je glede na vse realen. Obrambna vrsta je bila sestavljena 'na hitro', tudi sicer so nam v vsaki liniji manjkali pomembni členi, Li- Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž) Dobri servisi prinesli premoč Benediktu ŽOK G.S.V. Ptuj – Benedikt 1:3 (22, -11, -16, -19) ŽOK PTUJ: Tomanič, Čabrian, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Koren, Golub, Hentak, Pignar, Sivčevič, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Zadnjo tekmo sezone vzhodne 3. lige si je v športni dvorani Gimnazije Ptuj ogledalo precej gledalcev, ki so lahko uživali ob spremljanju zares atraktivnega in dinamičnega športa. Odbojka je pri ženskah trenutno najpopularnejši in najštevilčnejši šport v Sloveniji, kar je razvidno tudi po zanimanju na Ptuju. V Ženskem odbojkarskem klubu G.S.V. gradijo lastno ekipo, ki sloni na mladih igralkah, za katerimi je prva skupna sezona v članski konkurenci. Med sezono so si dekleta nabrala proti v glavnem močnejšim tekmicam nove izkušnje in so na lestvici pristala na 6. mestu. O minuli sezoni, tekmah in končni uvrstitvi je kapetanka Lea Horvat dejala: »To je realen končni rezultat in 6. mesto je kar dobro za našo mlado ekipo. Mogoče bi lahko zbrale še kakšno točko več, saj smo odigrale še nekaj dobrih tekem, na katerih pa nismo osvojile točk. Splošno gledano je ekipa delovala dobro, super se razumemo in mislim, da smo s tekmami proti težjim nasprotnicam tudi naredile določen napredek v odbojkarski igri.« pavšek, Zazić in Cimerman. Igra ni bila na posebno visokem nivoju, so se pa moji dečki trudili in dali res vse od sebe. Če bi ob zaključku prvega polčasa namesto stative zadeli v polno, potem bi lahko bil izid tudi drugačen. Sicer nam gostje s čvrsto obrambno postavijo niso puščali prostora, čestitke za prikazano tudi njim.« Gorazd Šket, trener Zavrča: »Delitev točk je po mojem mnenju realen kazalnik dogodkov na igrišču. Sicer smo bili podjetnejši v prvem polčasu, vendar so domačini na drugi strani zadeli stativo in vprašanje je, kam bi se odvila tekma, če bi odšli na odmor s prednostjo. Tudi v drugem polčasu je bila tekma enakovredna, z našo rahlo pobudo, minila pa je brez izrazitih priložnosti na obeh straneh.« Jože Mohorič Mlada ptujska odbojkarska vrsta je osvojila uvodni niz na obračunu z Benediktom. Gostje so se v tem delu igre šele dodobra ogrevale, medtem ko so domačinke takoj pokazale zavidljiv nivo igre – izpostaviti velja prodoren servis, nekaj uspešnih blokov in dobro igro v polju – in so ta del dobile s 25:22. V drugem nizu so se Benedičanke razigrale in so si v sredini tega dela predvsem z izvrstnimi servisi priigrale neulovljivo prednost. Pri domačinkah je šepal sprejem, posledično so se pojavljale napake v igri in napadu, kar je ekspresno rezultiralo z izenačenjem – 11:25. S tem zagonom so gostje nadaljevale tudi tretji niz in so hitro spet visoko povedle. Domača trenerka Eva Vedlin Gojčič je iskala rešitve, kako zaustaviti razigrane gostujoče odbojkarice, ki so bile predvsem boljše v napadu in na servisu. Ob tem jim je v določenih točkah na pomoč priskočila še sreča in hitro so dobile tudi ta niz z rezultatom 16:25. V četrti niz so Ptujčanke stopile odločno in so povedle s 6:1. A ta prednost se je počasi topila in Benedikt je izenačil na 13:13, nato pa je po znanem scenariju z boljšim servisom in napadom prišel s končnim asom do zmage 19:25, za končni izid 1:3 v nizih. Ne glede na poraz je treba ponovno izpostaviti, da so se vse ptujske igralke zelo trudile, a so nekoliko preveč nihale v sami igri za ugodnejši rezultat. Ponovno so pokazale svoj potencial, predvsem pa se je videl med njimi pravi ekipni duh, ki prinaša pozitivno smer v prihodnosti ptujske ženske odbojke. David Breznik 3. DOL – vzhod (ž) Foto: Črtomir Goznik Nogometašice Doxakey Ptuj so pred dvema tednoma na domačem stadionu z ekipo ŽNK Ljubljana izgubile 0:15, tokrat so bile na njihovem igrišču veliko bližje presenečenju. Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice Benedikta so na Ptuju s preobratom slavile zmago. 1. SLOVENSKA BISTRICA 2. ČRNA 3. BENEDIKT 4. SVOLLEY 5. CELJE 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 7. ŽOK LJUTOMER II 8. UNIFOREST PREBOLD 9. DRAVOGRAD 10. MEŽICA 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 17 15 13 12 12 8 7 4 2 0 1 3 5 6 6 10 11 14 16 18 53:13 49:11 41:21 42:22 39:25 30:35 26:35 17:44 10:49 2:54 49 45 38 38 35 24 22 13 6 0 Štajerski TEDNIK torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 16 stran 16 torek z 29. marca 2022 Smučarski skoki Sezona olimpijskega preobrata in pike na i na poletih Z drugo planiško posamično tekmo se je končala moška sezona v smučarskih skokih. S slovenskega vidika je bila sijajna z dvema kolajnama na olimpijskih igrah v Pekingu ter naslovom svetovnih prvakov v poletih na ekipni tekmi. Obenem je bilo tudi nekaj drugih vrhuncev, pika na i pa podaljšan planiški konec tedna pred skupno skoraj 60.000 gledalci. S soncem obsijana letalnica bratov Gorišek je postregla s sanjskim zaključkom sezone za varovance glavnega trenerja Roberta Hrgota. Že od prvih poletov je bilo slutiti slovensko prevlado, ki se je še najbolj potrdila v petek s četverno zmago orlov. Ti so nato slavili še na ekipni tekmi, v nedeljo pa so Slovenci pri vrhu zasedli mesta od tri do sedem. Skupni zbir slovenskih uvrstitev na oder za zmagovalce je bil tako v sezoni svetovnega pokala 20 vključno z ekipnimi tekmami. Od tega pet zmag ter sedem drugih in osem tretjih mest. Sezone pa niso predstavljale le tekme svetovnega pokala, temveč tudi dva vrhunca na olimpijskih igrah ter na svetovnem prvenstvu v poletih. Olimpijski vrhunec dal krila ob koncu sezone Slovenska odprava je v Pekingu dokazala, da v reprezentanci vlada močna, a zdrava konkurenca. Pet skakalcev se je krčevito od samega začetka borilo za mesta v ekipah za posamične in ekipne tekme, na koncu pa je še najbolj trpel Anže Lanišek, do takrat in tudi na koncu sezone najboljši slovenski skakalec v svetovnem pokalu. V Pekingu je sicer v solidni formi nastopil le enkrat, kar le kaže, kako dobro razpoloženi so bili njegovi reprezentančni kolegi. Na koncu sta se Peter Prevc in Timi Zajc podpisala pod zlato na tekmi mešanih ekip skupaj z Uršo Bogataj in Niko Križnar. To je bil zagotovo vrhunec sezone smučarskih skokov za slovenske skakalce, ki so formo očitno tempirali za najpomembnejše preizkušnje. Na olimpijskih igrah je le malo zmanjkalo tudi za posamično kolajno Petra Prevca, ki je bil četrti na srednji skakalnici, Timi Zajc pa je bil šesti na veliki. Na ekipni tekmi so bili Slovenci sicer prvi favoriti, opravili so zelo dobre skoke, malce pa je zmanjkalo sreče z razmerami, zelo zadovoljni pa so bili tudi s srebrom. Na ekipni tekmi sta Peter Prevc in Timi Zajc dobila še družbo Lovra Kosa in Ceneta Prevca. Na koncu sezone so glavno merilo rezultati in po njih je moč sezono označiti kot odlično. Do konca novo- letne turneje je v njej sicer kraljeval Ryoyu Kobayashi, ki je drugič v karieri prejel zlatega orla na turneji, bil olimpijski prvak ter na koncu drugič odnesel še veliki kristalni globus. V prvem delu sezone se je kot novi zmagovalec tekem svetovnega pokala v zgodovinske knjige vpisal Lanišek. Slednji je končal sezono kot najboljši slovenski skakalec na sedmem mestu. Med deseterico pa sta mu družbo delala še Timi Zajc in Cene Prevc na osmem oziroma desetem mestu. Prvič v zgodovini slovenskega smučarskega skakanja v svetovnem pokalu se je zgodilo, da so kar trije zasedli mesto med najboljšo deseterico. Skupno je točke prejelo devet skakalcev. Poleg vseh doslej omenjenih še Domen Prevc, Bor Pavlovčič, Anže Semenič in Žiga Jelar. Prvič v slovenski skakalni reprezentanci se je tudi zgodilo, da je kar šest različnih tekmovalcev stalo na odru za zmagovalce v svetovnem pokalu. Lanišek je slavil eno zmago, bil štirikrat drugi in dvakrat tretji, Zajc in Jelar sta po enkrat zmagala, Zajc je ob tem zbral dve tretji mesti, Jelar pa eno