Edini slovenski dnevnik L v Zedinjenih državah.
f Velja za vse leto • •. $3.00 Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
J	The only Slovenian daily
1	-s In the United States :« j ■ ■ ■	1
r	Issued every day except j Sundays and Holidays
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Ola« Matter, September II, 1903, at the Poet Office at Mew York. H. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 282. — ŠTEV. 282.	NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 2, 1913. — TOREK, 2. DECEMBRA, 1913.	VOLUME ttt __ LETNIK XXL
Mesto Chihuahua v
rokah konstitucijonalistov.
-oo-
GENERAL VILLA JE POGNAL FEDERALCE V BEG. — ŠTIRJE GENERALI IN DVATISOČ VOJAKOV JE ZBEŽALO V GORE. — ZASLEDUJEJO JIH USTAŠI. — NAGRADA NA GLAVO VSAKEGA POVELJNIKA. — BLOKADA, KI JE TRAJALA KROG MESTA MESEC DNI, JE SEDAJ KONČANA IN PRIČELI SO V OŽITI VLAKI.
Konalitucijoiialisti so /.a vzeli j ( hiliuahuo. Tako s<- gbisi poročilo iz .luarr/a, ki ji* doslo preteklo noč. štirje generali in 2000 federalnih vojakov m* nahaja na b«>gu. (ločini jih zasledujejo ljudje generala Vil le. V slučaju, da jih ujamejo, bodo vsi olraojeni na mnrtiiiO kazi-n.
rrodajalne v *Juaiv/u. kojih imejitelji so branili »»prejeti denar, katerima je izdal g<nvrn! \ lila. so bile opleuiene in trgovci sii brzojavno uložili v \V a shin p tonu protitit proti temu. da bi se dovolilo eknportirati v mejna mesta Združenih držav ukradeno lila K" v vrednosti #75,1*10.
tieneral Villa je Hporoeil gene-, raln < arianza, da se je general < astro, federalni poveljnik v Ju-arezu za easa osvojitve po!<mi konstitucijonali*tov. skrival na doiuu nemškega konzula v nekem j prmlrinstju. Meneralu Villi m- je
nar«ičilu, naj prosi konzula za do i
1 " * i • voljenje, i J a sme aretirati (astra, i
Juarez, Mehika. 1. d-e. — (J.-j ueral Kranriseo Villa je danes na-! /iiHtiil. da so brzojavke z njegove fronte potrdite vest da je gene-1 ral Salvador Mereado in dva ii-mh' /veznih čet zapustilo Thiliua-I hno ter se umaknilo v smeri proti *ever«»iztAkn.
To novie»> j,- prinesel iz Cbi-! UMhiie |>os< h« ii kurir, nakar so! jo or/ojavih generalu '"arrauzi v J
1'rieakuje s*-, da bodo koncem i trdna vo/ili vlaki v <'hilmaliuol ter da bo preklicana blokada, ka l tero so proglasili tiataai.
Mexico City. Mehika. 1. dee.— I'red^lnik Hue,-t«, kojega odhod iz mehiškega glavnega mesta] j«- dal povod najrazličnejšim go-| \ ori»-an». >*■ jt« vrnil dane* popol-l
•	Iti«* nazaj. Med drugim se je tudi gladilo, da w je podal v Vera I <ni/, odkoder je baje nameravali odpotovati v Kvropo.
MetUo I ot reon. ki ae nahaj»i žel
i | .	v	I
ooigo e»»sa v rokah uwtaaeT, namera v« ha:e osvojiti nazaj kolona ted.-raleev pod poveljstvom generala ,In>.<< Refugio Velaaro. Vojrtšk«* nblasti izjavljajo, tla bi
Otrok cbtojen radi umora. j
Prince Albert, Sask. Canada.! 1. dee. — Po eno uro trajajmVin! posvetovanju je spoznala danes porota krivim 1-lletno Kathleen' O. Soiumoiia, tla je umorila svojo devetletno tovarišieo Julijo Jen-' ne*. Sotrimott* z lopato ubila svojo pnjateljieo tekom prepira,! k: je nastal tned njima v g<»zdu
pri nabiranju korenin.
--——_
Nevarno zasledovanje.
Salt Lake. I'tah, 1. dec. Mehiški bandit Rafael Lopez. mo-| rilec šestih mož, je najbrž zapa-del v Andv-rovu počasni smrti, ker so v ta rov napeljali stru-j pen«- /, ve plene pline. Za slučaj, da
•	►i skuhal uiti iz rova, bi ga ustre-j lili pazniki, ki stoje krog rova.
bil padec Torreoua hud udarec za ustaško gibanje, ker j«« to mesto ta ko rekoč ključ za operacije v štirih državah ter se nahaja na meji države Coahuila.
Velasco je dobil nalog, naj takoj po osvojil vi Torreona prične prodirati proti Durangu.
El Paso, Tex., 1. dec. — Dodatna poročila glede osvo*itve mesta -Juarez od strani ustasev pod poveljstvom Ville pravijo, da je sledilo osvojitvi plenjenje številnih l trgovin. Plen se je baje prodalo' ;im«'!'iški:»« trgovcem v KI Paso. Tudi takim prodajalnam se ni prizaneslo, kojih imejitelji so ključe z zaznamkom blaga izrodili ameriškemu konzulu. Juarez podružnico mehiške narodne banke iO nasilnim potom odprli, a ni-*o našli jiie denarja. Imena trgovin v v K! Paso. katerim se je pro-ilalo naplen «*no blago, so znana.
Maks Weber, nemški konzul v Iuarezu, je ogorčen, ker so ustaši obkolili njegovo hišo ter zaniku-je, tla bi se nahajal a* njegovem varstvu general Franeiseo ("astro, |mvt Ijnik federalnih čet v -Jna-rezu.
Francisco Escudero. minister r.[ zunanje zadeve v kabinetu ge-nerala t'arranze, je svaril danes v imenu ustaŠev Združene države pred intervencijo.
" Padec Huerte je neizogiben*', j«' rekel. Nemogoee je Združenim držnvam vladati dvajset milijonom Mehikancev. Misrnousta-«k<> pleme indijanske in španske krvi in nihče nam ne bo nikdar vladal. Naha iaino se v velikem f>oju ter bomo ustvarili prost na-!•< d in prosto deželo. Tvorili bo-ino oporo Združenih držav za panamski prekop v slučaju, da se ho z nami postopalo pravično."
Mexico City, Mehika, 1. dec. — Danes j«- bila podpisana proA*izo-t ii-na pogodba med mehiškim vojnim ministrstvom in dunajskimi in berlinskimi tvrdkami za dobavo 50,000 Manser-pušk in 100 mi-lijonov patronov.
Minister Moli eno se je vrnil dams zjutraj iz Vera <'ruz ter se je vdeležil kabinetne seje v Narodni palači.
Ameriško brodovje na poti proti domu,.
Marseille, Francija. 1. dee. — Ameriške bojne ladijc "Vermont", "Ohio" in "Wyoming" so odplule od tu iz Villafrauca proti tfibraltarju. Tarn se bo /liralo eel o v Sredozemskem morju nahajajoče se brodovje Združenih držav, da se skupno napoti proti domu.
Sodnik se boji za svoje življenje.
Nashville, Teun., 1. dec. — Kod nik A. R. Xeil, ki je prod kratkim odredil, da se mora zapreti vse gostilne v mestu, je danes izjavil, da je njegovo živ-1 jen je v nevarnosti, ker je dobil več pretiInih pisem.
Krasni In brzi parnlk (Avstro-American proge)
MIRTH WASHINGTON
odplije f četrtek doe 11. decembra
▼©loja do Trata samo 13 dni.
^ do Trata ali Reka • . $39.00 Ci— ▼osnih Iktkor: do Ljubljana ... $40.18
do Zagreba - - • - $40.08
Za pMfba* kabine (oddelek med ILtilU rureden) sUne T«Inj» |	u otroke polovico. To oddelek pooebne
| yVtii)> listke Jo dobiti pri F*. 8AKSEB, 8t Cortlondt St., How York.
Iz delavskega sveta.
25 delavskih voditeljev pred veliko poroto. Štirinajst' štrajkar-jev aretiranih.
—o—	1
Pueblo, t'olo., 1. dec. Zvezna velika porota je poslala tukaj-j šnjemn so<lisču poročilo, v ka-l tereni dolzi različnih prestopkov 2."» voditeljev in organizatorjev Vnited Mine "Workers of America. Organizatorji se baje za-vzmaja za nekak delavski monopol, potom katerega hočejo preprečiti meddržavni promet.
To poročilo je zadelo delavske i voditelje kakor strela iz jasnega neha. Sodišče zahteva, da s^ morajo premogarske postave kar najbolj natančno izpolnjevati. Najboljše bi bilo seveda, če bi governer z dovoljenjem zakonodaje prepovedal za časa stavke prodajo munieije in orožja.
Indianapolis, Ind., 1. dee. — Prvi dan stavke voznikov in šoferjev je potekel brez vsakih resnih nemirov. Policija je aretirala štiri ženske, ki so hotele zaustaviti nek voz. Št raj kar ji so imeli nocoj zvečer v Labor Temple zborovanje na katerem so sklenili pustiti pri miru vozove za živila in perilo. V teku enega dneva je bilo zapriseženih sedemsto specialnih policistov.
Ameriške sufragetke.
Washington, D. C., 1. dec. —
Danes je bila otvorjena 45. letna konvencija ameriških su-fragetk pod predsedstvom dr. Ane Howard Shaw. Navzočih je bilo kakih tisoč žensk.
Pomemben je bil govor Mrs. Patty R. Jacobs iz Alabame. ki se je obračal proti splošno raz-1 širjenim govoricam, da nameravajo ženske iz južnih držav uprizoriti s-eesijo od narodne zveze. Mrs. .Jacobs je imenovala trditev, da nočejo ženske iz južnih držav ničesar vedeti o ženski vo-" liliti pravici, žaljenje inteligence tamošnjih ž-nsk ki vedo zelo dobro, da je volilna pravica edi- 1 no sredstvo, ki more dovesti do izvojevanja ženskih pravic.
Kitajsko mesto sedaj brez kokaina.
Pod obtožbo, da je prodajal; kokain, je bil včeraj pridržan v Essex Market sodišču v New Yorku 31-letni Isaac Cohen, bivši postni uradnik. Glasom izpovedi policije je Cohen zalagal s kokainom celi kitajski mestni del ter je pri vsaki unči, katero je prodal, zaslužil po $6. Neki detektiv, kateremu je prodal za ."i0 centov kokaina, ga je spravil pod ključ.
$29,000.000 odškodnine.
New Orleans, La., 1. dec. — V tukajšnjem zvejznem okrožnem sodišču je bilo vloženih nadalj-nih 15 tožb proti 11 American Sugar Refining Co." Od družbe, ki je baje prekršila antitrnstno postavo, se zahteva $29,000.000 odškodnine. Samo družba 4' Louisiana Cane Growers" je vložila devet tožba.
Z>elo otrok.
Washington, D. C., l. dec. — IliinoiŠki zakon o delu otrok, ki prepoveduje delati osebam pod 16. letom, je stopil danes v veljavo.
Cena vožnja.
P&rnik od Austro-American* proge
•' ARGENTINA''
odpluje dne 9. decembra 1913. Vožnja stane iz New Torka do: Trsta in Reke $36.— Ljubljane $37.18 Zagreba	$37.08
Vožnje listke je dobiti pri FRANK 8AX8EB, 82 Cortlandt St, New York City.
Naval naseljencev. Dela primanjkuje.
Avstro-ogrski konzulat pošlje vsak dan na stotine ljudi domov, ker so brez dela.
STATISTIKA.
V zadnjem letu je prišlo sem iz Avstro-Ogrske 137,245 ljudi. — Vrnilo se jih je 28,760.
Tok naseljencev z vsakim dnem narašča. Žt^lja pa brezskrbnem življenju in misel, da se tukaj pobirajo dolarji kar na tleh, žene ljudi v '"obljubljeno" deželo. Toda večina jib je razočaranih. Tovarne ne obratujejo, po nekaterih državah so stavke, težko prislužen denar kmalo poide, kaj preostaja ubogemu delavcu? Na Avstro-ogrskem kon-1 iiilatu v New Yorku se kar tre revežev, ki bi radi šli nazaj v staro domovino;, pa nimajo dovolj denarnih sre ev. Po leti sr človek že ua ka±i. način preživi. ni pa tako po zimi, ko po-" i vaj o vsa dela na prostem. Čeravno jih pošlje konzulat vsak lan veliko število domov, naval naseljencev vendar ne pojenja, i
Tako se je naprimer v fiskalnem letu. ki se je končalo meseca junija izselilo iz Avstrije 137.241» os»l», nazaj jih je šlo pa samo 2S.7G0. Iz Ogrske jih je do-, jpelo 117.580, dočira se jih je sa-| no 29,904 vrnilo.	|
Na Ellis Islandu bodo prijeli n deportirali ŠtdLiuia Muellera iz Szegedina, ker je pri neki banki poneveril precej denarja.
Albert Tehaern, Anglež, katerega so hoteli pred dvema mesecema deportirati z Ellis Islanda n ki je na zagoneten način ušel, se nahaja zopet na psihopatič-am odelku. Aretirali so ga v lii-ii št v. 209 vzh. 58. cesta. Tre-1 tiaern je med tem časom pisal1 na Ellis Island več grozilnih pisem.
Podel atentat.
San Francisco, Cal., 1. dec. — Predno se je vzdignil v zrak zra-koplovec Arthur Rybritzki jo set Mikrat natančno pregledal svoje j letalo. V svoje največje začude-! nje je zapazil, da je žica, ki drži gondolo, prerezana in da so skoraj vsi vijaki napol odviti. S takim zrakoplovom bi prišel komaj do višino 200 čevljev, ipa bi padel na tla. Kdo je bil tako po-ilel in kdo mu je želel smrt, ni mano.
5000 mož zastavkalo.
Tamaqua, Pa., 1. dec. — 5000 delavcev Lehigh Coal and Navigation Co. v Panther Creek Yal-lev je danes zjutraj zastavkalo radi nove razpredelbe delavnega r-asa. Dosedaj so bili ljudje navajeni od sedme ure zjutraj brez opoldanskega odmora delati do četrte ure popoldne. Sedaj pa zahteva družba, da se drži 45 minut dolgo opoldansko pavzo, vsled česar bi seveda morali delavci delati 45 minut dalj.
Argentinsko meso.
Washington, D. C., 1. dec. — Dr. N. T. Sua rez, šef argentinskih ledenic, ki je tukaj 20 dni preiskoval ameriške ledenice, je odpotoval včeraj v New York, kjer bo pregledal precejšnjo po-biljatev argentinskega mesa v spremstvu ameriških inšpektorjev.
Ženski policisti.
Chicago, lil., 1. dec. — K skušnji za policiste se je danes priglasilo 300 žensk. Dosedaj jih je uslužbenih samo deset. Službo opravljajo po najbolj razupitih delih mesta in so oborožene z revolverjem.
I
j Proces dr. Knabe.
Obtoženega dr. Craiga se slika kot bestijo. — Sistematično je baje zasledoval deklice.
j Shelbyville, Ind., 1. dec. — Celo vrsto najgorostasnejših obtožb je naperil danes pri otvor-jenju procesa distriktni pravd-nik Inmau iz Indianapolis proti dekanu Indiana Veterinary College, dr. William B. Craigu.' Označil ga je kot človeka, ki je, razumel stati pred svetom brez madeža, dočim je na skrivnem brezobzirno sledil principu, da uničuje deklice.