drugo. Na odru za zmagovalce so stali še Peter Prevc, ki je bil enkrat drugi in tretji, ter Cene Prevc in Kos, ki sta bila po enkrat tretja za svoje prve stopničke v karieri. Foto: m24.si Planiški športni praznik je v dolino pod Poncami znova privabil množice navijačev. Na ekipnih tekmah v svetovnem pokalu so bili letos Slovenci zelo uspešni. Na stopničkah niso stali le na drugi tekmi v Bischofshofnu (4.). Pred tem so bili po sicer spodletelem nastopu Laniška »le« tretji, nato pa so prepričljivo slavili v Zakopanah, bili drugi za Avstrijo v Lahtiju ter skupaj z dekleti pobrali še obe zmagi na tekmah mešanih ekip. Ob drugem mestu v pokalu narodov, kjer so Avstrijci slavili s komaj 47 točkami naskoka, je to sezono z malim kristalnim globusom sklenil še Jelar, ki ima za seboj zgodbo od pekla do raja. Na začetku je močno zbolel za covidom-19, ki ga je za več mesecev oddaljil od treningov. Nato se je prebijal nazaj v formo prek celinskega pokala, ob koncu leta pa je zablestel na letalnicah. Mali nogomet z Študentska liga Selani zmagovalci lige Od novembra do marca je v dvorani Vrbanska pod Kalvarijo v Mariboru potekala študentska liga v malem nogometu – Zdrava zabava. Tekmovalo je 10 ekip, drugo leto je nastopala tudi ekipa iz Sel. V ekipi sta lahko bila kot izjema prisotna le dva igralca brez statusa študenta. Ekipe so se med sabo merile po sistemu vsaka z vsako, ekipa iz Sel je prvi del tekmovanja končala neporažena. Tako je kot najboljša vstopila v nadaljevanje, kjer je v dveh tekmah preskočila četrtfinale in se uvrstila na zaključni turnir, ki so ga odigrali v torek, 15. marca. Nepopolna ekipa Sel je najprej v polfinalu s 5:2 premagala Borce, nato pa je v finalu s 5:3 premagala še ekipo ŠDUM in osvojila naslov prvakov študentske lige v malem nogo- metu – Zdrava zabava. Po tem uspehu je vodja ekipe Sel Žan Plajnšek povedal: »Polfinale je bil na začetku enakovreden, nakar smo zaigrali bolje in smo prišli do vodstva 5:1. Ker je bila naša ekipa maloštevilna, smo nato nekoliko zmanjšali tempo, a smo se še vedno zanesljivo uvrstili v finale. V njem smo igrali proti kakovostni ekipi ŠDUM, ki je povedla, a nam je uspel preobrat. Vodstva do konca tekme nismo več izpustili iz rok, tako da smo zasluženo prišli do naslova, saj smo bili skozi celotno tekmovanje zares najboljša ekipa.« Ob naslovu zmagovalca so v ekipi Sel imeli še dva najboljša posameznika tekmovanja, saj iz njihovih vrst prihajata najboljši vratar – Miha Pšajd – in najboljši strelec – Jaka Vajda. Foto: Patrik Kociper / dostop.si Zmagovalna ekipa študentske lige - Selan Ekipo Sel so na finalnem turnirju zastopali Miha Pšajd, Žan Plajnšek, Jaka Vajda, Anej Lozinšek in Marko Atletika z AK Ptuj klub Ptuj. S tem tekmovanjem se je končal zimski del sezone 2022. Najstarejši udeleženec je bil domačin Marko Sluga (kategorija M-85), ki je postal državni prvak v metu kopja, kladiva in gire. Z medaljami in naslovi so se okitili tudi os- tali ptujski veterani, ki so bili najštevilčnejši med sodelujočimi. Za AK Ptuj so nastopili (zraven že omenjenega Marka Sluge) Miki Prstec, Ljubo Čuček, Dušan Koren, Boris Žohar (vsi M-65), Aleš Velikonja (M55) in Ivan Klarić (M-80). Foto: David Breznik Ptujski atleti veterani na državnem prvenstvu David Breznik Ptujski veterani na prvenstvih Znova kopica odličnih rezultatov Na Mestnem stadionu na Ptuju se je zbralo okrog 25 tekmovalcev na Zimskem prvenstvu Slovenije v dolgih metih za veterane. Pod organizacijo prvenstva v štirih metalnih disciplinah – v metu kopja, diska, kladiva in gire – se je podpisal Atletski Šegula. V ligi so igrali še Jaka Mesarič, Aljaž Dobnik in Alen Plajnšek. Ptujski atleti veterani so se pred domačim državnim prvenstvom udeležili Odprtega prvenstva Slovenije in Balkanskega prvenstva, ki sta potekali v Novem mestu. Osvojili so niz medalj, omeniti je treba državni rekord Mikija Prsteca v skoku v daljino za kategorijo M-65, in balkanski rekord Marka Sluge za kategorijo M-85 v skoku v višino. Z rezultatom 1,14 metra je postavil drugi najboljši rezultat 2022 na svetu. Ptujčane čaka v tej sezoni še vrsta pomembnih tekmovanj, med katerimi so državno prvenstvo v metalskem mnogoboju, srečanje držav Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske in Slovenije v Lipnici, mediteranske veteranske igre v Genovi, Odprto prvenstvo Slovenije v Ravnah na Koroškem, svetovno veteransko atletsko prvenstvo v Tampereju in Pan pacifiške igre, ki bodo na sporedu novembra. Povsod se nadejajo solidnih rezultatov, posebno tam, kjer bodo zastopali svojo državo. David Breznik Slovenska prevlada na poletih Na svetovnem prvenstvu v poletih Jelarja sicer ni bilo, saj je mesto v reprezentanci zasedel najmlajši od bratov Prevc, Domen. Prispeval je veliko, bil član prepričljivo zlate ekipne četverice, ki je za več kot 100 točk ugnala vse tekmece. Poleg Domna Prevca je skakal tudi njegov brat Peter Prevc, v ekipi pa sta bila še Anže Lanišek in Timi Zajc. Slednji je že na posamični tekmi s štirimi serijami slavil srebro, če bi imel več sreče z odločitvami žirije, ki mu je dvakrat odnesla velik sveženj točk zaradi slabšega pristanka pri ekstremnih dolžinah, pa bi lahko slavil celo naslov svetovnega prvaka. Vseeno pa je Zajc ob zaključku svetovnega pokala v Oberstdorfu vpisal svojo drugo zmago v karieri v svetovnem pokalu, bil tudi v Planici zelo prepričljiv in na koncu v seštevku poletov osvojil drugo mesto ter odnesel 20.000 švicarskih frankov za zmago v posebni razvrstitvi »Planica 7«. sta Tenis Sončni dvojček Tamari ni prinesel zadovoljstva Po uspešnem začetku sezone v Avstraliji (polfinale Adelajde, 3. krog Melbourna) je najboljša slovenska teniška igralka Tamara Zidanšek (25. na WTA) načrtovala polnjenje baterij in pripravo za nadaljevanje sezone v domačem okolju, a ji je pri tem načrte prekrižala okužba s covidom. Prisilna prekinitev treningov se je poznala na ameriški turneji, kjer ji na dveh turnirjih serije 1000 v Indian Wellsu in Miamiju ni uspelo najti pravega ritma. Če vemo, da Tami za to potrebuje kontinuirane nastope, potem so slabi rezultati lažje razumljivi. Po selitvi iz Kalifornije na Florido je Zidanškova opravila nekaj dodatnih treningov, kot 19. nosilka je bila v 1. krogu turnirja v Miamiju tudi prosta. Žreb ji je v 2. krogu namenil WTA turnir serije 1000 v Miamiju (7,5 milijona dolarjev nagradnega sklada), rezultati:, posameznice: 2. krog: Zidanšek (19.) – Zvonareva (Rusija) 3:6, 2:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Paolini (Slovenija/Italija) – Kudermetova/Mertens (Rusija/Belgija, 1.) 2:6, 1:6. zmagovalko dvoboja med Misaki Doi (93.) in Vero Zvonarevo (117.), to pa je bila izkušena Rusinja. 37-letna Zvonareva je trenutno izven TOP 100 igralk sveta, nekoč pa je bila tudi 2. igralka sveta. Tami je dvoboj začela s številnimi napakami, kar je Rusinja izkoristila in povedla 1:4. Z boljšo igro se je Zidanškova približala na 3:4, a je nato naslednji igri za prvi niz dobila 13 let starejša Rusinja. V drugem je bila zgodba podobna, le da je Tami držala stik do rezultata 2:3, nato pa sta dva breaka za končno zmago po uri in pol igre uspela Zvonarevi. To je bil njun drugi medsebojni dvoboj, tudi prvega je leta 2018 v Uzbekistanu dobila Rusinja. Tamara je v Miamiju nastopila tudi med dvojicami, zaigrala je skupaj s 26-letno Italijanko Jasmine Paolini (45.). Na nasprotni strani mreže sta jima v uvodni partiji stali 1. nosilki turnirja, Belgijka Elise Mertens in Rusinja Veronika Kudermetova, 3. in 6. igralka sveta med dvojicami. Dvoboj je bil veliko bolj izenačen, kot kaže končni izid, saj npr. nobena igra ni bila zaključena po rezultatu 40:0, kar šest iger se je končalo z odločilno točko pri 40:40. Večino so jih na bogatejše izkušnje igranja med dvojicami dobile Rusinja in Belgijka … Športni napovednik Powerlifting z V Kidričevem 7. državno prvenstvo V soboto in nedeljo, 2. in 3. aprila, bo v Športni dvorani v Kidričevem potekalo 7. državno prvenstvo v klasičnem troboju moči – powerliftingu. Gre za športno panogo dviganja uteži, kjer se tekmovalci pomerijo v treh disciplinah: počepu, potisku s prsi in mrtvem dvigu, zmaga pa tisti, ki doseže največji seštevek posameznih dvigov. Letošnje državno prvenstvo bo najmnožičnejše tekmovanje v tej panogi pri nas do sedaj: moči bo preizkusilo kar 108 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov, od tega 35 predstavnic nežnejšega spola v starosti od 16 do 69 let. Tekmovanje bo potekalo oba dneva od jutra do poznega popoldneva oz. večera. Najboljši bodo nastopili v popoldanskem času, in sicer v soboto lažje in v nedeljo težje težnostne kategorije. JM torek, 29. 