Zagovorniki obtoženca so se strašno razburili ter so neprestano protestirali, dokler ni sodnik Swan rekel porotnikom, naj se odstranijo iz dvorane. Sodnik je konečno odločil, da bo sprejet v uradne zapiske le oni del obtožnice, ki s? tiče uplivanja na J priče.
Okrajni pravdnik Inman je 1 slikal, da je imel dr. Craig naravnost peklenski sistem, potom kojega je zvabil deklice v past. > Izjavil je, da ima dokaze, da se! nahaja med žrtvami dr. Craiga' tudi neka zelo mlada visokošol-ka, da je neko stenografiji j o. ka-tei "o je tudi ruiniral, poslal v Florida. Dr. Craig je koneeno' razveljavil svojo zaroko z dr. Heleno Knabe edinole z namenom, da ujame v svoje mreže ne-j ko drugo žensko. Ta ženska jej tudi izginila ter se nahaja izvan i jurisdikeije sodišč države In-1 diane.
Inman hoče nadalje dokazati, da ji* ena izmed žrtev prosila dr. Craiga naj jo poroči, nakar ji je slednji odgovoril: " Jaz plačam v gotovini."
Ena tožba je sledila drugi, dokler ni prišel Inman do umora samega. Izjavil je, da je dr J Craig svojim učencem dve uri preje pripovedoval o umoru, | predno je dobil telefonično obvestilo o njem.
Zagovornik Spann je objavil, da je zagovorništvo izpremenilo svoje načrte. V jutrajsnjem otvorilnein govoru bo obrazložil način, kako bo postopalo zago-vornistvo tekom procesa.
Deček dobil odškodnino.
Washington, D. C., 1. dec. — Zvezno nadsodišče je danes potom soglasne razsodbe odobrilo postavo države Illinois, ki prepoveduje zaposlenje otrok po 16. leti v gotovih nevarnih industrijskih strokah in kaznuje delodajalce, ki kršijo to postavo, s tem, da določa za ponesrečence primeroma visoko odškodnino.
Mladoletni Artur Beauchamp je tožil Sturgis & Burns Manufacturing Co. za odškodnino, ker je bil pri delu izgubil tri prste. Sodišče v Illinois mu je prisodilo $4500. Tvrdka je napadla postavo s tvrditvijo da pomenjajo določba neprimeren pritisk ter da kršijo kontraktno prostost otroka. Nadalje je ti'dila tvrdka, da je deček napačno imenoval svojo starost.
Nadsodišče je zavrnilo vse te točke ter je izjavilo, da bi morala tvrdka uporabiti vsa sredstva, da določi starost dečka, predno ga je sprejela v službo. Sodnik Hughes je dostavil, da je treba dati državi pravico, da na ta način ščiti življenje in zdravje svojih državljanov. t
$4,592.150.
Zvezni maršal Marshall je vložil včeraj deset tožb proti impor-terjem, ki so vtihotapili velikansko množino porcelana s Kitajske. Sleparili so že od leta 1910; vlada zahteva od njih $4,592.150.
Bančni ravnatelj v zaporu.
Bivši ravnatelj propale Cosmopolitan Banke v Pitteburghu, Pa., A. L. Richmond, je bil včeraj spoznan krivim soudeležbe pri goljufiji.
Ljubeznjiv šofer.. Precejšna kazen.
Ker je poljuboval mlado deklico, se ni dosti brigal za vožnjo.
$25 kazni. —o— 40 MILJ NA URO.
Veliko oseb kaznovanih. Zaradi prehitre vožnje. Nesreče ni bilo nobene.	j
Pred 'policijskim sodiščem se J je moral včeraj zagovarjati 21-letni šofer Armen Schmoll s štv.i 175 zap. "72. cesta, New York, ker je vozil jo Broadvvavu s hitrostjo 40 milj na uro. Stražnik Haggerty ga je dohitel z motorjem in ga aretiral.
Schmoll se je pred sodnikom takole odrezal:
— Pri sebi sem imel svojo ljubico in sem jo neprestano .poljuboval. Če ima človek tako sladkost poleg sebe, se ne meni veliko za vožnjo.
Sodnik ga je nato podučil, da ni avtomobil pripraven prostor za poljubovanje in mu naložil $25 kazni.
Pred Harlem-policijskim sodiščem je bilo včeraj kaznovanih več posestnikov garaž, ker so! vozili s preveliko naglico. Ponavadi so take kazni precej nizke, toda v tem slučaju so znašale preko $30.
Pred Yorkville-tpolieijskim sodiščem je bilo obsojenih 72 oseb na kazen $25, ker so vozile prehitro.
Vsega skupaj se je moralo včeraj zagovarjati 310 šoferjev oziroma lastnikov avtomobilov. Plačali so $2500 kazni.
Čudno, da se ni v nedeljo pri-godila nobena večja avtomobil-na nesreča, kar je pri takih prilikah že navada. Magistrat Kro-tel se je izrazil, da bo kazni za predrzne avtomobiliste še zvišal, ker se bo le na ta naein da-' lo zmanjšati število nesreč.
Nova japonska vojna ladija. J
Nagasaki, Japonsko, 1. dec. —i Danes so spustili v morje novo! japonsko bojno ladijo "Kirishi-I ma.'? Ob tej priliki so se vršile velike slavnosti. Nova vojna ladija ima 27.500 ton deplacemen-ta, stroji na njej proizvajajo 70,000 konjskih sil.
Afera Zelaya.
Izročilno postopanje proti bivšemu predsedniku republike Nicaragua, Zelaya, je bilo odgo-deno.
Washington, D. C., 1. dec. — Republika Nicaragua je danes preklicala prošnjo, naj bi se ji izročilo prejšnega pre(dsednika Zelayo. Tamošnje oblasti so zadovoljne z načrtom, da se depor-tira generala v njegovo rojstno mesto, Barcelono na Španskem.
Za večjo varnost.
Washington, D. C., 1. dec. — Inženirji, ki se uslužbeni pri Panamskem prekopu, so sklenili, da se odstrani pri Culebra ožini precej visok hrib, ker se boje, da bi se zemlja še zanaprej ne posipala. To delo bo ogromno, posebno če se pomisli, da bodo morali zvoziti delavci vstran 1,500,000 kubičnih jardov zemlje in kamenja.
KOLEDAR
"GLAS NARODA" za leto 1914
je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi terzajedno tiskano polo obširnejši. Velja s pošto vred 80c. Dobiti je pri: SLOVENIC PUBLISHING OO.f 82 Cortlandt St., New York City, ali v podružnici FRANK SAKSER, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Iz Avstro-Ogrske. Rusija in Balkan.
Ze pred balkansko vojno je bilo vse naperjeno proti Avstriji. — Turška in rumunska vlada.
—o—
REDLOVO PREMOŽENJE.
Turška se opravičuje. Atentator Kavalki Mustafa si je baje sam vzel življenje v ječi.
—o—
Dunaja Avstrija, 1. dec. — Nova odkritja, ki se tičejo tajne zveze med rusko vlado in balkanskimi narodi, so povzročila povsod veliko razburjenje. Do-znalo se je namreč, da so bili balkanski narodi že pred izbruhom vojne s Turčijo vsi proti Avstro-Ogrski.
Rusija je bila že izdelala popoln načrt in natančno določila, koliko vojakov naj pošlje na mejo ta ali ona država. Poleg tega je bil tudi določen čas. kedaj naj se začno vojne operacije.
Rusija je nameravala podpirati svoje južne zaveznike z orožjem in prisiliti Rumunsko in Turčijo, da bi ostali nevtralni.
Iz Prage naznanjajo, da je razglašen konkurz nad premoženjem polkovnika Alfreda Redla, prejšnjega šefa generalnega štaba v osmem kornem poveljstvu.
Kot smo že poročali, jo Redi spioniral v prid Rusiji, kateri je tudi za drag denar prodal precej načrtov in drugih važnih listin, Ker se je bal, da bi mu oblast ne prišla na sled, se je koncem meseca maja sam ustrelil.
Carigrad, Turčija. 1. dec. — Turška vlada se je danes pismeno opravičila, ker je dala aretirati na nekem ruskem parniku Kavalki Mustapho, ki se je bil baje udeležil atentata na velikega vezirja Šefket pašo. Sodišče ga je spoznalo krivega in ga obsodilo na smrt, toda drugo jutro, ga je našel paznik mrtvega v ječi. Pravijo, da se je sani usmrtil.
Ruska vlada je zahtevala, da naj se dozdevni atentator takoj izpusti, ker je njegov zločin le političnega značaja, in mu nik-do ne more ničesar zalega storiti, dokler se nahaja pod varstvom ruske zastave.
Ameriški škof. Rim, Italija, 1. dec. — Duhovnik Henry Althoff, ki je bil dodeljen cerkvi sv. Barbare v Akawille, 111., je postal naslednik škofa Johna Janssena.
Denarje v staro domovino
pofeilj&mo?
K.	$	K.	$ *
6....	1.10	130....	26.60
10....	2.16 140________28.66
16....	3.16	160....	30.70
20....	4.20	160....	32.76
26....	5.20 170 ________84.80
3C....	6,25	180....	86.86
35....	7.26 180 ________38.90
40....	8.30	900....	40.90
46________030 260 ________61.15
50________10.30	900....	61.S5
66....	11.35	860,...	71.60
60________12.36 400 ________81.80
65....	13.40	450....	92.00
70________14.40	500....	102.25
75________15.45	600....	122.70
80....	16,45	700....	143.15
85________17.45 800____163.60
90....	18.45 900____184,00
v00________20.45 1000 ____204,00
U0....	22.50	2000....	407.00
120________24.55	6000....	1017.00
Pottarin* je vSteta pri teh rrtb tah. Doma se nakazana «voU popolnoma izplačajo brea vimarji odbitka.	{
Naie denarne pofiljatv« ru^ Kija na zadnja pošte «. k. poitnf hranilnični urad na Dunaju v aa£> kraj Sem Sani.
Denarje nam podati ft akjpvfc lične je do $50.00 ▼ gotovini ▼ pit poročenem ali registriranem pis* mu, veSje metke pa po Postal Money Order ali pa po New JoxS Bank Draft
mm lAKin, 82 Cortlandt St., New York, N< A «104 St. Clair Avenue, N, M,
"GLAS NARODA"
.>] o vernic. Daily.)
O M J published by the
•$io?«viic Publishing Co.
(a rorporation.)
KflANK SAKSER, President.
J AN k O 1'LEŠKO, Secretary.
LOUIS BENEDIK, Treasurer.
PUescf Business of the corporation and
of above officers : H Cortlwidt Street, Borough of Man-
hat* on, New. York City, N. Y.
2* ee!o leto velja Ust za Ameriko in
Camtdu........................$3.00
* poi leta....................... 1.50
** ImUi L* rnesto Kew York........ 4.00
~ poi leta za meato New York ... 2.00
Evropo sa vse leto...........4.50
" leta............. 2-55
" " '* tetrt leta............ 170
"GLAS NAHODA" izhaja vaak dan
rzvtf-tn^ii nedelj in praznikov.
4 GLAS NARODA"
("Voice of the People") (Motri every daj except Sunday* a.id
Holidays. c?Oi -cripuon yearly $3.00.
^••nunment on ureamml
Oorr«	podpiu in o^nb^^ti »e oe
pnobi-jjjejo (>»• *r	blagovoli	oo —
Money Order. fV	r »_aih» kraj * naroCniKow pro-
•■■nc ne nam tudi prejlrjj« naznani, da hitr»-j* O »j demo naslovnika
He., •••an in poftiljatv&ra naredite t» naslov;
*<iLAS NARODA"
4* Cortlandt.	_
C. ^ '
Dobro delo.
Izvanredno nasedanje kongresa ve j.- nenavadno dolgo zavleklo 11 r jt vsled t«'ga precej trpel dobri liti*, katerega je napravilo delo tega posebnega zasedanja na-rodue zakonodaje. A kljub temu •s»* n.u ne uiore odreči, da je veliko stor-l za dobrobit ameriškega
naroda. 1'zakonjenje nove tarifne postav - je bil čin, na katerega je kongres lahko ponosen in za kar mu l.-.l ko gre hvala. Tudi v kro-Ifili, k er nimajo posebnega dopa-dajecja nad novim taritorn, se je najbrž prišlo do spoznanja, -da je treba pri narodno-gospodarfiki zakonodaji v pr\i vrsli gledati na koristi !*plo»nOKti, ne pa na one posameznih industrijskih panog in finanenili interesentov. Tudi ako Li novi tarif ne izpolni! v svojih u< inkih v«eh pričakovanj, katera .i* je stavilo vanj, in tudi ako bi m- v gotovih »slučajih izkazal k . n» :i-p«'šen, ne a vendar n.ura Mm.tr.iti kot delo. s katerim j-' v !aiiji demokratični kongres nrdkrilil vsa sin na dela pre šnjih za Iv r !.:j. Carinska zakonodaja s sji!> i a blagrom kot motivom je !>ilo \ nsniei veliko početje, ker se je ^ tem konečno pometlo z neprim rnim, kvarljivim favorita vom iii gospodarstvom favoritov. Z uzakonjanjem nove carinske postave se je enkrat za vselej končalo z naziranjem, da mora in. dna z.ikonodaja v prvi vrsti ug> din zal tevani teh fuvoritev in >■ 1« j 1 m gledati na blagor
V	'i- ** tem protinaravnim li; ; ai:;» :u. ki je bito eelo vrsto < : i - < 11 ■, j»t o za našo narodno* !/ a:- .» zakonoda o, posebno I a /m f iii..,ico zakonodajo, je d;.aji t ngri a v svojem i/.vanred-uem i &' dan ju končal ter mesto tega uveljavil naz.ira.nje, da mora biti merodajen blagor širših ljudskih mas. ituditega je tudi lahko govoriti o nekaki emancipaciji ljudske mase, in sicer vspričo pri-zad vanj, ki so prišla do veljave v preteklem izv an red nem zasedanju.
Kongres zasluži tudi našo posebno pohvalo za svoje stališče.' katero je zavzel v mehiški zadevi.
V	gotovih momentih je obstajala' prilika, da bi se ga iz sa možat a- j jevanja in vzdržnosti potegnilo v k'-og.- džingoistične nasilne politike. A kongres je premagal tudi to skušnjavo ter se ni pustil motiti od vpitja neodgovornih kri-' čačev, katerih veliko stoji prav J gotovo v službi interesiranih kor-' por ar i j. K>-r je kongres tako rade volje pristal v priporočila ekse-l kutive glede mehiške zadeve ter zasledoval miroljubno^ politiko zasluži tudi v tem oziru priznanje aiaerr^kt-ga naroda.
Dolgotrajna preiskava.
Mobile. Ala., 30. nov. — Po skoraj dve leti trajajoči preiskavi j > spoznalo sodišče Terezijo W&aacrlebea krivo in jo obsodilo v dosmrtno je£o. 30. decembra, leta 1911. je umorila iz neznanega vzroka svojega moža. Za i a »a preiskave je venomer zatrjevala, da jo bodo rešili du-fcovi.	'
Kak* je v Skadra.
O položaju v bodoči prestolnici bodoče albanske kneževine priob-čuje "Riečki Xovi List" zelo zanimivo pismo nekega skadrskega meščana, Srba. Pismo je pisano dne 28. oktobra, a ker so poštne zveze 7. novo avstrijsko-italijan-sko Ameriko vzlic največjim prizadevanjem še vedno popolnoma arnavtske, je seveda potrebovalo pismo dober teden, da je prišlo v roke naslovljeueu. Pismo se glasi: "Napad Arnavtov na Crnogoro je izpodletel popolnoma. Zato pa prihaja o posledice tega ponesrečenega napada. V Skader je namreč dospelo okoli 10,000 beguncev, mož, žena. in otrok. Nastanili so se v še ne dozidanili turških vojašnicah na Tepeju i:i pa pod milim nebom v Štoju. Sel sem jih pogledat. Vojašnice so samo pokrite drugače pa nimajo niti vrat niti oken. Otroci leže kar po tleli in jočejo. Ženske sede na tleh, gledajo vas topo, vzdihujejo in tolažijo deco. Skušal seiu zapresti pogovor z neko žensko, toda obrnila mi ;e hrbet; najbrž zato, ker s m bil oblečen civilno. Konečno pa je le zmagala radovednost pri moških, posebno ko so slišali, da govorim arnavtski. "Kedaj se-vrnemo domov?" je bilo prvo vprašanje. Nato so mi začeli pripovedovati, kako so jih starešine-prvaki pripravili, da so začeli boj, obljubljajoč jim, da istočasno izbruhne vstaja tudi v mestih Djakovici, Plavem, Gusinjem, Peči in Prizrenu. "Ko bo vse to pri-pra\ Ijeno in izbruhne sjilošna vstaja nam bo pomagala Avstri-;a s svojo vojsko. Za sedaj pa imate tu munieijo." Tako so govorili starešine in razdeljevali munieijo. Pa pristavljajo begunci: "Mi smo se borili, toda pomagal nam nihče. Edina pomoč nam je bila ta nesrečna municija. ki nam je tudi razbila glave." .Med begunci vlada veliko ogorčenje proti Isi Boljetincu in Bajram Curu, ki sta jih — dobro plačana — odpeljala v mesnico, a sta prva pobegnila, ko so se pokazali neuspehi. Kar je pa begunce popolnoma uničilo, pa j»l bilo* de stvo. da so jih tedaj, ko so bežali pred Črnogorci, pričakala katoliška plemena Saljev in Sošov in jih o-pleiiila do gole kože. Odvzeli so jim zlasti veliko živine. Poginilo pa je okoli ">0 beguncev, med njimi tudi brat kresniškega barjak-tarja in nekaj žensk in otrok. Bratovska sloga — arnavtska!
Vse begunce prehranjuje tako-imenovano dobrodelno ( .') tlru-štvo " Austro-ltaliana". Pod krinko dobrodelnosti se tudi po tem društvu preskrbljuje s hrano arnavtske vstaške bande ob bliž-n i črnogorski meji okoli Tuzi. Toda tamkaj vlada sedaj popoln mir.
Isa Boljetinae je prispel v Ska-<ler v družbi z Bajram Curom. "Albanska korespondenca" je že prej javila Boljetineev prihod, preden je prišel v resnici. Isa Boljetinae je napovedal, da pride v Skader, ua zaprosi za pomoč, takoj ko bi se pokazali neuspehi ob črnogorski meji, toda odlašal j-, s svo i ni prihodom in je s tem priznal da je vstaška akcija na severu propadla popolnoma. Se-' daj je v Skadru in sc nikjer lic kaze. Pravijo, da je moralno popolnoma uliit. Preden j«- prišel v Skader, je bil v Merturu bolan vsled prestanih naporov in to j<-dalo povod vestem o njegovi smrti. Poleg Ise BoJjetinea in Bajram' ( ura se je mudil v Skadru pred kratkim tudi djakovški Riza beg. ki pa se ni udeležil vstaških bojev in je bil sploh nasproten vstaji. Preti dvema dnevoma je odpotoval k Esad paši.
Vest. da se srbska in črnogor-ika vojska umikata iz Albanije, je izzvala v Skadru veliko v eseje. Hoteli so prirediti tudi neka-£0 manifestacije, ki pa so izosta-e. da bi se ne čutili razžaljeni Italijani, če bi se bile vršile mani-J festacije v prilog Avstriji, kist; 'Besa Kgyptare" povzdiguje Av-1 itrijo do nebes in jo imeuuje hrabro, viteško, močno itd. zaščitni-•o in rešiteljico Albanije in "to <akor glede na prizadevanje, da m je ustanovila Albanija, tako' udi glede na skadrsko vprašanje.' 'In glejte, tudi sedaj je ona edi-1 ia pripravljena, da potegne za tvoj meč iz nožnice!"
Dne 18. okt. je priobčilo glasilo ukajšnjega italijanskega konzu-ata "Tarabo«" uvodni članek >od naslovom "Fuori gli Slavi".
katerem zahteva, naj Arnavti zženo iz svoje srede "50 črvivih ►kadrskih Slovanov!" Tako je , »redrzen, da nas niti ne imenuje < : našim narodni mimenom, tem- < eč s splošnim "Slovani". Ta te- 1
I
pec niti ne ve — da se ozrem v bližnjo preteklost — da so ti "črvi vi" Srbi imeli v Skadru že pred 60 leti svojo srbsko šolo, dočim pa skadrski Arnavti do pred petimi leti niso niti imeli niti vedeli svojega narodnega imena, temveč so se imenovali "kšten" (katolik), a oni, ki so mohamedanske vere. niti danes na noben način nočejo reči, da so Arnavti, temveč Turki! Ju ko so bratje "črvivih" Srbov umirali po skadrskih Taraboših, je sedanji "Taraboš" — italijanski žurnalist Tocci — mirno čil al »časopise v kaki neapeljski kavarni, njegovi sedanji vaicvanci, skadrski arnavtski katoliki pa so se tresli strahu in prali perilo, umazano vsled svojega strahu; boril pa se je ves čas obleganja Skadra ni nihče izmed n ih niti proti Ornigori niti proti Turški. In človek, ki ni nikdar in ob nobeni priliki bil v boju niti za Albanijo — celo niti za Italijo ne — si jemlje ime krvavega Ta-raboša za svoj pseudonim in ime lista!
nazume se, da smo najenergič-::eje pismeno protestirali pri go-.unerju angleškem polkovniku i'hiilipsu. Poklican je bil glavni aieunik "Taraboša". Toda ne le. da ta ni hotel priti, temveč je vrgel redarja na ulico, sam pa odšel v italijanski konzulat v varno zavetje. Phillips pa je odredil, da na.i se uredništvo zapre in spisi zaplenijo. In res spise so vrnili in uredništvo se je zopet otvorilo, drugi dan pa je "Taraboš" zopet izšd. Toda italijanska intervencija je izzvala drugo, s strani za-siopnika črnogorskega konzula, majorja R. L-jumoviča, ki je u-radno zahteval od govemerja zadoščenja za žaljenje srbskega imena. "Ce je ta eun a uradno italijansko glasilo v Skadru, potem se obrnem na drug naslov, če pa je lokalen arnavtski list, potem pa zahtevam, da se primerno kaznuje, brez ozira na neumestne proteste s strani italijanskega konzulata." Tako je zahteval zastopnik Crnegore. Ker italijanski konzul ni smel uradno priznati javne tajnosti, da "Taraboš" živi od podpore italijanske vlade, je moral dopustiti tla pride Toeci pred veliko vojno sodišče, sestavljeno iz častnikov vseli petih velesil. Kak bo izid te sodbe, boni poročal. Mi pa. peščica Srbov, ho-čemo vstrajno vzdrževati vse napade tujcev in ostati budna straža srbskemu imenu in kostem naših osvobodilcev iz obeh kraljevin, dokler zop«-t beli orel ne razširi svojih kril nad Vukašinoviui mestom."
Tako je torej v Skadru. Zdi se nam, da bo pač res še treba težkih milijonov avstrijskih davkoplačevalcev, preden bo ta nesrečna Albanija s svojim bodočim glavnim mestom Skadrom vsaj ; nekoliko podobna tisti samostojni Albaniji, ki so jo videli v svojih sanjah razni avstrijski diplomati. A kakor vse kaže, bo treba teh avstrijskih milijonov le za to. tla bo tem lepše in lažje lahko gospodarila tam doli avstrijska ljuba zaveznica s svojimi "Tarabo-ši" in Toeci ji.
Razne zaiiimiv uti.
Žensko v državni službi na Francoskem.
V francoski državni službi je ženskam zagotovljen jako ugoden položaj; delavni čas traja povprečno od i), ure zjutraj do 2. ure' popoldne, imajo prav dobro plačo in pravico do pokojnine. Zato je naval žensk v državno službo velik. Sedaj je v francoski državni službi 128,000 žensk, od teh 18,702 v poštni službi, 7336 pri železnicah (kot prodajalke -voznih listkov, snažilke v vlakih, po-j stavljalke ogibov i. dr.), 601KJ pri! cestnih železnicah, 30 pri zunanjem uradu (kot tolmači v Španiji, Maroku in Turčiji) in 800 v vojnem ministrstvu, ki imajo jako zaupna mesta. Pri sprejemu v j državno plužbo se vp oštevajo predvsem uradniške hčere, zlasti tiste, katerih očetje so si pridobili zaslug za državo.
Papež ne pije alkoholnih pijač.
Papež Pij X. ž<- dalje časa ne1 pokusi nobenega vina in sploh nobene alkoholne pijače. Zvedel pa je, da so vatikanske kleti polne najfinejših buteljk, ki jih ljudje s celega sveta pošiljajo v dar papežu. Pi j X. je nato velel vse kleti popolnoma izprazniti in vso zalogo vin in drugih alkoholnih pijač razdeliti revežem, bolnišnicam, samostanom, bolnim starim duhovnikom itd., tako da v Vatikanu ni ostala niti kaplja.	i
jnjj %
-j.--: --- . .	,	.-i • .d. V" .'r.
Nasilnosti častnikov. 1
Iz Sobotice poročajo: 79-letna vdova Milarius je napadla v poštnem uradu v Bobi svojo hčer ter ji zadala s sekiro 3S udarcev po glavi in po rokah. Na to je zbežala v podstrešje, ki si je prerezala vrat ter skočila na cesto. Mater in ličer so težko ranjeni prepeljali v bolnišnico.
Izstradan milijonar.
V	Odesi so našli občeznanega milijonarja Kodrijan umirajočega v njegovi hiši. Umrl je na poti v bolnišnico. Kodrijan je živel zadnjih 3 7 let kot samotar, odkar je njegov brat, ki ga je zelo ljubil, izvršil samoumor. Kljub temu, da je dobival velike dohodke s svojih posestev, je umrl vsled lakote, kot je dognala zdravniška preiskava. Ali se mu j 1 otemnil um. ali pa je hotel na ta način izvršiti samomor se ni moglo dognati.
V	STARO DOMOVINO SO SE
PODALI:
Ivan Šinkovec iz Ilibbing, Minn., v Zalog; Josip Mohar iz Hibbing, Minn., v Loški potok; -Tcsip Kapel iz Franklin, Pa., v Postojno: Anton Kocjančič iz Middletovm, Ohio, v Trst; Juraj Sporar Fran Lazarič, Vicko Vr-, ban in Jakob Jovanovič iz Eureka. Cal., v Mrkopalj; Juraj Zu-' nič iz Butte. Mont.. v Mrkopalj; Matija K on d a iz Butte. Mont., v | Semič; Janez Slabe iz Moon Run. I I'a., v Logatec; Anton Bobek iz I Gary, Ind.. v Prem; Josip Miko-lič iz Norwich, Pa., v Podpresko; I Ana Ramšt k iz Wenatchee. ! Wash., v Cruomel j ; Pavel Jenko i iz Milwaukee, Wis. v Medvode; Miko Rudman iz Duluth, Minn., v Budin: Jernej Jerina iz Duluth. Minn., v Logatec; Anton Mum i/. Sheboygan, Wis., v Trebnje; Mihael Debelak iz Sheboygan, Wis., v Mokronog; Alojzij Knaus iz Pittsburgh, Pa., v Krko : Anton Perinič in Josip Ko-vačič iz Pittsburgh, Pa., v Št. Peter; Fran Kromar, Anton in Ana Zobec iz Cleveland, Ohio, v Dolenjo vas; Josip Žagar iz St. .Mary's, Pa., v Travo; Josip Mavrin iz St. Mary's, Pa., v Srednjo vas; Ji:kcb Knauš iz St. Marys, Pa.. v C. bar; Anton Erjavec iz Go-vanda, N. V.. \ Idrijo; Josip Rozi.iaii iz Gowamia, N. V., v Sinh- lnik: Andrej Zvok-lj iz K velet h, Minn., v Šiško; »Jakob Koč;, var iz Ilibbing, Minn., v Bloke; Fran in Marija Albanas iz Davis \V. Va„ v Skrad; »Josip Dckleva iz Pittsburgh. Pa., na 'teko; Marija Turšič iz Pittsburgh. Pa., v Rakek; Andrej Ya-iič i: Tonav.antla. N. V., v Ajdovščino; Josip Ost rogovič in Andrej Perčie iz Detroit, Mich., v Volosko; Friderik Kanduš iz Cleveland, Ohio, v Bel'ak; Ivan Celliar iz Cleveland, Ohio, v Št. Peter; Ivan Florjančič in Mihael Henk iz Cleveland, Ohio, v Kranj; Josip Liskovič in Anton Dodič ii Cleveland Ohio, v Obrov; Anton Trenta iz Cleveland, Ohio, v Zagorje; Fran Ipavec iz Cleveland <hiio v Oorico; Josip Mavric iz Cleveland. Ohio, v Rožico; Ignacij Butar iz Cleveland, Ohio,, v Žužemberk; Anton Nemec iz Cleveland, Ohio, v Dob; Janez Sile in Anton Klim iz Chisholm, Minu., v Zamostec; Josip Kralj iz Salida. Colo., v Rudolfovo; Anton I.upšek iz Latrobc, Pa., v Št. Jani.
\'si gori omenjeni jjotniki so kupili parobrodne listke pri tvrd-ki Frank Sakser. 82 Cortlandt St., New York. N. Y.
DAROVI
za križev pot preloške farne cerkve sv. Trojice na Belokranjskem.
Darovali so: $10: Starašinie Mike. Jf'6: Zunič Mihael. Po $5: Balkovec Peter, Ivanšič Jure, iliketič Ivan. Starašinie' Jure, Vidina Jure in Vidina Jože. i $4.20: Zunič Jože. Po $1; Starašinie Mate, Simčič Jože in Simčič Franc.
Po $3: Adlešič Miko. Krotee Ana in ^larko, Starašinie »Jajiko in Zunič Jože.
Po &2.50; Pavlakovič Jure in Žunie Marko.
Po $2.10; 3Iržljak Jože, Stara-;inec Franc. Vidnjevčič Peter in Vinfrkv Mike.