3. 2022 Štajerski TEDNIK Sveta Trojica z Epidemija močno vplivala na delovanje društev Ko se v občinah, zlasti manjših, ustanovi zavod za turizem, v lokalni skupnosti in društvih običajno zavre, saj ljudje zavoda ne jemljejo kot krovnega povezovalca, ki določa strategijo in usmerja, ampak ga vidijo kot konkurenta, ki se meša v njihovo delo, ga celo prevzema ter jim odžira tudi denar. Foto: FB Tanja Arih Korošec vidi največjo težavo v (ne)motiviranosti članov v društvih. »To začetno nelagodje nam je, menim, uspelo rešiti, večjo težavo vidim v (ne)motiviranosti članov v društvih. Epidemija je namreč bolj vplivala na nas, kot se zavedamo. Spremenila je naše navade, našo aktivnost. Ljudje so se zaprli v svoje domove in druženje omejili na najbližje, postali so pasivni, polenili so se, če hočete. Pričakujejo sicer, da bi se spet veliko dogajalo, kot se je pred korono, pravijo, da pogrešajo dogodke, a za to ne bi sami nič naredili. Prav ta reaktivacija je po moje zdaj največji izziv. Zavod vodim poldrugo leto, v tem času sem prejela eno samo pobudo. Razočarana sem bila tudi nad odzivom brezplačnih izobraževanj in kreativnih delavnic, ki so jih organizirali mariborski zavod za turizem, Rajzefiber in naš zavod, saj so jih lokalni prebivalci niso obiskali, prišla je ena sama oseba, medtem ko so se jih udeležili celo Primorci.« Pravi, da predsedniki društev razumejo skupno vizijo razvoja turizma in jo podpirajo, a da tudi oni sami brez sodelovanja svojih članov nič ne morejo. Pomisleki ob ustanavljanju »Vzemimo za primer našo tradicionalno razstavo pirhov, ki je bila zmeraj odlično obiskana, ki so jo društva vzela za svojo, živela so za takšne prireditve, prav tako so svoje pirhe prispevala vsa naselja v občini. Letos sta nam sodelovanje potrdili samo dve naselji, v ostalih pa nimajo časa, ne morejo, se jim ne da. Delo v društvih poteka na prostovoljni bazi, pa vendar lahko z vsakim produktom, v katerega verjameš in za njim stojiš, tudi zaslužiš, vsak dogodek, ki ga organiziraš, če to narediš, kot je treba, ponuja možnost zaslužka, in to bi jim rada 'dopovedala'.« 17     a  ‚‡Ēƒ‚Œ‡‰’“ˆ Ž‡‚“ø‡’ƒ‘ƒ‡Œ˜Œ‹‡‚ø‡”‡’ƒ Zavod za turizem kot neke vrste dežnik Največji izziv reaktivacija ljudi stran 17 Turizem torek z 29. marca 2022 Takšna je bila tudi prva reakcija v Sveti Trojici. »Ljudje zavoda niso vzeli kot neke vrste dežnik, kot usmerjevalca in koordinatorja. Čutili so se ogrožene, češ da bo zavod delal namesto njih, a ni tako, še zmeraj so ljudje v društvih tisti, brez katerih se ne moremo iti turizma. Lahko dam najboljše ideje na papir, a bodo tam tudi ostale, če ne bo podpore iz lokalnega okolja,« razlaga direktorica zavoda Tanja Arih Korošec, ki prav te dni za občasno pomoč na prireditvah, kot so Trojicafest, Trilogija, Kvaternica …, išče več oseb, eno pa za nekajmesečno sodelovanje pri projektih. COLOR CMYK Ko je župan David Klobasa leta 2019 ustanavljal zavod za turizem s ciljem pod skupnim imenovalcem povezati naravne lepote, imenitno zgodovinsko in kulturno dediščino, tradicionalni romarski turizem, takrat zelo aktivna društva, tradicionalnim prireditvam pa dodati še nove, je bilo v občinskem svetu kar nekaj pomislekov. Svetniki niso nasprotovali razvoju turizma, ampak so nekatere zaradi slabega finančnega stanja občine skrbeli predvsem stroški za delovanje zavoda in za plačo za direktorja, bali so se, da ustanavljajo nekaj, kar bo le dodatno bremenilo proračun, učinka pa ne bo. Jasmina Trojner Kraner je takrat tudi opozorila, da je vizija turistične prihodnosti vezana izključno na središče občine, torej na Sveto Trojico, na vse ostale kraje pa ne. Začeti znova Turizmu je v letošnjem trojiškem proračunu namenjenih slabih 110.000 evrov, od katerih bo večino, 95.000 evrov, dobil prav zavod za turizem, preostanek pa bo šel za društva, prireditve, promocijo. Arih Koroščeva, sicer specialistka za romarska potovanja in tako imenovani apiturizem, torej čebelarski turizem, je svetnikom predstavila strateški načrt zavoda za obdobje od 2021 do 2025, ki daje poudarek na zgodbah in outdoor turizmu. Svojo rodno Sveto Trojico bi namreč rada razvila v vzorčni primer butične podeželske destinacije z urbanimi vibracijami, kjer bodo v ospredju lokalni človek, okus domače hrane, kulture in tradicije. »Glede na trenutne razmere, ki sem jih opisala, pa se bo treba z velikih projektov, ki smo jih imeli v načrtu, in za katere smo tudi zagotovili sredstva, zdaj nekoliko spustiti v osnove, motivirati ljudi, da bodo znova aktivni in šele nato počasi graditi naprej. Sicer hkrati vzpostavljamo tudi neko širše sodelovanje, na nivoju regije, celotnih Slovenskih goric, pri čemer pa je treba paziti na ljudi iz neposrednega okolja, da se ne bodo čutili odrezane. Skratka, delujemo v nenavadnih časih, posebnih situacijah in z veliki izzivi.« Senka Dreu BENETKE 0(1‡', ,10‡1,ĭ1 VERONO 2 DNI ODHOD – 9. april 2022 Ogledali si bomo mesto VERONA polno ƒŒƒ‘Œ§Œ‡†ŽŠ§č€§“‚”Š‡€‹Julijin balkon ‡Œ’‰‘Ž˜ŒŠ‡ރ‹Œ’‡§ŒŽŠ’‹ƒ‘’ĐŽƒ†‚‡Š‡ se bomo mimo ‹ §ŒƒƒŒƒ’ €ƒč‰ˆƒ‘ƒ ˆƒŒƒ‰§˜Ž‘’‡Š‡‹‘‰‡„“‹č‘Ž˜ŒŠ‡ø‡”ŠˆƒŒˆƒ ‚‹§‡Œ”č’ƒ‘‡ Šƒ‚Š‡’“‚‡˜Œ‡‹‡”’‚Œˆ” ‘’ƒŠ”ƒ†‡Đ Š‚ˆ‡‘ƒ€‹ŽŽƒŠˆŠ‡‚‘ č ‰”ƒ ’ Đ Šƒ‚Š‡‘‡€‹€˜‡Š‡‰‘”Đ ‰čøƒ”ŽŠ§č‘’”˜‚‡†Šˆˆƒ”č‘’ŠŽ ˜“č˜”Œ‡‰ĐĐĐŽƒ†‚‡Š‡‘ƒ€‹‚€Š‡øŒˆƒ  ‹‘’“‡Š’‡Œ‘ƒŒ’Žƒ‚Š‡€ƒŒƒÞ‰ƒ‹“””ƒø“č ‰ˆƒŒ‘Ž‡”Š§Œƒ‡˜Šø€ƒ‡Œ‰”Œƒ‰”€‡ˆč‚ ‘ƒ˜“‘’”‡‹Đ CENA IZLETA 155 €  * ďƒ”˜˜“‚€Œ‡‹’“‡‘’‡§Œ‡‹”’€“‘‹čŒ‘’Œ‡’ƒ””‚”Ž‘’ƒŠˆŒ‡†‘€†” †’ƒŠ“ĭĭĭčň–ŽŠŽƒŒ˜‡Œč˜“ŒŒˆƒ Šƒ‚ƒŽŽ ‹“蔑’ŽŒ’‰‘‡Œ”øŒˆ˜Š‚ˆč”‚ƒŒˆƒ‡Œ  Œ‡˜‡ˆ‡˜Šƒ’ЍŽŠ§‡ŠŽøƒŠˆ‡ďƒŒŽ‘’ƒŠˆŒ‘€ʼnŌľč”‘’ŽŒ‡ŒƒŽøƒŠˆ‡ €”ƒ˜Œ‚ŽŠ§‡ŠŒ‡˜Šƒ’“ďŒ”’“‡‘’‡§ŒŠ‰ŠŒĒ‹ƒ‘’ŒŽ‡‘’ˆ€‡ŒŽ‡”‘’Ž“”ƒŒƒ’‰ƒ ŽŠÞŒ‡Ž ˆ‡‘‘ƒ‘’”Œ‡‚ƒŠŽ ‹ē ‰Š‡§‡’ƒŒŽ‘Š”ŠŒ‡Œ§ƒ‰ŇʼnŎŋŐŊʼnŏʼn詍‹Þ‰”“Š‡ŌŒ’“ˆ“ ‡Œ‘‡˜ ’”‡’ƒ‘”ˆ‘ƒ‚ƒøĐ Foto: SD V trojiškem zavodu za turizem stavijo na zgodbe in outdoor turizem. Štajerski TEDNIK torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 29. marca 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Petovia kvintet Veselo v nove čase z Avsenikovo Pesmijo v spomin Pokoronskega obdobja so se razveselili tudi pri ptujskem ansamblu Petovia kvintet, velikem zmagovalcu 52. festivala NZG Ptuj 2021. Čakajo jih številni nastopi doma in v tujini. Napovedujejo pestro in veselo, a tudi naporno prireditveno leto, saj so že večino koncev tedna v tem letu zapolnili vsaj z dvema terminoma nastopov. Letos se bodo udeležili tudi dveh festivalov, v Števerjanu in Guštanju. Na domačem ptujskem festivalskem odru pa bodo z veseljem nastopili kot lanskoletni zmagovalci. Zvesti oboževalci jim bodo lahko zaploskali na vseh večjih odrih po Sloveniji, junija in avgusta tudi v Gostilni in restavraciji Avsenik, kjer bodo imeli dva štiriurna koncerta, na veselicah, prva bo že 4. junija v Cirkulanah. S svojo glasbo bodo razveseljevali tudi na porokah, več nastopov bodo imeli tudi na tujem. V Leobnu v Avstriji bodo na velikem odru nastopili 11. septembra. „V času koronskega življenja našega novega pevca Dejana pravzaprav nismo uspeli niti uradno predstaviti. Prvi skupni, uradni in tudi zadnji nastop je bil septembra lani na ptujskem festivalu NZG, kjer smo dosegli neverjeten uspeh, ki v naših srcih odmeva še danes. Kot glasbenikom nam pomeni največ. Priigrane lovorike nam žal ni uspelo dodobra unovčiti in proslaviti, kot bi to lahko storili v nekih normalnih časih. Zdaj se je ta priložnost končno pojavila. Posneli smo znano