Po $2: Adlešič Mate, Adlešič Jure, Adlešič Peter, Adlešič Fr.. l adonič Ivan, Dejan Janko, Iva-nošie Simon lvanošič »Jure, Krofe Franc, Kroteč Peter, Kroteč Janko. Krotee Peter, Krotee Janko, Miketič Jure, Miketič Jure, Miketič Rudolf, Miektič Janko,
Mil ie Simon, Meiss Karol, Pavlakovič Jože, Pavlakovič Jože, Pavlakovič Jure, Pavlakovič .Mate. Radovič Franc Radovič »Jože, Starašinič Mike. Starašinie Jože. Starašinie Peter, Starašinie Fr.. Staraainič Janko. Spišič Mike, Spišič Franc, Spišič Miha, Simšič Peter, Vidina Ivan. Žunič Jože Zunič Janko, Žunič Frane in Mate in Žunič Ivan.
Po $1.50: Zunič Franc in Sla-rašinič Jože.
$1.30: Sladič Peter.
Po $1.25: Žunič Miko in Zunič Miha.
Po $1.10: Balkovec Mike, Ad-letič Alia in Vidnjevčič Jože.
Vo $1: Adlešič 3Iiko, Adlešič Jože, Adlešič Franc Balkovec Peter. Balkovec Miko, Balkovec .Mate, Balkovec »Jože, Balkovec Janko, Balkovec Peter, Balkovec Fr., Balkovec Ivan, Balkovec Miko. Btstič Miko, Bendekovič Franc. Brožič Marko, Carz Janko, Čado-nič Franc, Cadonič Janko Cado-nič Frane, Cadonič Jože. Cadonič Mate, Cadonič Marko, Dobrovič Ivan. Flajnik John, Fortun »Jure, Grdim Franc. Grabrijan Miha. llabrovšek John. lvanošič Jože. lvanošič Fiane, Jaketič Peter, Ja-ketič -Miha, Jaketič ^liko Jaketič Frane. JaguSič Ivan, Kroteč Janko, Kroteč Mihael, Kroteč Janko, Krotee Miko, Kapele Peter. Kasunič Miko, ]Mikctič »Janko. Miketič Janko. Miketič »Jure. Mi še Kata, Pavlakovič Bara, Pavlakovič »Jože, Pavlakovič Jure. Pavlakovič Franc, Pavlakovič Franc, Pavlakovič Jože, Pavino-vič Ivan, Peišič Mate, Peršič »Jože, Kahoj »Jela. Radovič Janko. Rogiaa jlate, Rogiua Peter, Ro gina Štefan. Rubinič Ivan, Starašinie Miha. Starašinič Peter, Sta-rašinič ^Iiko. Starašinič Franc, Starašinič Peter, Starašinič Peter, Starašinič Jože, -Starašinič Ivan, Starašinie Jure. Starašinie Ivan, Starašinie Franca. Serafin Ben. Simčič Janko, Simčič Miha, j Sutej Mate, Vidina Mihael. Vidina Jure, Vidina Peter, Vipavec Peter, Volovič Miko. Veselič Jure, Vinski Ivan. Vinski Pavel, Žunič Ivan, Zunič Stanko, Žunič Miha. Žunič Peter, Žunič Miho. /.unič Jure, Žunič Ivan. Žugelj j J.;ate, Golobič John, Katki Miho, Sutej Mare in Štukič Miho.
t o<-: i'eti Ste lan.
Po "><»'•: Adlešič Miko, Uaiko--.ee i'eie;*, Balkovec Kata. Babič Jo-j že, Bela vie Mate. Benec »Jože. Barkovič Ivan, Babič Mirko, Be-nee Jure, Barič Jwil:i>, Berkopec Frank, Barič »iože. Brinjak Valentin, Cvetaš Mate, Čatloiiič Jože. Draganjae Janko. Erdeljae Juie, Erdeljae .Mate, Erdeljae »Jože, (Jrabri an Peter, Grgurič Jože. Oregoraš »Jure, Golac Karol, lvanošič Ivan. Jančan »Janko, -Ja-kovac Miko. »Jakovac Peter, Kun-šič Ivan, Kroteč Bara, Lončarič »Janko, Lenčur »Jure. Lončarič Štefan, Lukanič Štefan, Mihelič Jure, INIiroslavič »Jože, Mihelič Štefan Medoš Jože, Medved Mate, Matcšič Jože, Milic Peter, Marlovič Ivan, Melež John, Pavlini«" Martin, Pajčič Miloš, Pere-lič Valentin. Pupič Janko, ilogi-j na Peter. Rogina Frane, Radako-j vie Ignac, Starašincc Bara, Sa-j tovšek Aiilsfci-Satovšek Mate. Sla-I dič Jož" Spchar Jure, ^špehar Marko, Šegina »Jože, Spehar Ju re. Stujiarič Aleksander, Toniec Jure, Veselič Mate. Vidnjevič Piter, Vukč»'vič Simon. Vinski Jvan. \*uh t'ie Jure. Vinski Jure, Vinski Ivan, Zagoiski Peter, Žunič .Mate, Žugelj Kate, Županie ^lar- j lin. Žalec Frane, Adlešič Magda, i
Po 40c : Protulipac Miha in Ve-' selič »Jože.
30e: Cvitak Miho.
Po 25c: Balkovec Jože Brozo-vič Mate, But i Tomaž, Butorajec Janko, Berkopec Gašpar, Baho-rič »Jože, Babic Valentin, Bersej Jure,' Cesnik Janko, Conekovič Jakob, Erdeljae Jože, Filipeič Jure, Fabric Dragotin, Grdunič jMi-ko, Gršič Blaž, Grabrijan Peter. Graša Štefan. Huda k »Jože, Illa-jič Štefan, Jančan Miko, Johovič Tomaž, Kunič Mate, Kuzma Fr.. Klobučar »Janko, Kunič Frank. Kramarric Štefan, Klobučar Jure. Lujič Marko, Ljubanovič Tomaž i 3Iiketič Ivan. ilaradin Mate, Mi-' ščin Peter, Mihelič Peter, Mara-j din Tomaž, Matešič Vid, MateSič Ivan, Mandič Anton, Mešič Šte-j fan, Mikulič jMarko, Novakovie Franc, Novak Jolui, Novak Jure. Ostrcnič Ivan, Ostronič Franc. | Obojkovič »Jože, Pavlakovič Ivan,' Puhala M arko. Protulipac Milan, j Prijanovič Jure, Plantan Franc,! Pani Štefan, Paniau Peter, Pave-tič I\Iare, Rogina Franc, Roginn' »Janko, Siunja Ivan. Spudie 311-ko, Spudič Marko, Subota Pavel, Smolenski Jože, Sebalj Miko, Šu-bašič Luka, Štajdohar Janko, Su-
tej Frane. Štulee Jure, Štepehar Jure, Trempus Franc, Vrbanič Miho, Veselič Mate, Vranic Marko, Županie Miha, Zunič Janko, Žalec Miko. Kaj in »Jože in Erdeljae Franc.
Po 20e; Bahorič Jože in Vrli-nič Marija.
Po 15c: Flajnik Bara in Mešič Franc.
Skupna nabrana svota znašii $333.75, poštnina $8.15, torej o stane $325.60. Tiskovne stroški so plačali nabiralci.
Najlepša hvala vsem daroval ceni in darovalkam!
Pittsburgh, Pa. Nikola Starašinič. Ivan Miketič George Pavlakovič, George Vidina, George Starašinič. nabiralci
DAROVI
za Ivano Jarc v Sp. Piraičah,
Gowanda, N. V.: Društvo sv Jožefa št. 8i) »J. S. K. J. $2.75.
V imenu revice se vsem darovalcem srčno zahvaljujmo.
1'redništvo.
Rad hi zvedel za svojega očetu ANDREJA RIBIČ-A, doma v Ihanu pri Domžalah na Gorenjskem. -Minulo je že 30 let, odkar je odšel z doma. tedaj k«i sem bil jaz star približno štiri leta. d ose d a. j ga še nisem videl od onega časa. čtil sem pa, dn se je nahajal pred nedolgim nekje blizu Kamnika in na Koli-čevem pri Domžalah. Vsled tega prosim cen ene rojake v o-kolici Ljubljane, Kamnika in Domžal, da mi blagohotno naznanijo njegovo sedanje bivališče, za kar jim bom zelo hvale-« žen. — Frank Ribič, 34:j North Main St.. Los Angeles. Cal. U. S. America.	(1-2—12)
SLOVENKA,
stara 2-1 let, želi dobiti službo: je dobro vajena gospodinjstva in ima 8 mesecev starega otroka.
Annie Kušar, G101 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Kje je na j uii brat JOSIP Z ALAIi iz Št. Vida nad Ljubljano, star 28 let? V Ameriko je prišel leta 1906 ter je bival zadnji čas v državi California. Za naslov bi rada zvedela njegov brat in sestra: Alois in Fanny Zalar 124 E. 116th St.. New York. N. Y.	" (2-4—12)
Kje je moj brat ANTON TOMŠIČDoma je iz Bača pri Št. Petru na Notranjskem. Pred tremi meseci sva skupaj potovala v Ameriko. V New Yorku sva sc razšla, on je potoval v Pueblo, Colo., jaz pa v Clove-land. O. Ker mi nič ne piše, prosim ga, da se mi javi, ali pa če koji izmed rojakov ve za njega, naj mi poroča. — Jolia-na Tomšič. 5812 St. Clair Ave., Cleveland, O.	(2-4—12)
Kje ste JOŽEFA in TEREZIJA BELE ? Doma ste iz Hrvaškega Broda št. 8. pošta Raka, okraj Krško na Dolenjskem. V Združenih državah bivate že kakih 10 let. Ce kedo ve za nju naslove, naj javi uredništvu "Glas Naroda", 82 Cortlandt Street,1 New York, N* Y. (2-4—12).
Slovensko katoliško	\
E] ^ -[3	\
podp. društvo ^gpl svete Barbare
E--- B
Zedlnjene države Severne Amerik*.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Snkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Fenniylw«.
ODBORNIKI:
Predsednik: MARTIN G E ROMAN. Bo* 633. Forest City, Pa. Podpredsednik: J«.«S1-;F PETEitNEL, Box 95 Willock. Pa.
I	tHjrUk; IVAN TEI.EA.V. I!<ix 707. Forest Citv. Pa.
II	TiljF.lk; JOHN OSOLIN Box 491' Forest City Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC. Box 537. Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
P>e.?sednik r>H.1*.>ri~«ra «.<U...:a: KAROL ZALAR. Box 647, Forest City, Pa. 1 nadzornik: IONAC P« >1 >VASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsbunr, Pa. M nH.iJtnrmk- FRANK Sl'NK. 60 Mill St. Luzerne, Pa.
Ui nad/orxiik: AL<.JZ TAVCAR. 2a9 Cor. N. — Srd St., Rock Springs, Wy«
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot ixlbora: PAUL OliREGAR, Box 402, Witt, I1L I i^.rotmk: M \RT1N OBERŽAN Box 51, Mineral, Kans u joruU.ik ANUREJ SLAK. "713 Issler St.. Cleveland, Ohio
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. J M SELISKAI1. C127 St Clair Av«., Clev» land, Ohio.
fw.,pisl rinj LKtftliJaJo 1 tajniku IVAN TELBAN, P. O Box 707 v. Forest
City. P«
I>ruA!veno gtaailo- "CHS NARODA"
12 URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŽTEV SV. BAR-BARS S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA.
Tem potom se naznanja, da Je bilo na 4 glavni konvenciji sklenjeno, da si vsak član, oziroma članica, kateri je zavarovan za $J50.00 lahko povi&a u-smrtnino do 1. Januarja 1914 na $500.00; to velja tudi za one, ki so že prestopili 45. leto.
Kdor želi povišati usmrtnno, naj se da preiskati pri sdravnlku; proSnja In spričevalo naj se pošlje vrhovnemu zdravniku v potrditev Asesment Je raxvi-den Iz lestvice, ki je razdeljena ua $250 uO In na $50o.(»0.
Ivan Teiban, glavni tajnik.
NAZNANILO.
Društvo sv. IJarbare postaja št. IV,\ v Clfveland. O., bode obdr-žavalo svojo redno sejo dne 7. decembra v navadnih prostorih. Rešiti imamo vee važnih toek ter poravnati vse prispevke za letos. ■ K:ito prosim \ se člune, da se te sej" gotovo udeleže in poravnajo svoj dolj/. ker 7. novim letom se priene novi asesment. Z brats-kim pozdravom
.losip Orehovec, tajnik.
OPOMIN
Tem potom opominjam ro sika i Fianka Vončina, kateri se nahaja v Detroit. Mich., da se nemudoma oglasi in poravna svoj dolg. I pa m, da se še spominja, ko je bii pri meni s svojo ženo 1. 1!H)7 ; me.-eea maja in da sem mu posodil denar, >:a kaj ve on najbolje. Vsi dosedaj poslani opomini so Itili zaman.
Anton (.Jiinde. ! 1G41 4th Ave.. Charleston. W. Va. i_(2x 2^11—12)
I še em svojo s.-stro CECILIJO • 'J'ICRAX, katera je baje tlos]>e-la v New Voik. Prosim jo. da se mi javi. ee pa kdo izmed rojakov ve za njen naslov, ga prosim da mi ga naznani. — Anna Teran, 3425 North Hal sted, Chicago, 111. (2-.">—12.)
NAZNANILO.
Članom društva sv. Janeza Krstnika štev. 7"» v ('anonsburg. Pa., se naznanja, da bode glavna se a dne 21. dee. zjutraj ob !>. uri na M<»ado\vlands Pa., v premo* gai-ki dvorani. Ker imamo rešiti vre važnih toek in obenem tudi volitev novega odbora za 1. 1014. zato poživljam vse elane. da se vsi udeleže seje dne 21. dec. toe-I no ob 8. uri dopoldan. Na redni seji dne lfi. nov. je bilo sklenjeno, da plaea vsak elan, ki izostane od decemberske seje, $2 globe j v društveno blagajno; izvzeti so j oni. ki imajo res važen vzrok. Xa svidenje dne 21. dee.!
John Kern, tajnik.
(2-3—12) .___ _ _
t
NAZNANILO.
i
Tužnim srcem naznanjam žalostno vest svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno svaku Johnu Luzar, da mi j<* neizprosna smrt odvzela preljubi je-nega soproga
FRANKA LUZAR. Dne 1(1. novembra je previden s svetimi zakramenti mirno za vee no zaspal. Zemeljske ostanke i anjkega uročili smo materi zemlji na katoliškem pokopališeu v Pueblo, Colo.
Ranjki j«? doma iz vasi Sulia-dol. fara Brusnice; star je bil 37 let in*mi zapušča 4 nedorasle o-troke. Ostane naj vsem v blag spomin in lahka mu bodi tuja žemljica.
Žalujoča vdova: Marija Luzar (po domače Mati-
karjeva iz Kaplevega). Fianc, Marija, Jcsipina in Janez,
otroci.
<Joldtield. Colo., Box 136.
Eksotična ljubezen.
7. • 'Glas Naroda" priredil O. P.
Zdravnik, katerega so pokli-'-.de oblasti, je označil kot smrtni vzrok "srčno kap". Morda je imel prav.
Le en ("dovek ni pritrdil temu mnenju, a neverjetno je zmajeval z >flavo w>U* dan pozneje, ko jpri zaprtih vratih čital pismo svojega prijatelja — glas iz groin a ko hi pokazal to pismo sodtiijHkitn izvedencem, bi se iz-vhI tudi ne glasil drugače. Zdravnik hi morda prinašalca pisma pomilovalno pogledal ter m »Mislil pri tem: "Ubogi človek !
Tako m* navadno sodi o stvareh, katerih se ne razume in radiu ir a ni govoril prijatelj m rt vera z nikomur glede pisma, katerega je bil sprejel. Sežgal ga je • nostavno. A v dotični noči ni motril sj>ati, kajti vsebina pisa-tiju mu je htala neprestano pred o«'m i...
Dragi prijatelj!
Morebiti ti pišem danes zadnji pot. Odkar sem ho poročil je preteklo eno, kratko leto, eno leto in dva dni nebes na zemlji in vendar ('litim, da je vse pri kraju sreča, veselje in življenje Kako sem skušal boriti se prot: senei, ki me ohkrožuje, a dane? eiitim, da je močnejša kot serr j a je, da Ki bil vsak odpor brez ^miseln. Moja žena, — kako le po zveni to, in danes zvečer, kf mislim na senco, lepše kot kedaj — moja žena j«' šla spat in ja? reditu tu, mlad, zdrav in močai ter — pišem svojo oporoko.
Tudi jaz pojdem kmalu k po ritku. Hog ve ali se še kedaj pre kolini. Trdno sem prepričan, dr je t<» zadnja noč mojega življenja in raditega ti pišem to-le pismo. A naj me zadene, kar me hoče. — zaslužil sem.
Ali se še spominjaš 12. julija pred dvemi leti? Ti mogoče ne a zame je bil to najusodepolnejs' dan mojega življenja. Mogoče sf ini posreči vzbuditi v tvojem spo minit posamezne dogodke.
Hi! sem utrujen in nervozen Un si me obiskal ter sem si želel razvedrila. Mislila sva, da hovi vid da kako glumaštvo, a svi do/i vela največje čudo. Zate jt I lilo vse le dobro prirejena igra zame pa doživljaj, ki je bil mero ditjen za vse moje bodoče življe nje.
Ko sva sedela v šotoru tei opazovala Arabea in njegovi reptile, se je vzbudilo v moji duši eudno poželenje, da pritnem eno teh gladkih kačjih teles svojo roko ter ga ovijem krop vratu in tilnika.
Naenkrat pa se je prikazala za Arabcem glava ženske, koje oč so bile nepremično vprte vame Prevzel me je čuden občutek slutil sem. da stojim tu brez ino či pred močnejšo voljo. Skušfi sem se boriti proti temu, slediti predstavi, — a bilo je nemogoče
M oje oči so se vedno in vedno vračale k ztnagujočim, obetajočim in ljubimkujočim pogledom Arabke. Končno je zapustilo ob činstvo šotor. Sledil sem tebi in drugim kot v snu.
Ko sem šel skozi odprtino v šotoru, je neka roka prijela zr mojo in neki glas mi je zašepetal v polutemi v uho: "Pričakuj mt v treh urah I"
Presenečen sem se ozrl, a videl le senco, ki je izginila v no-tranjosti Šotora. Premišljeval Bern, ali naj sledim skrivnostnemu povabilu. Zakaj? Nisem bil ve." gospodar svojih sklepov in malo po polnoči sem šel zopet ven v park.
Nobenega človeka ni bilo videti, ki bi se smejal moji neumnosti. Sedel sem v travo in čakal. Tedaj pa me je pričel obi-gravati čudovito 'sladak, vabeč, uspavajoč vonj. Kam sem zašel? Ležal sem v mehkem pesku puščave in iz daljave je prihajalo šumenje glasov ter glasnejše kli-eunje muezina. Nato se je polagoma porazgubila ta slika, ostal je le opojen, dtiAeč vonj in počasi se je ob moje telo priplazilo mokrotno kačje telo. Obsedel sem nepremično ter nisem čutil nika-kega strahu. Tedaj pa je dvignila kača glavo in njene oči, oči Arabke, so se povcanile proti meni...
Ko sem se prebudil, sem sedel v travi, nedaleč od »šotora glu-roača. Kavno aem hotel ustati ter se podati domov, ko sem zaslišal za seboj neko šumenje. Počasi je prihajala Arabka iz temine noči
proti meni in zopet sem čutil, kako se je neka tuja sila polastila moje volje, kako sem brez odpora pričakoval bodočih stvari. Počasi je prihajala, ovila svoji roki krog mojega vratu... 'Tu sem!'
Niti besedice-nisem rekel, temveč jo poljubil, ker sem vedel, da si je tega želela. In nato sem čutil, kako se je njeno telo privi-lo k mojemu in vedel nisem ničesar več kot da jo držim v svojih rokah, da spadava zdaj skupaj in za vso večnost.
Kot v snu so potekle ure in ko sem se poslovil od nje, sem ji obljubil, da zopet pridem. Bila je žena in sužnja krotilca kač in ko mi je rekla, da je odslej le še moja, si nisem upal oponekati. Vedno in vedno sem se vračal k njej in nekega dne sem jo vzel s seboj.
Poznaš in veš, da sem mož, ki ne more vsega, kar stori, tudi zagovarjati, da pa tudi sovražim navado, prati se na stroške drugih. Nikomur nočem obesiti krivde, a jaz nisem bil oni, ki ji je rekel, naj mi sledi. Prav nič e nisva dogovorila, a nekega dne sva odpotovala. O času, ki je sledil temu, ti morem le malo povedati. Našla sva na Španskem košček zemlje, na katerem sva živela le drug drugemu. Izpolnjevala je vse moje misli, po->.elel si nisem ničesar drugega ;ot nje in bil sem nesrečen, ako sm jo moral zapustiti le za trenutek.
Ce selil jo ljubil, ne veni, a mislil sem, da ne morem živeti, ako ne čutim njenih nežnih, vit kili udov, ki so St- nežno oprijemali mojega telesa.
Pretekli so trije meseci in polagoma je pričel bledeti čar, h katerim ine je bila obdala kot s-opreno. Neposredno me je vprašala nekega dne: "Ali me še ljubiš, gospod?" Ko sem seveda pritrdil, me je strastno objela j obema rokama. "Slušaj, moj go-pod in zapovednik. Mož, kate--emu sem pripadala predno sem le spoznala, ve, kje se nahajam, Vedel je tudi, da sem šla s teboj n njegove zadnje besede so bi-e: "Ako ti {»ostane tujee, kate-,,aga ljubiš, nezvest, se moraš vrniti k meni. Jaz te bom umoril n tvoj duh mu bo neprestano sle-lil!'" Te besede mi je govoril, 'ospod. in on nikdar ne laže!"
Skušal sem se smejati ter jc irivesti do drugih misli. Ona pa e ostala resna. "Ljubim te, go-pod, in te rotim, da mi ostanek vest. Ako prelomiš zvestobo, loram slediti onemu in on me »o umoril. Nikdar, to ti obljub-jam, ne bom križala tvojih po-i, a 12. julija, na dan, ko sva se »rvič videla, se ti bom prikazala er te spomnila na najino ljube-en."
Nekaj časa pozneje sem moral »dfpotovati v trgovinskih zadevah. Joka je me je prosila,, ako me me spremljati, a ostal sem trd,
neizprosen. ..
In na enem teh svojih poto-anj sem se seznanil s svojo že-10. ..
Dolgo sem se bojeval sam s eboj in mislim, da ji nisem nik-lar omenil kake besedice o ljubezni, dokler mi ni nekega dne "azkril slučaj, da me ljubi. Te-laj pa sem prenehal z bojem. Po-?elel sem si lastnega doma, žene, ci bi me razumela, ... vprašal em jo in ona je radostno pritr-'ila. Karaj me, ako moreš, a ni-:etn imel toliko poguma, da bi ji *)Ovedal o Arahki. Preskrbel sem rse za njeno bodočnost ter se ni-'em več vrnil na Špansko. Videl »e nisem nikdar več.
Dne 2. julija sem se poročil z Nelly in najino poročno potovanje naju je privedlo v Pariz.
Dne 13. julija zjutraj, ko sem '<ot navadno čital časopise, mi je obstal pogled na par debelo tiskanih vrstah:
Misterijozen umor Arabke. Ne da bi čital, sera vedel, kdo je morilec in kdo žrtev. Kot v sen vtopljen sem obstal, sedanjost je bila izbrisana iz spomina in videl sem jo zopet pred seboj kako je iztezala roki proti meni, čutil sem zopet opojni vonj, ki me je omamljal. Iz teh nevarnih spominov pa me jena-enkrat vzdramil dobroznani glas.
"Ali sanjaš že na vse zgodaj, dragec?" Bila je moja žena. In kako sem jo ljubil. Ovila mi je roki krog vratu ter mi pozorno pogledala v obraz. "Si pač dobil slaba poročila?"
Nasmehnil sem se prisiljeno. "Gotovo ne!" Videti je bilo, da mi je odgovorila, kajti hitro sem se obrnil proti njej ter ji rekel: "Na kaj naj bi mislil?"
"Zasmejela se je: "Videti je res, da sanjaš! Ničesar ti nisem rekla, na kar naj bi mislil."
Jaz sem pa vendar čisto natančno slišal besede!	j
Ozrl sčm se po sobi naokrog,! — bila sva sama... Vedel sem sedaj, kaj me čaka, a tudi v tem trenotku sem se bal povedati svoji ženi o preteči usodi. Pretekli teden sva se konečno vrnila domov in na nekem izprehodu je izrazila žena željo, da bi šla v park. Jaz bedak- Ali sem pozabil, da je bil ravno usodepolni 12. julij, ali me je pa gnala neizprosna usoda, da zopet obiščem to mesto? Nikdar ne bom pozabil trenutka, ko mi je oledenela v žilah kri.
V šotoru je sedel, obdan od kač, Arabec. Skušal sem priti kolikor hitro mogoče zopet na prosto, a množica, ki je rinila za nama, naju je potegnila s seboj. Seveda me je Arabec že zdavno zapazil. Sedaj se je pričela zadnja točka programa. Velikanska Boa Constrictor se je vila med gledalei ter nabirala denar, katerega se ji je polagalo na ploščato glavo in kojega je vedno zopet nosila svojemu gospodu. Vedno bližje je prihajala k najinemu mestu. Konečno se je dvignila tudi pred nama v višino in videl sem njene oči, oči ženske, katero sem tako brezvestno zapustil. V istem trenutku se je obrnila s hitro kretnjo proti moji ženi in ravnotako brzo je zažvižgala moja palica na njeno glavo. Nastal je strašen tumult. Molče je vzel Arabec kačo zopet na oder in ravnotako molče sva se vrnila z ženo domov. Včeraj je bilo vse mirno in kot vsled dogovora sva molčala oba o dogodku v šotoru. A nekaj naju je tlaeilQ, bivanje v sobi nama je bilo neprijetno in zato sva šla na izprehod. Ko sva se v temini vrnila domov, sem odskočil nazaj, poln groze. Pred menoj se je vzravnala v temini črna postava, dvoje zelenih oči se je obrnilo vame. Poln smrtnega strahu sem vzel ženo v naročje ter bežal. Za menoj pa se je glasilo kot dih: "Spominjaj se!"
Žena je šla vsa mrzlična v po steljo. Se trikrat sem slišal skrivnostni glas: "Spominjaj se!" in sedaj vem, da moram umreti...
Sedaj veš vse in naj se zgodi kar hoče, — ohrani me v dobrem spominu...
Prihodnje jutro so prinesli časopisi podrobno poročilo o skrivnostnem slučaju:
... in ko je konečno razburjena služinČad odprla vrata spalne sobe, se ji je nudil grozen pogled. Velikanska Boa Constrictor je bila ovita krog mlade gospe, katero je zadušila v spanju. Tudi soprog, na kojega prsih je počivala glava kače, je bil mr-*ev. Čudno je le to, da je bila tudi kača mrtva, dasiravno ni bilo na njej opaziti niti najmanjših znakov kake zunanje ipo-škodbe. Boa Constrictor je bila baje last nekega potujočega krotilca, Arabca, o kojem pa ni mogoče najti nobenega sledu.
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu.
—o—
Žrtev zagovorniškega poklica.
Novomeško kazensko sodišče se že dlje časa peča s slučajem, ki mora zanimati posebno vse zagovornike in čigar končna rešitev bo za vse zagovornike sploh važnega pomena. Podlaga temu slučaju je čisto enostavna: Neki Pahinger iz okolice kočevskih Poljan je bil obdolžen tatvine. Crnomošnjiški orožniški straž-mošter Simek ga je aretiral. Fant je izpočetka dejanje tajil. Spotoma na orožniški postaji v Toplicah pa je svoje dejanje priznal, nakar je bil izpuščen in se je v tem smislu proti njemu vložila kazenska ovadba. Fant je pa pri razpravi svoje priznanje umaknil. Mati teiga fanta je šla v Novo mesto k nekemu vpoko-jenemu višjemu uradniku, ki se za kratek čas peča tudi z zago-vorništvom v kazenskih zadevah. Prosila ga je naj prevzame zago-vorništvo za obtoženega sina., Pri tej priliki je žena zagovorniku poklala, da je orožnik fantu med potjo dal zaušnico in ga na ta način šiloma pripravil doi tega, da je tatvino priznal. Do-tični gospod je zagovorništvo prevzel. Pri glavni razpravi se je zagovornik med drugim glede krivde obtoženca skliceval tudi:
na orožniško relaeijo, iz katere se da posneti,, da je bil fant zato aretiran,-da bi bil pod vplivom aretacije svoje dejanje raje priznal. Ta zagovor pa ni bil všeč državnemu pravdniku dr. Krem-žarju. Ko se je sodni dvor po končanem dokazovanju umaknil v posvetovalnico, da izreče razsodba, sta zogovornik in pravd-nik prišla zunaj na hodniku v razgovor. Zagovornik je državnega pravdnika vprašal, čemu se zaradi tega slučaja tako razburja, češ, saj je bilo v nastopu orožnika nasproti obtoženemu fantu še vse drugače. Njemu, kot zagovorniku, da je namreč obto-ženčeva mati povedala, da je orožnik fanta med potjo z zaušnico nekako prisilil, da je fant tatvino priznal. Sicer pa to ne bi bilo nič čudnega, ker so mu kot bivšemu preiskovalnemu sodniku znani razni slučaji takega postopanja. Ko je zagovornik uvidel, da se je državni pravdnik za to kae mu je glede orožnika povedal, zelo resno zavzel, ga je prosil, naj stvar smatra kot zaupno povedano in naj je ne izrabi uradno. Državni pravdnik pa je dejal, da to kar mu je zagovornik povedal, njega sili, da uradno postopa. In res se je takoj podal v posvetovalnico ter dosegel, da je sodni dvor prekinil posvetovanje in se je o stvari v smislu zagovorili -kovega poročila nadalje postopalo. Nasproti za dotičnega orožnika težki obdolžit vi je prizadeti fant sam izjavil, da ni res, da bi ga bil orožnik udaril ali sploh kako drugače izsilil njegovo pri znanje. S tem pa je zagovornik prišel v zagato. Kajti obdolženi orožnik je moral proti zagovor -niku in ženski, ki je zagovornika tako informirala, vložiti tož bo, ki je je zastopalo državno pravdništvo. Ker je Paliingerje-va mati izpovedala, da je stvai o zaušnici zvedela po nekem šo-larčku, kateremu je zopet njegov tovariš povedal, ki je baj* videl, da je orožnik fanta udaril, in je zagovornik tu le žrte\ prevelike zaupljivosti tako nasproti ženski, kakor tudi držav nemu pravdniku, se je od strani državnega pravdništva skušale "to zadevo izven sodnim potom poravnati. Toda orožniško po-veljništvo je izjavilo, da tu ni samo kompetentno in mora za poravnavo dobiti dovoljenje od •predstojnega ministrstva. Zagovornik pa s tem ni bil zadovoljne, ker bi se zadeva predolgo vlekla in si glede obtožbe ni v svesti kakšne krivde od njegove strani. — Stvar ji1 prišla pred okrajno sodišče, kjer sta bila olni oproščena, zagovornik in Pahinger jeva mati. Prvi sodnik je smatral, da je žena bila v dobri veri, da se je res tako zgodilo, kakor je zagovornika informirala. Zagovnik pa obdolžit ve ni izrabil v javni razpravi, marveč šele po končani razpravi v zaupnem razgovoru z držav, pravd-nikom, kakor je v sličnih slučajih sploh navada, da si oba funk-■cijonarja po končanem -dokazovanju zaupno še kaj več povesta, kakor sta to storila med razpravo. Zagovornik tudi ni imel nobenega povoda in namena orožnika žaliti. Proti tej razsodbi se je pritožil orožnik, oziroma orožniko poveljništvo zastopano po državnem pravdništvu. Tozadevna razprava se je vršila v ponedeljek 20. oktobra. Državni pravdnik ja zastopal stališče, da je bil razgovor med zagovornikom in državnem pravdnikom javen, da ga po vsebini ni smatrati zaupnim in da je najmanj kar je zagovornik tu zagrešil, malomarnost. Državni pravdnik dr. Kremžar kot priča zaslišan ponovi svojo prvotno izpoved. Razgovor ni bil zaupnega značaja, on se je zagovorniku celo umikal, in je kot uradna oseba bil primoran ugotoviti, kaj je na zagovorinikivo obdolžitvi resničnega. Sodni dvor je ugodivši predlc$ga obtoženega zagovornika na zaslišanje nadaljnih prič,
razpravo preložil.