skladbo Ansambla bratov Avsenik z naslovom Pesem v spomin, s katero bomo predstavili novega člana Petovia kvinteta, pevca Dejana Zupana, ki prihaja z Gorenjske, natančneje iz Gorij pri Bledu, in njegov že vsem dobro poznan vokal. Skladbo smo posneli v glasbenem studiu M-MEDiA, pri sinu legende Franca Miheliča. Tadej je znal naše izvajalske želje uresničiti, jih odlično združiti v našo prvo skupno skladbo, o čemer nismo dvomili, saj je na svojem področju velik strokovnjak. Skladbo smo posneli dvojezično, v slovenskem in nemškem jeziku, zaradi še večjega zanimanja iz tujine, kot smo ga imeli pred pridružitvijo Dejana. Larisa in Dejan sta, kot pravita sama, stara znanca. Skupaj v duetu sta prepevala že pri Ansamblu Saša Avsenika,“ so povedali člani Petovia kvinteta o svojem najnovejšem projektu. Dejan je tako kot Petovia kvintet rad v družbi dobrih ljudi. Življenje je prekratko, da bi ga zapravljal za skrbi in stres, pove. Zelo rad jé, Foto: Lovro Vakselj Ansambel Petovia kvintet to je pravzaprav njegov »hobi«, se rad pošali. Energijo si pogosto napolni z raznimi sprehodi v naravi, saj živi v prekrasnem predalpskem svetu, kjer lahko odkriva lepote Gorij, Vintgarja, Bleda in Pokljuke. Pri Saši Avseniku je prepeval 12 let, še prej pa pet let pri Veselih Begunjčanih. V ansamblu Petovia kvintet, z odličnimi glasbeniki in predvsem dobrimi prijatelji, se počuti več kot odlično, z Lariso pa se tako ali tako poznata že dlje časa. S produkcijsko hišo Abrams so k Avsenikovi skladbi Pesem v spomin posneli tudi odličen videospot. Snemanje je potekalo v Zavrču, rodnem kraju kitarista Jasmina. Komaj čakajo, da bodo video podobo odlične skladbe legendarnih bratov Avsenik predstavili tudi širši javnosti. S polno paro pa delajo že naprej, kmalu bodo že ponovno v studiu, saj želijo še letos izdati prvo zgoščenko. Tudi to želijo izdati v slovenskem in nemškem jeziku, saj vse pogosteje nastopajo tudi v tujini in potrebujejo predstavit- veni in promocijski material tudi v nemškem jeziku. Zahvaljujejo se družbi Radio-Tednik Ptuj, ki jih podpira kot hišni ansambel, ki tudi vedno poskrbi, da so zvesti poslušalci in bralci sproti seznanjeni z vsem, kar se novega dodaja pri njih. MG Ptuj z Dan šole v znamenju čistega okolja Majšperk z Občina išče prostovoljce za brezplačne prevoze En in edini je naš svet »Je lepo, a tudi odgovorno delo« V petek, 18. marca, je OŠ Ljudski vrt ponovno obeležila svoj dan šole. Letošnja tema dneva šole je bila ekološko obarvana. Občina Majšperk je lani kupila električno vozilo, ki je med drugim namenjeno tudi za prevoze občanov, potrebnih pomoči. Prevoze opravljajo prostovoljci, med njimi je tudi vedno nasmejana Anka Hertiš. »Sem v penziji in imam čas, da s prevozi pomagam drugim,« je odločitev za priključitev v mrežo prostovoljcev obrazložila Hertiševa. Vemo, da se naše okolje iz leta v leto spreminja in opažamo velike spremembe, ki so zelo skrb vzbujajoče. Vemo pa tudi, da lahko z majhnimi spremembami pripomoremo k velikim spremembam za naš planet. Zato je nujno, da s pogovorom in aktivnostmi v to vključujemo tudi otroke. Naš celoletni šolski projekt – Čisti oceani, zeleni planet, en in edini je naš svet – se je začel v začetku šolskega leta. Učence smo postopoma seznanjali z okoljsko problematiko in tem, kaj vse lahko storimo, da polepšamo in ozdravimo naš planet. Učenci na razredni stopnji so svoja opažanja in občutja do okolja predstavili skozi različna pesniška, pripovedna in likovna dela. Učenci na predmetni stopnji pa so iz odpadnega materiala oblikovali oblačila, iz odpadne embalaže so ustvarili kipe ter pripravili vizualna sporočila. Zaključne dejavnosti ob dnevu šole so potekale v tednu od 14. 18. marca. Te so bile zelo pestre in zanimive. Iz kartonskih škatel so nastajali roboti in druge igrače, odpadni tekstil smo reciklirali v igrače za male živali. Na podnebne spremembe smo opozarjali z eko transparenti in piktogrami. Iskali smo dejstva in jih analizirali, Prvi prevoz je opravila že v prvi polovici marca, torej le kakšen teden od začetka tega prostovoljskega projekta. »Skorajda soseda sem peljala v bolnišnico v Maribor. Gospod je bil zelo hvaležen za prevoz, jaz pa sem imela občutek, da sem naredila nekaj koristnega, tako da smo bili vsi zadovoljni,« je povedala Anka Hertiš, ki ima še posebej močan razvit odnos do starejših. »Mama me je rodila šele pri 42 letih, tako da sem hitro izgubila oba starša. Zato imam poseben odnos do starejših, vseh nemočnih, ki nimajo v bližini svojcev, ki bi jim pomagali s prevozom do nujno potrebnih storitev,« je enega izmed razlogov za priključitev v prostovoljsko Foto: arhiv OŠ Ljudski vrt s fotoaparatom pa smo dokumentirali onesnaževanje okolice v naši neposredni bližini. Vsa nastala dela učencev smo razstavili v avlah in hodnikih šole. Najboljša pripovedna, pesniška in likovna dela učencev so bila objavljena v našem prvem Eko-novičniku, ki je na spletni strani šole. Ob zaključku dneva šole smo v petek izvedli še kulturni dan. Učenci so si skupaj z razredniki ogledali video prireditev. Otroci od 1. do 3. razreda so prisluhnili pravljici Zemlja je dobila vročino in likovno ustvarjali. Učenci od 4. do 6. razreda so si ogledali film o robotu Wall-E, ki jih je popeljal 700 let v prihodnost, ko je človeštvo zaradi prevelike onesnaženosti zapustilo Zemljo, za sabo pa so pustili čistilnega robota WALL-E-ja. Učenci od 7. do 9. razreda pa so se skozi dokumentarec 2040 seznanili, kako lahko z določenimi spremembami vplivamo na boljšo prihodnost. Tako učenci kot tudi vsi zaposleni šole smo z novimi znanji in izkušnjami odlično zaključili še en celoletni šolski projekt. Mateja Pešaković, Tamara Slana in Mateja Cartl Foto: Občina Majšperk Občina je lani kupila električno vozilo, ki ga uporablja občinska uprava in prostovoljci, ki opravljajo brezplačne prevoze. Celotna vrednost vozila je znašala 26.120 evrov, od tega je občina prispevala slabo polovico, in sicer 11.180 evrov, ostalo je sofinanciral podnebni sklad. mrežo razkrila Majšperčanka. Ne le, da opravlja družbeno koristno delo, s svojim prostovoljskim delom tke tudi prijateljstva. »Čeprav smo se z občani, ki sem jih zapeljala po opravkih, že prej poznali, smo sedaj stkali prav posebno vez. Tako prejmem marsikatero povabilo na kavico. Je lepo, a tudi odgovorno delo,« je še povedala Hertiševa, ob tem pa dodala, da si želi, da bi se seznam občanov, ki so pripravljeni opraviti prevoz z občinskim vozilom, podaljšal. Brezplačni prevozi so namenjeni socialno ogroženim občanom, praviloma starejšim od 65 let, ki nimajo možnosti lastnega prevoza oz. prevoza bližnjih. Ta brezplačna storitev je namenjena za potrebe obiska zdravnika, lekarne, javnih ustanov, trgovine, pokopališča ter drugih nujnih storitev za ohranjanje zdravja, praviloma ne dlje kot 50 km od stalnega oz. začasnega naslova v občini Majšperk. Občani se lahko za prevoz dogovorijo v času delovanja občinske uprave ali preko predsednikov posameznih društev upokojencev. Mojca Vtič torek, 29. 3. 