* * *
Vojska med Slovenci in Tur čini v Birčni vasi.
Kaj takega v Novem mestu še niso z lepa doživeli, kar 17 moških na obtožni klopi. Razen enega, starejšega Jenkota, so večinoma mladi fantje, nekaj med njimi niti 20 let stari. Obtoženi so vsled sledečih dogodkov: V Birčni vasi in okolici je bilo nastanjenih več inozemcev iz raznih krajev Hrvaške, Bosne, pa tudi iz nekdanjega turškega ozemlja. One, ki so bili nastanjeni pri Golobu, so zaradi njih turško zvo-
neeih imen nazivali posebej kot• i Turčine ali Turke; v splošnem pa i so jih z drugimi vred imeli za s Hrvate. Delali so pri zgradbi no- t ve železnice. Ker so bili z vsako t plačo zadovoljni, jih domačini
t
niso posebno radi videli, ravno- 1 tako pa tudi nasprotno so Hr- 1 j vati domačinom očitali, češ, da i kmetovalci jemljejo drugim de- ] lavceni zaslužek. To prikrito na- ! sprotje se je pojavljalo večinoma i le v "dobi volji". No in v nede- i ljo 21. septembra s ta bili obe stranki tako "dobre volje" da : je napetost na obeli straneh iz, : bzruhnila na dan. Po izpovedbi Hrvatov, so jih domačini nagnali s kamenjem. Trije Hrvatje so ! pribežaii na Golobov dom, med j njimi sta bila Osman in Mehmet, ki sta pri Golobu stanovala. Cio-loba je to vpitje zbudilo, prišel je ven in fante miril. Eden domačinov ga je zavrnil, da se od : Hrvatov ne pusti poganjati do-| mov. Domačini pa pravijo, da so postali prav razburjeni še le te- j daj, ko so slišali streljati in si- j cer so bili prepričani, da Hrvati1 streljajo. To da jih je ujezilo, j zato so se vrnili h Golobovi hiši nazaj. Zdaj še le se je vnela prava bitka. Ampak tudi od nje ni dobiti prave slike. V objektivnem oziru je toliko dognano, da so domačini napadli hišo, oziroma sobo, kjer je onih C Hrva-I tov stanovalo; 4 izmed njih je že spalo, 2 pa sta bila baje še v veži. Napad se je izvršil s poleni in s kamni po veternieah (polknih) in tudi skozi okno. Padlo je tudi več strelov od ene in kot druge i strani. Javna obtožba hoče vedeti, da je v sobo, kjer je spalo (i Hrvatov, streljal domačin ' Alojz Knafelq.. Ta je sicer tajil, a ker so njegovi lastni, tovariši v ' preiskavi izpovedali, da je Kna-1 fele res streljal, se je pogojno i " udal. Pri glavni razpravi pa je ponudil dokaz, da je na roko " Osmana Jesaroviea obstrelil nje-j gov lastni brat ali bratranec. Ta ' zagovor je povzročil tem večje ' presenečenje, ker je tudi eden tistih Hrvatov,* ki so takrat v sobi spali, kot je priča izpovedal, da " jei mel Mehmet res samokres in 1 da on (priča) tudi ne ve, je-lije * strel prišel od zunaj ali od na-1 sprotne strani. Ker je Knafelc iz-" javil, da je Črnogorec pri delu 1 na progi, je sodišče sklenilo ga takoj poklicati. Razprava se je prekinila in ob 3. uri popoldne nadaljevala. Kot priča je ta Črnogorec pod prisego tako izpo-1 vedal: Meni je Sabac Budimič po tem dogodku pravil, da je Mehmet streljal na Osmana v trenotku, ko se je ta prijel za vrata. Strel pa je bil najbrže namenjen na zunaj napadapoče do mačine. — Zdaj si je lažje razlagati, zakaj sta ravno ta dva "Turčina" tako hitro pobegnila, še predno je .prišlo do obravnave. Očividno" so jih Hrvatje izzivali ne sam z vpitjem, ampak tudi s streljanjem. Zdaj se je Kna-felcu bolj vrjelo, da je on vstre-lil samo enkrat, pa ne proti hiši, marveč le za strašilo v tla. Po skoro 1 uro trajajočem posvetovanju je predsednik senata, dež. sod. svetnik dr. Furlan razglasil sledečo razsodbo: Vsi obtoženci se oproste obtožbe glede dogovo-
a dogodkov v oni noči. Krivim < a se spoznajo, da so v skupnem 1 ovražnem namenu započeli hu- < odelstvo javne sile sledeči ob- j ožeuei. ki se obsodijo in sicer: ože Šenica na 7 mesecev, Jože < Jele na 8 mesecev, Alojzij Kna-ele na 6 mesecev, Franc Koklič la 4 mesece, Alajzij ŠeSek na 5 nesecev, Janez Mokronovič na i mesecev, Jenko mlajši na 5 nesecev, Alojzij Horvat (vojak) ia 5 mesecev, Jože Mavsar na •"> nesecev, Janez Bartelj na rae-;eee, Alojzij Počrvina na 4 ine-ieee. Ivan Resnik (vojak) na 5 nesecev. Še posebej krivim spo-:najo se: Šenica. Bele in Mokro-lovič, ker so šiloma vdrli v hišo : namenom Hrvate napasti, kar :>a je ostalo le pri poskusu, ker so Hrvatje že preje se poskrili \r drugo sobo. (Kazen za to jim je vračunjena pri udeležbi napa-1 Ja). Popolnoma oproste se pa vseh obtoženih dejanj : Franc Je-ran (ki je na,lice mesta prišel še le po dogodku), Jenko starejši, (ki je le pazil na svojega sina in fante še svaril), potem ol>a Metlica ter-Janez Bele, ker se £*lede njih ni moglo ničesar gotovega dokazati, da bi bili soudeleženi skupnega napada. Knafelc se oprosti od obtožbe, da bi bil streljal v hišo, ker sodišče smatra za verojetno, da so tokrat Hrvatje streljali ven iz hiše in je bil Osman pri tej priliki obstreljen v roko. Najbolj občutno je ta* obsodba zadela Resnika in Horvata, ker sta med tem časom poslala vojaka.
■
^ i Nova trgovska pogodba.
Pariz, Francija, 'in. nov. Francosko zunanje ministrstvo dela načrte za novo trgovsko po-
godbo s Združenimi državami. O tej zadevi se boste še posvetovali obe trgovski zbornici. Največ preglavic dela francoskim diplomatom tarif, ker ne vedo, če bo ostal nespremenjen tudi za vpri-hodnje.
— — ■<
PROŠNJA.
Rojak Jakob Vertin, kateri se nahaja že več let v bolnišnici državnih . zaporov v Deer Lodge, Mont., prizadet od mrtvouda na levi strani, upa biti v kratkem pomiloščen po governerju v Helena, Mont. Radi njegove bolezni j ne bode nikdar več mogel hoditi. Je brez denarja in vsake pomoči. Zato se obrača do svojih rojakov ,s ponižno prošnjo, da mu vsak po svoji moči pomagamo vsaj toliko, da si nabavi voziček, s katerim se i bode mogel voziti od hiše do hiše zadnje ure svojega obupnega življenja. Tak voziček sta,ne okrog $100. Torej če naberemo v 100 slovenskih naselbinah po $1. smo mu pomagali in nam se pa nič ne pozna. Rojaki, usmilimo se "reveža, kateri je že preveč pretrpel za svoj nepremišljen greh. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Darove pošiljajte na uredništvo Glas Naroda.
Nadalje so darovali: Milwaukee, Wis.: John Jaklič in Frank Novak po ."»(»<•, Frank Gall 2-V.
St. .Marie's, Idaho: Neimenovan in 1. Sit t a r po sj»l.
<'onemaugh. Ha.: Kal v Belec . *>f U-.
Danes nabranega	poprej
•f.~i(i.!iivsega skupaj .^liO.(>."». i liojak Vrlin je sedaj pomiloščen in >e nahaja v Ureal Falls, Mont. Rojaki, priskočite mu na pomoč in zberite zanj že vsa j to-' liko. da si b<> kupil zaželjen vozi-■Iček.	' Hredništvo.
naznanilo.
Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega naravnega domačega vina. Cena belemu vinu je 45 in fiOc galon; črnemu vinu pa 35 in 4('e galon s posodo vred. Manjših naročil od 2S galon ne sprejmem. Z naročilom po šJjite polovico denarja in ostanek se mi pošlje ko vino sprejmete. Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinograda
FRANK STEFANICH, R. R. 7, Box 124, Fresno, CaL Kedor izmed rojakov iz okolice Trinidad, Colo, želi moje vino, naj se obrne na:
Mr. FRANK KREK, 213 W., Main St., Tripidad, Colo, ker on ga naroča po cele kare.
ZA ROŽIČ IN == === NOVO LETO
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri ; : s : : vse hitro in točno odredi. : : : : :
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E, CLEVELAND, O.
Na obrežju.
( rtien. — Spisal Z. N.
o
Tw.mi ;	i - • *
t o« asi j* /tora Kul mo* vitKe po4t*\v po itewyorikih rewiah. Oči >o >,.' mu	liki žareče
«jcJj«\ obrni !im j.- bil upadel, a v.M.iar »«> v. dno lep, Srd in ža-j.- bilo lira t i ra/. njega. I' iaj je »>il,> s., oinladi. " Poiskal bi te. Ana poiskal", j«* ko rneče vzkipelo njegovo sr-<*<■. k*» je i\jvil v najlepšo ulico v e«"* m i li jo nsk t-ga nuista. "te bi moral hoditi in broditi tudi sto lw, j »a bi še!. In n.!>t*J bi te, za-gotovo bi te našel", vzklikne skoraj nagla-,. "Pa kaj, L*o sem največji r vi/, pod vs«*m božjim solncem. *'
In iitiiiiiil je ter spet mislil na-tihem. S»-l je dalje mimo visokih iinlijon*iiuh his, mimo visoko na-:ipi« fii( bogastva, mimo same i 'pote. svetlob•• iu sreee. Jn sre-< vai j«- elegantne kočije in br-/'■' avtomobila motreč ženski in moilti svet, vi s v svetlih in dragih oblekah.
Tudi Ai.a j.* bila lepa", mu je /, iriknila /upiiSiVrin bolna dii^.i. "Kako m> bili ti-»ti dn-vi b*f i in srečni! Prekrasno je bilo. Moja mati, moja Ana, sestra I fpiiia in jaz smo v topli Ijubez-im in pravi isknnosti kramljali pod ko>ato lipo pr«-d našo liiso tarn imkje na Kranjskem. Kako'! Ha. ha! Skoraj bi se ne spomnil več imena svojega rojstnega kraja! Predolgo s^m že tu, kakor vidim. % dve leti se klatim, po tej dolarski deželi. In kaj s» ■ i (j dusegel Hiil. dosegel?! Kaj bi! Človeška usoda! A. kaj, usotla! Volja, volja! Tega zeli-šea manjka vsepovsod!"
In tedaj j* pris.-l pr-d izložbeno okno umetnih slik, [jred ka-
*'Vraga! Pa menda vendar I n •! •'*' giasno in jezno, "(iorje*
»'o r« stoj i v prodajalno. !
!b':«-r dan", ira priliznjeno nagovori majhen in suhljat mo-/i« t k v; nem^k' ui jeziku j<og!a-• iivsi si zadovoljno dolgo in že popolnoma osivt lo brado. "Imenitno k upe i jo sem napravil v Vašo sliko, gospod Krajec/'
"Ti židovska brada siva, ti cepee, ti nesrečnež prokbri!"
krn-i kakor z besnel slikar nad I j r,„|. ',!,., .	I
"Pri Mojzt >ovi bradi, prav razburjeni ste, gospod!"
"N*- bi,kaj se mi, ti stari lis-i«k židovski'"	I
*'Zar» s. Žid je bil moj oče. in I rava Židinja me je rodila. Co-[ ' .j, ilans nist * dobre vol je. I 1 * !'' -I'm-, nisem Vas mislil ža-1 t i. Prevelik umetnik ste." * Molči, pritlikavec izraelski!'i zavpije osorno slikar. "Povej raje, kam -i spravil mojo Ano t" Oospod meni sliko?'.' "I'rii(» govori, sicer tebe obesim v izložbo."
"Že dolgo niste napravili tako izboru« kupčije!"
'"Ti lažeš! Krikne obupano Krajec.
"Pri Mojzesovi bradi! Sliko sem prodal..."
**Kaj, prodal si mojo Ano... j Ti laž-" ..." kriči nesrečni! umetnik letaje po prodajalni. "Pa kaj Vam je. gospod t!" j "Mol i, mrciiift kosmata, mol-1 <"i! Torej najdražje si mi pro-1 dal?"" vpraša osorno slikar pre-strašt-nega Zida [ ostavivši se tik pred IIj -ga.
"Seveda, gospod! Prodal, pa Še kako izborno prodal!"
"Torej .s.'in prišel tudi ob to! svetlo zvezdo, ki je bila še edina moja tolažba!** zakriči obupno umetnik ter sede na bližnji divan pokrivši si z rokami obraz, po katerem so zdrknil1 debele in pekpče solze.
Potolaživ.ši in umirivsi se nekoliko vstane z divana. Žid je je obmolknil. strmel v slikarja ter -e čudil, kako more biti človek žalosten, kadar se mu izbor-nono olnies» kupčija. To je bilo preveč za njegove kramarske možgane.
(iladil si je brado in ugibal. Tako je minilo nekaj minut. Tiho je bilo tedaj v prodajalni ; le zunanji hrušč iu truše se je vsiljeval v to težko tišino.
"Za petsto "dolarjev!" preki-r.e to tišino gralwv.ljivi in denarja lahkonti čifut spomnivši se svoje židovske dolžnosti,
"Vrag vzemi Vas in tiste dolarje!" reče razdraženo Krajec.
"In če oilStejem tri odstotke, dobite Vi še vseeno velikansko svoto — namreč štiristo in petin-osemdeset dolarjev", računa nemoteno Aronov potomec dalje.
! "Ne prodajaj mi vedno svoje
stare kramarske duše", se zadere | nad ponižnim Židom slikar. "Povej rti i raj \ kcniu si prodal mojo ženo!''
"Vašo ženo?" vpraša prest ra-; šeno žid. "Nisem i * še videl nikdar!" Oprostite, ali.. . "
"Nič oprostite", mu seže nestrpno slikar v besedo. "Kar po-vej po ] raviei in resnici, kakor se • spodobi poštenemu človeku."
"Moja poštenost je čista kakor kristal, In pri Mojsesovi bradi.."
"Skrbi Jeza svojo ter urno ])o-j vej, k<lo je bil tisti nesrečnik?"
"Ali je bila ona krasna ženska na sliki Vaša žena?"
"Ne muči me iu nehaj s temi neumnimi čenčami. Povej mi urno, kdo jo je kupil ?!"
"Ne vem. gospod!" se odreže nakratko čifutski kramar.
"Ne vem, ali si tepee, ali zlobnež. Povej mi kakšen je bil tisti i kupec.
"Kakor želite,Agospod. Najprej sem mu seveda rekel, da ni slika ; naprodaj za nobeno ceno."
"To j<* bila edina pametna beseda. kar si jih spregovoril celo ; svoje življenje."
"Kakor je Vam prav, gospod!; Toda tisti kupec je le tiščal in ti-šča! vame, naj mu jo prodani." \
' K a j me briga tvoja barantija', se raztogoti slikar. Povej mi, kak-i sen je bil tisti gospod, ali je bil velik ali majhen, kakšne lase j -imel iii koliko let f !"
"Po Vaši želji, gospod! Bil jej to vitek in visok gospod, črnih las in oblečen v elegantno spo- j mladno obleko. V a to Vam rečem, draga je morala biti. in bogat njen* gospodar."
'Dobro. Iu koliko lei j» utegnil biti star/' vpraša nadalje nestrpno gospod Krajec.
"Okoli trideset pa majhno liso j je imel nad levim očesom!"
"No govori dalje, človek! Sie<-.'' te ustrelim na tem mestu!"
'Niti bes-dice več, gospod! Kaj j pa dt^iar?" pristavi .še preplaše-} no žid ter mu jame stopivši k! blagajni šteti štiristoinpetinosem-i deset dolarjev.
"On je. moj nekdanji prijatelj, i grajščak Svinec",* zavzdihne o-' hupno umetnik sampris"bi. ' Proč i s tem judeževim denarjem!'
Ob teh slikarjevih besedah so' se lakomnemu Čestileu starega Mojzesa uprav satansko zasvetile . ]>rej tako mrtve oči.
Ne. ne", se premisli Krajec j ter spravi bankovce v žep. '"Ne j j ustim ti jili ne, ti pohlepnež ne- ! nasitili! Dam jih raje kakemu re- |
vežu!"
To rekši kar zdivja iz prodajalne ter začne brezmiselno tavati po ! hruščeč 'in dolarskem mestu...
Solne e je poslednje svoje pomladanske žarke razsipalo po precej razburkanem morju. Poslavljalo se je zaljubljeno od svoje , prelestne ljubice, cvetoče pomla- ; tli. In zdelo se je, da toči pomlad ; vrosolze iskrene ljubezni. Kajti mrak je že jel razpenjati čez mesto in morje svoje mokre poroti ...
Ob obrežju se je razprostiral krasen vrt, ves v bujni spomlad- j ni obleki. Mladi fant, spomladni mrak, je prihajal vasovat v sveže življenje.
Prav tam v kotu tega javnega | parka je sedel tedaj eleganten ! gospod visoke rasti in vitke po- ! stave poleg mlade, krasne dame. !
'Torej si kitpil mojo sliko, mi-! hio katere sva šla včeraj?" ga vpraša dama s pikrim usmevom.
"Da Prekrasno delo. Kaj?!" j
"To je res. In obenem delo mojega moža. ha, ha!" se rezko za-smeja lepa 'žena. "Ali povej mi vendar, zakaj si to storil?" ga vprašuje trpko dalje.
"Ker te ljubim. Ana!" de vsili-' čeno gospod.
"Ti me ljubiš! To vem. Ali pa i ti je tudi znano, da me ljubi moj mož t''
I
Ne. Kakor veš?.,," odgovori gospod preblodevsi kakor zid.
''Molči, ničvredni človek!" mu seže Ana skoraj razkačeno v besedo. "Ali si tako glup, ali pa... Ne. bedak nisi. Zato si se rodil v zlati zibeli. Vsaj tako si ti do-lii i! šli
uješ. Pa Jtudi vsa tvoja dejanja dokazujejo to dovolj jasno.
"Ana. še nikoli nisi bila tako."
"Ker sem imela tebe ža pošte- i njaka.. a moža svojega za eapi-na."
"Tako je tudi!"
'' Lažeš!'' zakriči razjarjena že -' na. "Si li opazoval sliko?! Ali nisi vedel, da je izlil mo.i mož vso ljubezen in bol. vso bedo, in razvalino svojega srca v to delo, ki je višek in mogoče poslednje delo njegove roke. In kdo je kriv temu?" govori Ana v silni togoti *
svojemu spremljevalcu vzravnav-ši se pred njim.
"Ana, Ana", vzklikne z obupanim glasom ter pade prednjo na kolena.	i
"Vstani, človek!" mu ponosno zaukaže lepa žena. "Pokleka se prvi nedolžnostjo, poštenostjo in dobrotnostjo. A vsega tega jaz nimam, Grc.šnica sem, in ti si moj zapejjivec."
To rekši. sede spet na klop, in gospod, ki ni bil nihče drugi kakor grajščak Svinec, prisede.
Tn mladi fant, skrivnostni mrak, je liki pajčolan zakrival bridke solz1, ki so vrele iz lepih a trudnih oči Krajčeve žene Ane. i In njeno narahlo ihtenje je pola-, gorna zamiralo po zameglenem ozračju.
Natanko rt cd a j se je privlekel slikar Krajec od nasprotne strani dremajočega parka.
"Dovolj je muk!" vzklikne ter j sc-de na bližnjo klopieo. "M"ati, sestra, žena, domovina!" je govoril samprisebi nesrečni umetnik dalje. "To so pojmi, ki so me doslej vezali na življenje. Tam doli nekje za tem ogromnim vodovjem leži raj moje mladosti, kraj mojega življenja, dom moje ljubezni in moj? nesreče. Da, nesreče! Tisti prijatelj, tisti sveto-! hlinee. tisti lopov je tudi tamkaj doma! Lagal je meni ter se hli-nil moji sreči in nesreči, moji tako oboževani Ani! Tzrodek je taki ■ ■loveški stvor! I "grabil mi je z lažjo in hlimbo ženo ter zbežal semkaj, kjer je zatočišče takim; nestvorom! Zakaj sem se rodil,' zakaj sem postal človek! Mati mo-; ja, ali št živiš? Morebiti še glo-j dajo Tvoje zlato srce ti grozni dogodki ter Te polagoma, ali gotovo more v najstrastnejših mu-i kali! in ti, predraga sestra, tolažiš nesrečno mater. Brišeš ji solze vzbujajoč ji upe in ,nade, a sama ' točiš krvave solze v svojem Ijn-; bečem srcu. Vem da ji govoriš o meni. Saj smo se tako ljubili v rinih rajskolepih dneh! Le govori ji tako, le! Vredna in potrebna je takih bes -d! Ali zaman so besedo, in zastonj so vsi upi! Mogoče pa že sniš, ljuba mama, večno spanje! To bi Ti želel najbolj, zlato srce! Smrt je rešiteljica vseh muk in vsega gorja-! Tudi mene vleče v tvoje naročje sladka moja tova-rišica. Mati, sestra, pozdravljeni!" vzklikne naglas ter zvleče samokres. 'Mrzel si, in mrzel bom tudi jaz, ko opraviš svoje delo!"
Tedaj ga vzdrami domača govorica okoli trideset let stare ženske in sedemletne deklice, ki sta se mu bližale truilnih korakov. I rno skrije mrtonosno orodje.
"Mama. kje je papa?" vpraša zaupno deklica svojo mater. "Tako dolgo ga že ni domov!"
"V tvornici dela zate in zame", se ji zlaže mati; v duhu pa ga vidi med izžetimi moškimi, ki so vstavili delo radi povišanja svoje prepičle mezde ter v pijači pozab-la.jo svojo bedo.
"Mama, kdaj pa pride ata domov ter mi prinese rdečih jabolk ill belega kruha? Tako sem lačna!"
"Danes se vrne ter prinese mesa, jabolk in kruha", tolaži nbo-pra žena svojega otroka, a po licu ji zdrknejo obupne solze gorja in bolesti.
"Predno si zapodim kroglo v sence, se lahko iznebim tega pekočega denarja", si misli slikar ter stopi k ubogi materi poteg-uivši v 's skupiček za sliko iz žepa.
"Žena. Vi ste nesrečna! Tu imate ta-le denar!" reče neznanki ter ji pomoli bankovce.
"Ali za božjo voljo, gospod! vzklikne prestrašeno uboga mati.
"Nič preveč! Recite raje premalo! Dobra žena ste in ljubeča mati."
"To je nemogoče!"
"Pa je res! Le sprejmite! Ne bo it e se! Pošten denar!"
"Ce je tako. pa srčna hvala!" se zahvaljuje žena lioteč poljubiti dobrotniku roko.
'Ne potrbujem nikakoršne hvale!' de suhoparno in skoraj osorno umetnik. "Samo dovolite mi, da poljubim Vašo malo hčerko!"
"Daj Zorka, zahvali s? gospodu!*' zapove mati hčerki* ki je vprašaje strmela v Krajca.
Umetnik se skloni k deklici ter jo strastno poljubi na celo.
"Tako! Sedaj pa le idite ter si napravite veliko pojedino. Pozdravljeni ! še zakliče za odhajajočima. "Kaka sladkost je objeti brstečo pomlad! Srečen oče, srečna mati! Tn jaz!" besednje slikar sainr risebi ter gre počasi po parku. "Ah, kaj jaz?! Srečen in slaven
nekdaj, nesrečen in od žene in njenega ljubčka zaničevan sedaj ! Tukaj-le naj pohitim smrti
v naročje", zavzdihne bridko ter sede na klopieo, ki je bila komaj i dvajset korakov oddaljena od; < grajščaka Svinca in Ane.	<
Desnica mu je nehote segla po;: samokresu.	-ISu^^^m i i
"Ali naj napišem na listek, kdo ji sem'vpraša samsebe obupanec. 11 "Nič ne! Nepoznan sem živel v tej nesrečni deželi in nepoznan ] naj umrjem."	<
ln duša mu je bridko zapla- * kala, desnica pa se mu je nehote ! stresla. Tesneje in tesneje se je J oklepala samokresa ter ga počasi j i bližala sencem lepe slikarjeve ' glave.	i
"Ana. Ana!" začuje umetnik 1 v tem trenutku znan glas.	'
"Kaj?!" zakliče slikar. "Ali je 1 resnica, ali samo predmestna ilu- > zija!"	i
"Ne, nikdar več ne!" se začuje Anin glas.	1 "Resnica, resnica!" zakriči i umetnik ter zdivja proti oni strani, odkoder je začul govorico. "Stojta!" zagrmi prišedši pred 1 grajščaka Svinca in svojo ženo 1 Ano. "Ne ganita sq, sicer vstre- < lim! Ti si lopov najnižje vrste, ti pa ravnataka vlaeuga!" krikne 1 še nesrečni mož ter sproži samo- T kres v svojo glavo. * "Janko, moj Janko!" zavpije 1 Ana spoznavši svojega moža ter 1 se kakor blazna vrže nanj, ki se ^ je že umiraj" kopal v lastni krvi. e "Izgubljen sem!" de pridušeno 5 vinec ter po tatinsko zbeži z ne- ^ srečnega mesta. l "Mrtev! Prepozno je" so izvije i obupen vzdih nesrečni ženi iz pla- T kajoče duše... T Drugi dan so je pisalo po časo- ^ pisju o umetnikovem samomoru \ kakor o vsakdanjem dogodku.. . 1
ln v celem milijonskem mestr je le ena duša čutila, koliko lju hezni dobrote je usahnilo s slikar jevim življenjem na amerikan skom obrežju...
• J_
To in ono. ,
—o-
Kako Bolgari časte spomin v vojni padlih mož.
Bolgarski pravosodni ministei P. Pešev je poslal vsem sodnin predsednikom in mirovnim sodn kom okrožnico, v kateri jim nala ga, da se v prvi seji. pred otvoritvijo razprave v navzočnosti vsega sodnega osobja in odvetnikov dotičnega okraja v svojem govoru na slovesen način spominjajo vseh onih članov in uslužbencev dotičnega sodišča in odvetnikov ki so padli v zadnjih vojnah, dr tako počaste njihov spomin. Isto tako je naučni minister vsem nje mu podrejenim zavodom posla1 okrožnico, v kateri opozarja, na; učiteljstvo učencem razloži pomen domoljubi ja in dolžnost, za domovino biti vedno pripravljen žrtvo vati kri in življenje. V vseli zavo dih naj veje požrtvovalni duh vročega domoljubja in v mlada srca naj se vceplja vera v velike bodočnost domovine. Ob otvoritv šol naj se po vseh šolah niladin" predava o zadnjih vojnah in se n? slovesen način spominja zlasti \ vojni padlih učiteljev vsakega po sameznega zavoda. Tudi naj se p' vseh šolah na častna vidna mest; obesijo umetniško izvršeni por treti dotičnili padlih učiteljev. Za vzgojo učiteljskih sirot, katerih očetje so padli na bojnih poljanah, bo ministrstvo ustanovilo po soben zaklad. Strokovni časopi? "Šolski pregled*' bo prinesel ko* prilogo posebno spominsko knjig< z življenjepisi in slikami v zad njih vojnah padlih učiteljev. Sku piČek za to spominsko knjigo sf izroči navedenemu zakladu za vzgojo učiteljskih sirot.
Stoletnica rojstva pesnika "Gor skega venca."