2022 Štajerski TEDNIK 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Pomen in funkcija prekrivanja gredic Pred nami je kar nekaj vročih poletnih tednov, saj se začenja poletje. Na vrtovih je veliko dela in mnogi si ga želijo olajšati tudi tako, da gredice prekrijejo z zastirkami. Pri tem imajo veliko vprašanj, kaj je bolje – folija ali naravna zastirka, kdaj prekriti, koliko prekriti … ,zato poglejmo, kaj zastirke v resnici prinašajo našim rastlinam. Pomen zastiranja tal Naravne zastirke ali folija? To je prvo vprašanje, ki se postavi vrtičkarjem, ko slišijo za zastiranje tal. Sama folija je tehnološko pri pridelavi vrtnin enakovredna naravnim zastirkam. Kljub pomislekom nekaterih folija ne škodi vrtninam ali zemlji. Seveda pa za tiste, ki znajo gledati širše, pomeni uporaba folije onesnaževanje okolja. Ob nastanku folije kakor ob nje- stran 19 Nasveti torek z 29. marca 2022 Najpomembnejša funkcija zastiranja tal ni preprečevanje rasti plevelov. Čeprav seveda pride prav. Za zdravje naših rastlin najpomembnejša funkcija prekritih tal je skrb za zemljo. Zastirka poskrbi, da zemlje ne bičajo vse poletje dež in veter, da nanjo ne pripeka sonce. Tako ostaja ves čas rahla, zračna in s tem odlično okolje za korenine vrtnin in seveda v prvi vrsti mikroorganizmov. Zasenčena zemlja je seveda hladnejša. Ne vem, koliko se zavedamo, da korenine rastlin, tudi toploljubnih, ne marajo temperatur zemlje nad 30 oC. Poleti močni sončni žarki hitro pregrejejo zgornje plasti zemlje. Korenine rastlin prenehajo opravljati vse funkcije, hitro se zgodi, da so rastline tudi lačne. Še bolj pomembno pa je, da se tudi mikroorganizmi umaknejo iz bližine korenine tja, kjer je hladneje, tako ostanejo rastline še brez njihove pomoči. Zadnja, ne najmanj pomembna lastnost zastirke pa je tudi preprečevanje izhlapevanja vode. Tako porabimo manj vode za namakanje, rastline pa je imajo vseeno dovolj. COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Veje drevesa ob meji Prejeli smo vprašanje: veje sosedovega drevesa, ki stoji tik ob meji z našo parcelo, segajo v naš zračni prostor in že drsajo po mojem avtu, ki ga po poti, ki teče na naši strani meje, ravno tam peljem v garažo. Sosed pravi, da me bo v primeru, če v zvezi z vejami karkoli ukrenem, tožil zaradi motenja posesti. Kaj lahko sploh storim? S sosedi je lepo imeti dobre odnose, ampak včasih se zalomi. Takrat je dobro poznati rešitve, ki jih predvideva zakon. Gornje vprašanje je eno od tipičnih vprašanj sosedskega prava, kamor spadajo še vprašanja, povezana z vzdrževalnimi deli, mejami, nujnimi potmi, meteornimi vodami in podobno. Foto: Miša Pušenjak nem uničevanju nastajajo ali se porabljajo snovi, škodljive za naravo. Ne smemo pa pozabiti, da danes že obstajajo biorazgradljive folije. So res nekoliko dražje in predvsem še vedno jih ni lahko nabaviti. A za večje pridelovalce so na voljo. Danes jih mnogi že uporabljajo. Folija ima, vsaj v rastlinjaku, eno odlično lastnost. Preprečuje izhlapevanje vode. S tem pa je v zraku tudi manj zračne vlage, ki pa je osnovni pogoj za razvoj bolezni. Naravne zastirke se same navlažijo, zato ne preprečujejo visoke zračne vlage. Imajo pa seveda veliko drugih prednosti. Od tega, da jih najdemo doma, na svojem vrtu, kar je najbolj poceni. Hkrati pomenijo tudi dobrodošel vnos organske snovi. Včasih je kljub uporabi organskih gnojil manjka. Gre namreč za to, da manjka trajnega humusa, vlaknin, te pa vplivajo najugodneje na kakovost tal. Uporabo naravnih zastirk vsekakor priporočam vsem, ki uporabljajo kupljena organska gnojila, ki jim radi rečemo briketi. Ta gnojila so zelo primerna in uporabna za vse, ki nimajo več dostopa do domačih naravnih gnojil, kot sta kompost in gnoj. A nekaj jim manjka, nimajo trajnih počasi razgrajajočih se vlaknin. Te pa so tiste, ki dolgoročno rahljajo zemljo. Nadomestimo pa jih lahko prav z naravnimi zastirkami. Naravne zastirke so lahko suhe – slama ali seno, sveže, kot je pokošena trava z vrta ali celo ovčja volna in njen izdelek agrofilc. Slama ima velik pomen spomladi in jeseni, ko je hladno. Sonce čez dan segreje zrak v slami, ponoči pa se le-ta ohlaja in greje rastline. Poleti pa so sveže pokošene rastline primernejše, saj dodatno hladijo tla, obenem rastline tudi rahlo pognojijo. Hranila so že v sokovih pokošenih bilk, sveže bilke pa tudi hitro razpadajo in že tudi gnojijo. Ovčja volna ima prav poseben pomen, odlična za plodovke in v rastlinjakih. Spomladi greje, poleti hladi, zadržuje vodo in preprečuje njeno izhlapevanje. Po uporabi pa jo je najbolje shraniti in naslednje leto zadelati v tla, tako postane še gnojilo. Kdor ima možnost nabave ovčje volne, naj jo uporablja. V Av- striji so mi kmetje povedali, da se je po dveh ali treh letih uporabe ovčje volne z njiv umaknil tudi voluhar. Tudi strune se umaknejo, ko se volna uporablja nekaj let. Še nekaj nasvetov Spomladi se z zastirko prekrita tla počasneje ogrevajo, zato zastirko polagamo na tanko in sredi dneva, ko sonce najbolj greje zemljo. Vedno jo položimo sredi sončnega dneva, ko so tla najbolj ogreta. Poleti pa se po polaganju zastirke ogrevajo nekoliko počasneje. Zato jo položimo zjutraj na ohlajena tla. Preprečuje izhlapevanje, kar je dobrodošlo v suši. Vsekakor pa je treba zastirko odstraniti, ko je vode preveč, tudi folijo, da se zemlja osuši. Debelina zastirke je spomladi tanjša, poleti, ko je vroče, debelejša. Polži se res nabirajo pod slamo in folijo, zato v primeru, da so z njimi težave, tla najprej prekrijte z ostanki bezga (listi in cvetovi), gozdne praproti ali zlate rozge. Po drugi strani pa zastirka ne pomeni, da je polžev več, najdemo pa jih lažje. Ne bo pa jih seveda manj. Vemo pa tudi, kje jih iskati. Pod svežo zastirko polžev ni. Zastirka ima veliko več prednosti kakor slabosti, tudi stroška ne predstavlja, če uporabljamo doma pokošeno travo. Sodi k ukrepom, s katerimi pomagamo rastlinam, da ostanejo zdrave. Miša Pušenjak Sveže pokošena trava kot zastirka na vrtu Pokošeno travo, ki je ostala od košnje zelenice, lahko uporabite za posip poti med gredicami na zelenjavnem vrtu. Tako boste preprečili razrast plevela, obenem pa skrbeli, da bo potka zmeraj čista. Naj onemimo, da je trava bogata z dušikom in nekaterimi drugimi minerali, zato je odlično gnojilo in jo lahko v času njenega razkroja uporabimo tudi na gredicah ali pa jo, ko začne močno razpadati, preselimo v kompostnik, na pot med gredicami pa nasujemo svežo pokošeno travo. Sveže pokošeno travo lahko uporabite kot zastirko za vrtnine ali drevesa. Če jo boste uporabili kot zastirko na vrtu, poskrbite, da bo debelejša od dveh centimetrov. Tako boste vrtninam priskrbeli dodatne hranilne snovi, hkrati pa poskrbeli, da bo zemlja zmeraj vlažna in da se ne bo razrastel plevel. Odlična rešitev je pri jagodah, pa tudi paprika in paradižnik vam bosta zelo hvaležna. Lahko jo dodate med križnice, ki potrebujejo veliko vode. Pazite le, da debelina zastirke ne bo predebela, saj se drugače lahko razvije plesen, prav tako lahko dom v večjih kupih najdejo miši ali kače. Foto: Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Razen v primeru obstoja služnostne pravice, ki bi sosedu to dovoljevala, sosed nima upravičenja, po katerem bi lahko veje njegovih dreves segale v vaš zračni prostor. Res pa jih ne smete kar odstraniti. Soseda bo treba najprej pozvati, naj to stori sam. Kako ga pozovemo? Najbolj normalna stvar v medsosedskih odnosih je, da mu pojasnimo problem in ustno prosimo, da zadevo uredi. Če in dokler odnosi niso preveč skaljeni, bi to moralo zadoščati, da sosed moteče veje požaga. Problem pri ustnem pozivu je, da ne razpolagamo z dokazom, kaj smo sosedu rekli. Četudi so na obeh straneh prisotne priče, se v morebitnem sodnem postopku po tožbi enega ali drugega udeleženca vsebine pogovora morda ne bodo spomnile ali pa si ga bodo zelo različno zapomnile. Zato je v primeru, če ustni poziv ne koristi (ali če je zadeva tako nujna, da ne želite izgubljati časa z ustnim pozivom), treba poziv za odstranitev vej, ki segajo v vaš zračni prostor, napisati in ga sosedu vročiti na zanesljiv način. To pomeni tako, da boste imeli dokaz o vročitvi tega poziva, kar je osebno proti potrditvi prejema (s pripisom datuma) ali pa priporočeno po pošti, najbolje s povratnico. Kopijo poziva in dokazila o vročiti hranite. Tudi v pisnem pozivu na kratko in nedvomno napišite, za kateri parceli gre (vašo in sosedovo) in svojo zahtevo za odstranitev vej, ki segajo v vaš zračni prostor. Smiselno je, da postavite sosedu primeren rok za ureditev zadeve. Primeren rok je lahko različen glede na konkretne okoliščine – če gre za odstranitev le nekaj manjših vej, je lahko krajši. Upoštevajte tudi, da gre za odnos med lastnikoma nepremičnin: poziv mora poslati lastnik nepremičnine lastniku sosednje nepremičnine, na kateri raste moteče drevo. Če sami niste lastnik, naj pošlje poziv lastnik. Če sosed tudi na poziv ne bo storil ničesar, lahko veje, ki segajo v vaš zračni prostor, odstranite sami (oziroma jih odstrani lastnik – seveda mu lahko pri tem kdo pomaga). S tem ne boste storili motenja posesti, saj boste samo uresničili pravico, ki vam jo daje zakon – v konkretnem primeru 83. člen Stvarnopravnega zakonika, in to na z zakonom predpisan način. Potrebno pa je opozorilo, da opisana ureditev ne velja, če gre za mejo v gozdu, prav tako ne velja, če bi pri motečem drevesu morda šlo za zavarovano rastlinsko vrsto. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 29. marca 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Vodnik po jami Velika mesta mi nikdar niso bila pri srcu, zato sem se tudi v Urfi počutil utesnjenega. Kdor v službi dela veliko z ljudmi, si zase velikokrat želi malo miru in spokojnosti. Civilizacija mi je bila sicer kar všeč tam do devete ure zjutraj, ko pa so se vsi zbudili in napotili na ceste, pa ni to več ničemur podobno. Na vsej poti sem srečal zgolj enega kolesarja, pa še tistega je povozil kombi (zgodba v prejšnji epizodi). V načrtu sem imel obisk biblijskega mesta Haran, nekje pa sem prebral, da so dokaj blizu tudi različne jame, kjer so včasih kopali kamenje za okoliške trdnjave. Ena takih jam se je imenovala Bazda, kot sem izvedel, zato sem šel malo povohat tudi v tisto smer. Nekih usmerjevalnih tabel kakopak ni bilo nikjer, zato sem se moral zanesti na svojo navigacijo, ki pa je marsikje zatajila. Vozil sem se med koruznimi polji, v blatnih vasicah in po ostalih nedorečenih poteh, kakor je moja Helga, kot sem poimenoval glas na navigaciji, pač izračunala. Ko sem se že nekaj časa vozil po neobljudeni pokrajini, sem na Foto: Dani Zorko V jami Bazda, surovina za objekte v Haranu in okolici Foto: Dani Zorko njo, midva pa sva se napotila po bregu navzgor. Pripeljal me je do železnih vrat, ki so bila zaklenjena, nato pa mi je skrivnostno namignil, da se lahko kakšen suhec potegne tudi skozi rešetke. Z značilnim božanjem po trebuhu sem mu hitro dal vedeti, da pa meni to mogoče ne bi uspelo, pa je imel hitro drugo rešitev na dlani. Pritajeno je pogledal naokrog, če naju kdo opazuje, nato pa sva šla še kak kilometer gor v hribe, kjer mi je pokazal še drug vhod v jamo. Mene niti malo ni bilo strah, kljub vsemu pa sem navajen, da vedno opazujem tudi okolico, vendar nisem opazil ničesar nenavadnega. Kar v opankah se je spustil v globino, kjer je bilo zelo malo svetlobe. Ko sem prižgal svojo baterijo, sem kar ostrmel – jama je bila res ogromna in prostorna. V njej bi brez težav lahko imel ogromno koncertno dvorano ali kaj podobnega. Kakšno uro mi je razkazoval jame in pripovedoval zgodbice, vendar sem ga razumel zgolj na pol. Ven sva prišla čisto na drugem koncu, v čisti divjini, da je bilo do avta še kar nekaj hoje. Doma sva se usedla še na čaj, predstavil mi je družino, žena pa je hotela še nekaj skuhati zame, kar sem odklonil. Kljub nasprotovanju sem mu dal nekaj novcev, razhudil pa se je le, ko sem ga povprašal o tetovažah na njegovih rokah. Ženska je kar pobegnila v neko uto, on pa se je čez čas pomiril in razumel sem ga, da je bil udeležen v iraški vojni in da so tetovaže neljube oznake v spomin na te dogodke. In spomnil sem se, da sem podoben sistem tetoviranih številk videl tudi v Auschwitzu pri ujetnikih v taborišču. Foto: obe Profimedia Kraljestvo mojega šejka ne izgleda prav obetavno levi zagledal neko mini naselbino, kjer sem se odločil povprašati, ali kdo kaj to pozna ali kako. Naselbina je bila v bistvu posestvo nekega samooklicanega šejka, sestavljena pa je bila iz nekaj butanih objektov, kjer nisi mogel določiti, kje biva živina in kje bivajo ljudje. Naključje je hotelo, da je bila prav ta naselbina izhodišče za to mojo jamo Bazda, tako da sem v hipu postal boljše volje. Šejk ni vedel niti besedice tujega jezika. Ženo je poslal v kuhi- Foto: Dani Zorko Šejk Halil, kmečki poba, vodnik in šef v družini, vse v eni osebi KOLOFON Je uradna denarna enota Ruske federacije, dveh delno priznanih republik Abhazije in Južne Osetije ter dveh nepriznanih republik Doneck in Lugansk. Razdeljen je na sto kopejk. Ime valute so uporabljali že v času Ruskega imperija in Sovjetske zveze. Takratna valuta je bila tudi prva valuta v Evropi, ki je postala decimalna, v letu 1704 se je namreč delila na sto enot (ena enota = kopejka). Sicer je bila današnja valuta uvedena leta 1992 kot zamenjava za sovjetsko v razmerju 1 : 1. Izdaja ga Banka Rusije. Oznaka valute je RUB. ROTA - najvišje cerkveno sodišče, ARDIT - italijanski fašistični vojak jurišnik, LAI, Francis - francoski skladatelj filmske glasbe (Ljubezenska zgodba) Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 29. marca 2022 COLOR CMYK torek, 29. 3. 2022 stran 21 Za kratek čas 21 Podravje z Iz studia Radia Ptuj Marec – mesec izjemnih žensk V marcu je odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren v studiu gostil še nekaj izjemnih žensk, ki s svojim delom vplivajo na življenja vseh v okolici. Lea Žnidarič je poklic farmacevtke zamenjala za delo na kmetiji. Petnajst let je bila zaposlena v lekarni, nato pa je prevzela zelenjadarsko kmetijo svojih staršev. „Ko sprejmeš takšno odločitev, se moraš zavedati, da je dokončna, saj kmetija zahteva celega človeka,“ je pojasnila. Milena Sirc, negovalka iz zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi, je kot najstnica prevzela skrb za brata. Občutek, da želi nuditi pomoč sočloveku, je zmeraj tlel v njej, kar ji je izpolnila služba, saj vsak dan dela Foto: arhiv Radia Ptuj Sudoku z Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 3 1 2 5 4 7 5 6 9 3 8 7 2 2 7 6 1 8 5 9 7 3 1 5 5 8 3 2 7 4 z osebami s posebnimi potrebami. Kot pravi, v stanovanjski skupnosti sobivajo kot družina, uporabniki pa se tam izjemno dobro počutijo. Nataša Žižek, dispečerka na številki 112, je prva oseba, s katero nekdo, ki potrebuje pomoč, vzpostavi kontakt. Velikokrat je treba osebo, ki kliče, najprej pomiriti, da ji sploh lahko pomagajo. „Če pokliče nekdo, ki ga osebno poznam, v tistem trenutku delo opravim, kot je treba, situacija pride pa kasneje za mano,“ pojasni. Nazmije Gerdellaj, dijakinja 4. letnika, se z risanjem ukvarja že od otroštva in se najlažje izraža s svinčnikom v roki, svoj risarski talent pa je pokazala z neverjetno dovršeno upodobitvijo ekipe Štajerske budilke. Prihaja s Kosova, v Sloveniji živi šest let. Sprejem na Ptuju je bil lep in topel, največ težav ji je povzročal jezik. Tanja Antolič, inštruktorica avtošole, šoferka avtobusa in šoferka tovornjaka, je pojasnila, da so bili začetki kot inštruktorica avtošole precej težki, podobno je bilo tudi pri šoferskem delu, saj se je zgodilo, da kateri od potnikov celo ni želel vstopiti na avtobus, ki ga je vozila ženska. Ker zmeraj išče nove izzive, ima željo opraviti tudi izpit za helikopter. Polonca Majcenovič je redovnica ter direktorica Družinskega centra mir v Mariboru, opravljen ima znanstveni magisterij iz zakonske in družinske terapije. „Veliko vlagam v to, da sem poštena, iskrena, da pri sebi sproti razrešujem svoje težave. Brez tega ne bi mogla delati tega, kar delam,“ je izpostavila. nš Foto: arhiv Radia Ptuj Ormoško z Čistili destinacijo Jeruzalem Slovenija Pobrali precej odpadkov Za lepše in čistejše okolje so minuli konec tedna po številnih naseljih na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž potekale čistilne akcije z naslovom Očistimo destinacijo Jeruzalem Slovenija. Od torka do torka Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << <<< < <<< < <<< << << < <<< < << --------------- Denar €€ €€€ € €€ € € €€ €€ €€€ €€ € €€€ Zdravje ››› › ›› › ››› ››› ›› › ›› › ››› ›› Foto: LH Minulo soboto so tako čistili okolje … Tradicionalne sobotne čistilne akcije, ki jih prirejajo občine v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Ormož, se je udeležilo lepo število prebivalcev. Akciji so se v večini pridružili tudi šole, vrtci, posamezna društva … Kot je povedal Ludvik Hriberšek iz KP Ormož, se je tudi tokrat, tako kot v preteklih letih, v naravi nabralo precej odvrženih raznoraznih odpadkov, od plastik, pločevink in podobno. Ti odpadki so se pojavljali zlasti ob regionalnih cestah. Naleteli so tudi na ostanke salonitnih plošč, odvržene gume v naravi itd. Komunala je razdelila 3.500 vreč ter poskrbela za odvoz zbranih odpadkov z zbirnih točk. V občini Sveti Tomaž je sodelovalo okoli 250 ljudi, skorajda vsako naselje so olajšali za približno 10 vreč odpadkov. Hriberšek pa ob tem še prebivalce nagovarja, naj za okolico skrbijo vse dni v letu, saj lahko le s skupnimi močmi dosežemo lepše in čistejše okolje. Monika Horvat Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 29. marca do 4. aprila 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 4. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Božica Grgec, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK 22 torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK stran 22 torek z 29. marca 2022 Poslovna in druga sporočila Mali oglasi 80 let Toneta Vogrinca nca STORITVE ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. MULČENJE strmih in zaraščenih terenov. Matjaž Korenjak, s. p., Dragovič 1, Juršinci. GSM 069 642 335. www.salomongroup.si PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani KMETIJSTVO MEŠAN les na panju (63 m3, posek in spravilo) prodam, lokacija Majski Vrh/ Videm pri Ptuju. Tel. 041 770 994. KUPIM traktor, rotacijsko kosilnico SIP ali BCS in pajka. Tel. 041 230 682. KUPIM starejšo nakladalko in druge kmetijske stroje. Tel. 041 856 442. BELE piščance, 4-tedenske, za nadaljno rejo, in bele kokoši, težke 3,5 do 4 kg, naročila sprejemajo po telefonu 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM prašiče, težke 170 kg, po ugodni ceni. Tel.070 608 198. PRODAM prednjo hidravliko za traktor Zetor po ugodni ceni. Tel.070 608 198. zƏ Ə ǣɿƫ ɿ ȸƏ ȸƏȇǣ ȇǣǝ ǝȵȸȒƳ ǝȵȸ ǝ ȒƳƏǴ ƏǴȇǣ ȇǣǝ ǝ ȅƺ ȅƺɀɎ ɀɎǣǝ ǝ ȇƏɮȒ ƏɮȒ ɮȒǼǴ ǼǴȒ ǼǴ Ȓɮ Ȓ ɮǸȒ ɮǸȒ ǸȒȅȵ ȅȵǼƺ ǼƺɎɎɖ ɖ ɀ ƮƏɀ ƏɀȒȵ Ȓȵ ȵǣɀɀȒȅ Ȓ Nov vic ce Svet Svet Sv et24 24, za sam 24, amo o 3,5 59 EU EUR,, EUR, vk komp mp plle etu z rev ev vijjo Li Liz iza M Maja Ma jja a, za sam amo o 4,7 ,79 79 9 EU UR. in n v kom o pl p et etu u z re revi e ijo o Lad ady y, za za sam mo 4,9 ,99 9 EU E R R.. www.radio-tednik.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.  1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  3HWHN  DYJXVWD  www.ptujski-festival.si 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]REĀLQR9LGHP LQRVQRYQRåROR9LGHPSULUHMDRGGDMR Z nami bodo peli slovenske pesmi XĀHQFL2VQRYQHåROH9LGHP Oddaja bo v sredo, 30. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUDREĀLQD9LGHP Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 29. 3. 2022 stran 23 Oglasi in objave torek z 29. marca 2022 Poslovil se je Darko Cafuta 23 Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a v tihem pomladnem večeru utrujena in nemočna si za vedno nam zaspala. Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju objavlja javni natečaj za VIŠJEGA SVETOVALCA PLANERJA. Celotno besedilo javnega natečaja z vsemi pogoji za zasedbo delovnega mesta je dostopno na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju na spletnem naslovu: http://www.sou-info.si/, kjer je priložen tudi obrazec, s katerim se kandidat prijavi na razpisano delovno mesto. Zadnji rok za prijavo je 11. 4. 2022. Korant po srcu, princ po duši, a z mislimi vedno karnevalist! Mladenič, predan Halozam in Dravskemu polju, predvsem pa Etnografski dediščini, ki nas tako močno zaznamuje v prostoru, predvsem pa človek, ki je bil popolnoma predan ohranjanju bogate kulturne dediščine v prostoru, iz katerega je izhajal. Slovo je prišlo nepričakovano in je udarilo kot strela. Bil si poln načrtov in idej, za teboj leta predsednikovanja društva, ki so ti dala modrosti in preudarnosti, kar si potrdil v izjemnih dveh letih tvojega prinčevanja. Kot Baron Jakob Zekel Videmski si neizmerno užival in zanj živel. Opravil številne poti, bil resnično tisti, ki si združil vse nas, ki smo verjeli, da le enotni zmoremo postaviti naše kraje na zemljevid sveta. Svoje delo si opravil z odliko, se spominjam – po več nastopov dnevno, na koncu 141. Bil si gonilna sila Korantovega teka, ki je z leti postal tradicionalna prireditev, na katerem ste koranti obujali spomine, izmenjevali izkušnje in utrjevali vezi med seboj. S tvojimi fanti – koranti Demoni – ste naredili čudovito muzejsko zbirko, po tem ste kot društvo edinstveni. Kot predsednik si bil udeležen v vseh sekcijah društva, preprosto živel si za Etnografsko društvo Koranti demoni. Ko se je zven zvoncev umiril, si živel za predstavitve v letni sekciji – predvsem v tujini, kjer si bil zelo cenjen, z veseljem so te vedno pričakovali, se veseli s teboj in komaj čakali, da te obiščejo v tvojih rodnih Halozah. Bil si preprost, predan in izjemna osebnost. Z neizmernim trudom, voljo in energijo, ki si jo posvečal ohranjanju etnografske dediščine in vzgajanja mladih, si pustil neizbrisen pečat ne samo v društvu, ki si ga vodil, temveč vsem nam, ki smo te poznali. S svojo odgovornostjo, organiziranostjo, pozitivnostjo in trdno voljo nam boš, Darko, vsem, ki smo te poznali, se s tabo srečevali, delali s teboj, ostal za vedno v najlepšem spominu. Darko, hvala in z vsem spoštovanjem. ŤƏƈȥŃŬƙƄƑ࣪ƌ࣪ SPOMIN Mineva leto, odkar si nas zapustila v neizmerni žalosti, draga žena, mamica, babica, prababica in tašča Marija Kostanjevec IZ MARKOVCEV 15 Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji REPORTER MEDIA, D. O. O. SILV E STER ŠURL A PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV O Z AD JE R EP OR T ER J A IN M A G A ISKRENO OSEBNO PRIČEVANJE Izšl Iz šla je napeta knjiga, ki bo zatresla slovensko ko medijsko in po p litično prizorišče OZADJE REPORTERJA IN MAGA SILVESTER ŠURLA OZADJE REPORTERJA IN MAGA AVTOR: SILV AVTOR SILVE VES ESTER TER TE R ŠU ŠURL RLA RL A Izjemen vpogled v zakulilisje sje sl slove ovensk nskih ih med medije ijevv, gos gospod podars da tva va inn poolit litikee od druge polovice dev evetdesetih let pa do danes. Iskreno oseb sebnoo pri riččevanj anjee novinarja in urednika Reporterja. Čaka vas 384 84 strani napetega branja. V knjigi nastopa karr 5660 bolj ali manj vplivni vnihh posameznikov p iz medijev, politike, gospoodarrstva in ost ostale ale ci c vil v ne družbe. C Cena: 30 evrov (i (in stroški t ški poštnine) št i ) REPORTER MEDIA NAROČANJE brezplačna tel. št.: 080 43 21 e-pošta: narocnine@reportermedia.si spletna stran: www.reporter.si Umrli so Umrli so: Anton Taciga, Breg 48, roj. 1949 – umrl 18. marca 2022; Zmagoslav Šuler, Krčevina pri Vurbergu 40, roj. 1957, umrl 18. marca 2022; Judit Bučanski, Gregorčičeva ul. 4, Ormož, roj. 1962 – umrla 15. marca 2022; Antonija Jazbec, roj. Žagar, Ptujska Gora 31, roj. 1941 – umrla 18. marca 2022; Ignac Plajnšek, Volkmerjeva 5, Ptuj, roj. 1945 – umrl 18. marca 2022; Franc Rakuš, Ul. Lackove čete 12, Ptuj, roj. 1937 – umrl 20. marca 2022; Marija Murko, roj. Fras, Dolič 41, roj. 1935 – umrla 21. marca 2022; Marija Strelec, Strelci 2, roj. 1937 – umrla 19. marca 2022; Julijana Peršoh, roj. Safošnik, Mihovce 31, roj. 1927 – umrla 21. marca 2022; Stanislava Goltner, roj. Premzl, Nad izviri 37, roj. 1930 – umrla 20. marca 2022. IZ NO ŠTEV VE ILKE www www.reporter.si www w.re .repor repor po ter.si si SILVA PREDALIČ Skrivnostno življenje Janševe pozabljene ženske MARKO SNOJ Pri slovenščini pogrnejo vse vlade in skoraj vsi ministri JANEZ JANŠA Vojno v Ukrajini zlorablja za svojo volilno kampanjo MARIO DRAGHI Super Mario je Italiji prinesel stabilnost 1DURĀLWH 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK 24 torek, 29. 3. 2022 COLOR CMYK stran 24 torek z 29. marca 2022 Črna kronika Ukrajina; Slovaška z Prostovoljci pomagajo tudi živalim ukrajinskih beguncev Sp. Podravje z Kljub prepovedi posamezniki kurijo Hišni ljubljenček še zadnji košček doma, ki ga vzamejo s sabo Dovolj je že odvržen cigaretni ogorek Kovček v eni roki in transporter z mačko v drugi. Ali pa kuža v naročju lastnika, zavit v odejo. To so pogosti prizori Živali v ukrajinskih zavetiščih na ukrajinski meji. Zato so v begunskih centrih vzpostavili potrebujejo hrano in zdravila točko za pomoč živalim. Kot je povedal koordinator točke v »Ravno te dni sem govoril z enim od ukrajinskih poslancev in enem od slovaških centrov Jan Vozarik, so živali še zadnji povedal mi je, da zelo nujno potrebujejo hrano in osnovna zdravila košček doma, ki ga begunci vzamejo s sabo. za domače živali. Kot vemo tudi iz drugih virov informacij, je v Vozarik je koordinacijo skrbi za živali prevzel kot prostovoljec. Nevladne organizacije so ob ukrajinsko-slovaški meji vzpostavile oskrbo živali, ki so, ko pridejo z lastniki čez mejo, pogosto utrujene, lačne in dehidrirane. »Kot veste, je ponekod hrane premalo še za ljudi, kaj šele za živali. Zato jim, ko pridejo čez mejo, zagotavljamo hrano, vodo in po potrebi veterinarsko oskrbo,« je povedal. Večinoma begunci potujejo z majhnimi psi, mačkami, »oskrbeli smo tudi papagaja, nekaj podganic, hrčkov in celo veverico«, je pripovedoval Vozarik, ki je sprva deloval prav na mejnem prehodu Vyšne Nemecke-Užgorod, pozneje pa so tudi oskrbno točko za živali prestavili v na novo vzpostavljeni begunski center v kraju Michalovce. Hrano večinoma zagotavljajo s pomočjo donacij, blizu centra imajo tudi večje skladišče za shranjevanje. Poskrbijo za kletke, nagobčnike, tudi za čipiranje Lastnikom živali nudijo tudi informacije, ki jih potrebujejo za vstop živali v EU. Pravila v državah članicah so sicer zaradi situacije v Ukrajini zrahljana, a obenem različna po državah. Zato se povezujejo tudi z veterinarskimi službami po Evropi. Je pa povsod obvezno čipiranje psov in poskrbijo tudi za to. Na voljo je še osnovna oprema, kot so kletke in nagobčniki. Prostovoljci se namreč zelo trudijo preprečiti, da bi prišlo do kakšnih neljubih situacij. »Mi smo tu prvenstveno za oskrbo živali, a poskrbeti moramo tudi za javnozdravstveni vidik. Če se zgodi - in se je že zgodilo, da je žival koga ugriznila, - je potem to velik problem za žrtev, a tudi za lastnika živali in samo žival. Zato poskušamo preprečiti tovrstne situacije,« je pojasnil Vozarik in dodal, da lastnike tudi opozarjajo, če vidijo, da pes ni na povodcu. »Če vidimo agresivno žival, poskusimo lastniku dopovedati, naj psu nadene nagobčnik. Če vidimo pse, ki tekajo naokoli brez nadzora, pa jih poskusimo ujeti, jih damo v kletko in potem poskusimo poiskati lastnika.« Tudi nastanitve v šotorih in prevozi beguncev so organizirani tako, da preprečujejo morebitne neljube situacije. Živali tako ne smejo v določene šotore, za lastnike psov je organiziran poseben prevoz, so povedali prostovoljci v centru Michalovce. Prostovoljci so se odzva- Kljub razglašeni veliki požarni ogroženosti in prepovedi kurjenja je portal Uprave RS za zaščito in reševanje (pre) poln obvestil o požarih v naravi, na gozdnih in travniških površinah. Očitno je še precej neodgovornih posameznikov, ki ne upoštevajo prepovedi kurjenja. Ukrajini namreč situacija grozna. Tisti, ki živali ne morejo vzeti s seboj, jih poskušajo dati v zavetišča, še vedno pa jih veliko žival pusti kar doma, z veliko hrane in vode in upajo, da se bodo lahko pravočasno vrnili. In za te živali je zelo težko skrbeti,« je opisal Vozarik. Vozarik sicer opozarja, da so tudi v zavetiščih v Ukrajini razmere izredno težke. »Morali smo denimo evakuirati zavetišče v bližini Kijeva, ker ni imelo več ne vode, ne hrane in ne kadra, saj so vsi pobegnili na varno, kar je seveda razumljivo,« je povedal. Foto: PGD Grajena Narava je izredno suha in kurjenje v naravnem okolju ima lahko velike posledice za vse. V takih razmerah lahko en sam cigaretni ogorek zaneti požar. Foto: M24 li in priskočili na pomoč tudi, ko se je na meji steplo več psov. Ljudje lahko namreč čez mejo ob zrahljanih pravilih pripeljejo do pet živali, kar je več, se razume kot komercialni transport in so pravila zanj strožja. »Se pa ta pravila skoraj dnevno spreminjajo, tako da se prilagajamo razmeram,« je opozoril Vozarik. Foto: Sta/Tas/M24 Begunka s psičkom. Premalo prostovoljcev in nevarne razmere Nevladne organizacije se trudijo tudi evakuirati živali z vojnih območij v Ukrajini, in hkrati dostaviti humanitarno pomoč za živali, ki ostanejo tam. Glede na to, da odrasli moški, mlajši od 60 let, iz Ukrajine ne smejo, se številne družine zanašajo nanje, da bodo poskrbeli za živali. Psa in papigo je tako očetu v skrb prepustila Jana, sicer veterinarka, ki je pribežala na Slovaško. Živali je doma očetu pustila tudi družina iz Sumija, a jih zelo pogrešajo, je povedala 17-letna Saša. Če gredo moški v boj, pa te možnosti nimajo. Nevladniki poskušajo pomagati reševati tudi situacijo v živalskih vrtovih in pri zasebnih lastnikih, ki imajo več ali eksotične živali. »A je ljudi na terenu v Ukrajini enostavno premalo, razmere pa nevarne,« je opozoril in izpostavil smrt ene od aktivistk za pravice živali, ki je bila ubita med dostavljanjem hrane za oskrbo živali. Sta V naši okolici so na primer v četrtek gasilci PGD Sveta Ana pri naselju Kremberk pogasili požar v gozdu na površini okoli 1.600 kvadratnih metrov. S požarom v naravi so se le nekaj minut zatem borili gasilci PGD Sveti Jurij in Lenart, ki so pogasili okoli 800 kvadratnih metrov površine pri naselju Žitence v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Kot nam je povedal namestnik poveljnika GZ Lenart Jože Fras, sta to bila v tem času prepovedi kurjenja sicer edina požara na območju celotne tamkajšnje gasilske zveze. Na splošno ugotavlja, da prebivalci po večini spoštujejo prepoved in da ne opažajo toliko kršitev: »Najbrž tudi zaradi visokih kazni, ki so od 200 do 600 evrov za fizične osebe.« Kljub temu pa se vedno najdejo posamezniki, ki s tem niso seznanjeni ali pa se požvižgajo na prepoved, misleč, da bodo 'le nekaj malega zakurili in da jim požar ne bo ušel izpod nadzora'. A kot opozarja Fras, je narava izredno suha in kurjenje v naravnem okolju ima lahko velike posledice za vse. V takih razmerah lahko en sam cigaretni ogorek zaneti požar. Zato apelira na vse, da upoštevajo prepoved, da ne kurijo ali izvajajo drugih aktivnosti, ki lahko izzovejo požar. Na Ptuju in v Ormožu požarna straža Janez Liponik iz Območne gasilske zveze Ptuj pravi, da na celotnem območju gasilci izvajajo požarno stražo. Naloga požarne straže je predvsem opazovanje terena ter hitro gašenje začetnih požarov. Na srečo pa nekega kurjenja v naravi na njihovem območju niso opazili: »Ljudje se v glavnem držijo te prepovedi. Lahko pa pride do požara tudi zaradi samovžiga, kot je to bilo na primer pred dnevi na Krčevini pri Vurberku.« Podobno pove tudi poveljnik Gasilske zveze Ormož Tonček Lisjak, kjer prav tako izvajajo požarno stražo: »Na začetku je bilo nekaj kurjenj v naravi, sedaj pa tega ne opažamo več.« Monika Horvat Foto: PGD Cirkulane Sušec suši, mali traven deži, veliki hladi. 2/21 3/21 -2/19 Rojstva: Sanja Drevenšek, Štuki 38, Ptuj – deček Jakob; Patricija Vindiš, Dragonja vas 4c, Cirkovce – deklica Hana; Martina Medved, Lovrenc na Dravskem polju 15, Lovrenc na Dravskem polju – deklica Eva; Nataša Kosi – deček Urban; Klavdija Kuzkin – deklica; Rebeka Kolarič – deček; Saša Črnjavič – deklica Melisa; Ana Švarc – deček Ažbe; Lara Knapić – deček Luka; Anita Munda – deček Tim; Maša Hlupič – deklica Stela. -2/15 3/20 -1/17 6/18 4-dnevna napoved za Podravje 7/21 4/16 Poroke – Ptuj: Boštjan Pšajd, Grajena 17, in Petra Pehan, Grajenščak 36. Danes bo na Primorskem in Notranjskem zmerno oblačno, drugod bo še dokaj sončno. Jugozahodni veter se bo čez dan nekoliko okrepil. Najvišje dnevne temperature bodo od 13 do 18, na vzhodu do 21 °C. OPOZORILO V večjem delu Slovenije je velika požarna ogroženost v naravnem okolju. 2/14 -1/18 5/17 12 Vir: ARSO