Dne 36. novembra se je vršila na Cetinju proslava stoletnice roj stva mitrepolita in gospodarja čr nogorskega in velikega pesnike Petra II. Petr-oviča-Njegoša. V ta namen se je osnoval slavnostn* odbor, ki ga tvorijo najodličnejši Črnogorci z mitropolitim Mitrofa-nom na čelu. Slavnost bo trajala cel dan. Ob šestih zjutraj naznani trikratni topovski strel pričetek svečanosti, nakar fse Vrši obhod godbe pO vseh eetinjskih ulicah. Istočasno se odpelje na avtomobilih večja deputacija in najmlajši kraljevi princ knez Peter, da položi venec na grob velikega pesnika na Lovčenu, kjer se vrši tudi parastos, to je žalna služba božja v prisotnosti članov vladarske hiše, uradništva, meščanstva in go jencev vseh šol. Po cerkveni slavnost i bo govoril mitropolit dnevu I primeren govor," nakar se bo ob zvonenju zvonov vseh cerkva iz-
palilo 21 topovskih strelov. Nato se nadaljuje postava v slavnostni dvorani, ki se je istotako udeleži dvor, V divno okrašenem Vladi-□em domu bo pel pevski zbor himno "Kol Slaven" in nastopilo bo pet govornikov, med njimi molia-medanec Mahmutbegovič. eonte Vojnovič, brat slavnega srbskega pesnika in ena Črnogorka. Zvečer :>b osmi uri se je vršila v gledišču v Zetskem domu po govoru o Njegošu kot pesniku slavnostna predstava "Gorskega venca", ki so jo J z vaj ali dijaki eetinjskih srednjih iol. Istočasno je bila razvetljava aa Cetinju, a razsvetljen je bil tudi Dovč en, kjer počiva pesnik 'Gorskega venca", "Luče inikro-1' iozma", Svobodijade", "Pusti-j' ljaka. eetinjskega" in drugih no-'1 smrtnih del.
[Jbog-a vdova, mati šestero otrok, ■ la poti po pokojnino umorjena. Morilčev plen — zajec.
Pri Landsliutu so našli zadav- -jeno 45 let staro gozdarjevo vdo--o Mar. Ulelila, mater šestero ->trok. Poleg nje so raztreseni le- . •di dokumenti njenega moža. "dova je Šla po pokojnino, kate- --e pa ni dobila, ker v nedeljo ni ^ zplačevanj. Na poti domov jo bi- " a umorjena. Dva kmeta sta vifle- i a nekega mladega fanta, ki se je ' ' daljavi dvignil ob eesti in z zaj-:em v roki tekel proč. Kmeta sta 1 ] e približala onemu kraju in na- i * la umorjeno vdovo. Orožništvo je !4 :malu nato v bližnji postaji pri-1 ' elo nekega 22 leta starega Jurija ' Satelta, ki je imel zajca v rokah. < Satelt se je tresel po vsem životu, ■ ;o je orožnik položil poko nanj. dognalo se je, da je vdovo, ko se "
0	vračala domov, srečal neki znan " "»vee. ki ji je podaril zajca, kar je 4 'lovo jako veselilo. Veselo je sto- -ala vdova naprej, veseleč se, da 1
iragim otrokom prinese dobro po- ; •onkoi nakar jo je zagrabila mo- " •ilčeva roka. Morilec pri njej ni lobil mesečne pokojnine, katero ii je ugrabil, zato je umorjeni vzel samo zajca, ki pa je povzročil, da ra je hitro prijela roka pravico.
Zakcn proti kartelom v Rusiji!
Rusko trgovinsko ministrstvo ;e izdelala zakonsko predlogo gle-lo na truste in sindikate. Rusko rgovinsko ministrstvo smatra novanje takih kartelov za neizo-ribno v revnejših deželah. Zato ih noče zatreti," pač pa prepre-iti, da bi se zlorabljali. Pogodbo 'rust o V in sindikatov se'morajo lažna nit i vladi, in njihovo delo--anje mora stati pod nadzorstvom Iržave. Ruska vlada zahteva to-ej registriranje in nadzorstvo -artelov, da se prepreči umetno
1	razen je cen. — ln v Avstriji? Ministri in poslanci so popolnoma ia kartelni zakon.
NAŠ GOSPODAR,
din i slovenski magazin v Ame-iki. Izhaja na 32 straneh vsak uesec in velja za vse leto samo ;1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo. Ie-e povesti, razprave o naših gi >anjih in zanimivosti iz celega ■»veta. Pošlji denar na:
Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d)	Chicago, 111
NAZNANILO.
Rojakom v Gilbert, Minn., in
»kolici naznanjamo, da je
_r
Mr. LOUIS VESSEL
iaš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za 4 4 Glas Naroda" ter izda vati za to ve-j 'javna potrdila. On nas zastopa v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo.
V zalogi ima pratike in Sloven-ko-amerikanski koledar za leto 1914.
S spoštovanjem
Upravn. "Glasa Naroda".
Krasen cenik pošLemo zastonj.
/^^^Stk	^ njem so vsakovrstne
Columbia Grammofone
tež^P®^^^	cd .$17.50 do $250.-.
grrs^^ V njem je popolni imenik vseh slovenskih pesmi in skladb. Pište po ta cenik še danes*
Columbia Grammofon Co, ,
_i7i Washington St, New York, N. Y.
KRASNO DARILO.
Kako vsako leto, tako tudi letos razpošlje svetovno znana lekarna
PARTOS v New Yorku
več tisoč krasnih koledarjev za leto 1914
na svoje odjemalce. Vsakomu, kateri naroči vsaj j za §1.00 PAR i OLA, občeznanega in od najbolj- I ših zdravnikov priporočenega sredstva za
čiščenje krvi in želodca ter redno stolieo,
ali katerega drugega zdravila, odpošljemo z obratno pošto poleg zdravila tudi omenjeni koledar popolnoma zastonj in poštnine prosto.
_ Ako bolujete od: kašlja, reumatizma, glavo-bolja, na želodcu, neredni stolici, slabem spava-nju, trganju po udih, srbenju kože, zoboboliu, očeh ali ušesih, ledicah, jetrih i. t. d. ali na kakšni tajni bolezni ter ste že zastonj trosili denar za zdravila, pišite takoj v materinskem jeziku ter pismu priložite $1.00 ter ga naslovite na:
THE PARTOS PHARMACY,
160 -- 2nd Ave.,	New York, N. Y.
in s obratno pošto vam odpošljemo potrebna zdravila. - Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj.
Piion* 34&.	j
§FRANŠ PETKOVSEil !
i3*ni notar - Mar? Pu&ile..
? i»-720 Market Si. WAtkEOA.N'U j
FHoi>A j A £Jd* vira, najbolje fv«,; ,t |
izvrstne smotke - psi^ct >»*ca u'.< j
FP.UDA.JA rolvc UstKc pretr^.	1
jkih Crt.
PO&ILJA denar i si*t	lanesipv j
in poštene
i UPRAVI,J \ vee v oorars^- posel -p* ' _c Ci dela._
f	Zastopnik "GLAS NA80DA", 32 Cortiandt St..Ne«-Vcj*
} J	mmi/r-JZj:	mrrtmn	<	^ nftfl»f3ii»^rJ4 •yt-r
^ „ ---------------— — ^
v*
I	Po znižani ceni!	^
$ Amerika in Amerikanei i
^	Spisal kev. J. IVf. Trunk	^
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve- ^ ■S zana v platno in za spomin jako prilična. jL
n	Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni
izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokri-	^L
jejo veliki stroški.	sr
^ Dobiti je pri:	£
^ Slovenic Publishing Company, f"
P 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. £
&	A
cggs	C^fb ctyL,	c^^, c^jL.	< Ig
»^^^EDINA SLO^Em
ZASTAVE, REG ALI JE. ZNAKE, K AFE PEČATE IN VSE POTREBSCiNt ZA DRUŠTVA IN JEDNOTt.
Q»lo n»*v« vr«itt>.	Cenv .
i.	F. kEBŽE
2711 MI.X/ R j AVb.	^hicaui , i
rpvi F P# g t J » UkTftiM
r	....... ...................... 1 ■■ "■■■"■i-- 1	^ • -
fT Velika zaloga vine ln žgani«. V
Marija O rili
Drofnik 4 g&Ione u................. A •
^pD^^NB^s Brialerec 15 steklenic ta. . ... .
Zn obilno airo^bo %e priporof«
MARIJA ORII-IU, 830S tit. Clair Av«., N. B.» Clove and, O
GLAS NARODA. 2. DECEMBRA. 1913.
!____ _
Jugisloianska ^^^
IrJcorporirnna dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY. MINNESOTA.
URADNIKI:
Pr«-d»*4rilk IVAN GEUM 6*7 Cti-rry Way or Box 57, Braddock, Pa.
l'odprtKl»Mlnk: IVAN PRIMOŽIČ, E >t-l*th. Minn., Box «41. CUvnl tajnik: GE«». L.. BROZ1CH, Ely Minn, Box 424 Pomožni tajnik: MIHAEL MRAV1NEC, Omaha. Neb., 1234 Bo. ISth 8t Hl«x»Jnlk: IVAN GOCZE. Ely. Minn., liox 106.
Zaupnik: ALOJS V lil ANT Lorain, Ohio. 1700 E. 2Stta St.
•
*	VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN 3. TV EC. Jollet, Ih.. 830 No. Chicago St.
NADZORNIKI:
AI/U8 KOBTFLIC. Balldo. Colo Box 533
MIHAEL KLOBl'CHAR. Calumet, Mich., 115 — 7th St.
HITTER 8 P EI LA. K, Kanaaa City Kan«.. 422 No. 4th St.
POROTNIKI:
IVAN KKRZISNIK. Burdlra, I^L, Box 13».
KKaNK »JUL ^ts Chlan.itm Minn., Box 71«. MARTIN KltCllEVAR. Pueblo, Colo.. 121»Eller At«.
v*i d»plal naj m pošiljajo na (lavnega tajnika, vse denarne pofilljatv* •t» ne (Urnf>|i blagajnika Jednote.
Drufrtvtsno gladilo: "OLAS NARODA".
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Tretja železniška zveza s Tr-;
steni. Z aneksi j o Bosne in Heree-! Kovine t^r zasiguran em avstrij i •-k«- int'*rt »fi-r,« v Albaniji ' prt*dv.s«»m pa ako s«- posreči dose-i ■ i avstrijski vladi paniftue tr^ov-iske zve/.:' s Srbijo, stop;i v ospredje vprašauje tretje /.»'lez.iiLške1 /.veze s Trstom. K:ikor znano, vo-j. di sedaj v Trst prp lv»c-m Južna i železnica in kot iliuga državna /«•]«•. niea. Obe progi pa sta t:.ko i grajeni, da ostane veliko rodovit- i nib in industrijelnih pokrajin i brez »lir« kt»e zveze z našim trgovskim eruporijem. > Trstom. ; Zato s«* je začelo rn/.motrivati vprašanje, ako ne bi bila rnogo'a i
tretja zveza s Trstom, ki bi šla , i/ s« vera »'••v. Gornje Štajersko. 1 Koritsko. št. Andrej. Velikovec, I ••le/no Železno Kapljo, Jezersko, ; Kranj, Šknfjo Loko, Poljansko < dolino, Idrijo in Ajdovščino v i Trst,. Ta železnica ne bi bila le;] najkrajša zveza s Trstom, torej z ! morjem \<*/.a!:i bi obenem od se- < vera d » jug;i monarhij/ vse one i kraje, ki so gospodarsko važni ji
0.sobit«»	bi ta zveza ustrezala že-t: I am industrije od Kokre pa do,! Idrije. Koliko leži lutprimer v ko-J; kri>kih hribovjih b sa. ki trohni.'; ker nimamo komunikacije, da bi:1 s«* spravil les \ svet. Kar se ga iz-; vozi, se ga izvozi izključno le z vozovi, kar naravnost podraži, pridelek najmanj /a polovico. Da bi Kranj in njega okolica s to, /\e/o pridobil eminent no, leži naj dlani, a obenem bi bila ustanov-:
1.jena	tudi /e toliko žel jena zveza s Kkofjo l*oko in gospodarsko ro-| dovitno Poljansko dolino ter /. ru-1 d okopom Idrija. Obetu m ta železnica ne bi bila b- trgovsko-po-litieiie koristi. Pospeševal* bi v
itajv«>ej■ no ri tudi tu ski promet.I
ki bi posebno ob poletnem easii I
prihajal od juga. Tudi strategi«*-j
ii » bi la železnica iuiebi prav po-1
-»••bili pomen, ker teče državna že-
bv^nica. ki vozi sko/.i Jeaeniee, <»bj
celi progi K.koro izključno ob ita-' ... 1,. .. - • . •( lijan^ki nu-ji. \ prasanje je torej
eminentne važnosti in le želeti je
da stopijo vsi interesirani krogi
» stik ter skušajo uresničiti to.j
/a v ho državo obče, za Gorenjce (
pa se posebej sila važni projekt.1
Rcparski napad. l>ne 9. novem-bra ob p^l <5. zve.-er je izvršil neki
1'i do IMetni mladenič roparski
• . t
napad, to po! pa na naj živa Imej-1 s«m m est it, v bližini vodnjaka; pod Ti vol i jem v Ljubljani. Dogodek je bil sledeči: K<» >«• je vračala M. nov. zve. er ob pol ♦». mestna učitelj e* gdč. Albina Sarkova z dvema gospodičnama domov,!
jih je napade] neznan lopov na križišču rente ob tivolarkein. rib njaku in poti. ki priha a iz grada proti glavnemu drevoredu. Go-•»pedična je zapazila že poprej, bil je 16 do lHlelen fant. s!ok precej visok, delavsko oblečen '/.. telo kratkim sivim suknjičem, če ! pieo na glavi iu kakor trdita spremljevalki, je imel počrnjen' obraz, brk ni imel. Potegnil je. vrekeč: "Taško s.-tn!" za ročno torbico, jo odtrga! in zbežal ob hišici, kjer stanuje oskrbnik rib-r/aka. Zasledovanje je bilo brezupno. Skrajna predrznost je bi! ta rop. laku zg daj, na obljudenem kiaju, kjer so bili komaj 20 korakov spredaj, zadaj in na vodili cesti ljudje, dame in gospodje t«k\ Sarkova je naznanila stvar pri c. kr. državni! policiji, uradnik pa ji je odvrnil; '"To je bi!«
kaka otročarija, fantje bero take knjige." Vsekakor so čudni nazori. če je rop — otročarija. V hišo pekere. Meseca oktobra i\"gu leta je nekdo ukrade! bajtarju Martinu Kočarju po do-n:t:če Matičetu na Senturski gori
pri Cerkljah iz niiznice 710 kron. Te tut vine je bil takoj osumljen A! i zij Peine, po domače Kozina: jev Lojze, ki je bil načelnik , Orlov", odbornik katoliškega izobraževalnega društva, cerkvenih. organist, telesna straža in sel ondolnega župnika ter desna roka oiulotue učiteljice, ki dobiva < -~>r« dravinjsko doklado. Alojzij IN ne je sprva tatvino tajil, kas- I neje pa je orožnikom priznal, da je vzel iz Matičetove miznice ve- ; liko kuverto, v kateri je bilo 710 < kr.;n. in da je ta denar dal shra- j niti pes« stoiku Ilabjanu v Ušev- > call. To ie priznal tudi pred pre- < iskovalnim sodnikom v Kranju. Kasneje pa je jel dejanje tajiti. ; Prva obravnava se je vršila pred ; dt želnim sodiščem v Ljubljani < "at seen (leei mbra lanskega h'ta. ( Organista ji* zagovarjal dr. Pe- ] gan. Obravnava se je preložila. ] ker je dr. Pegan predlagal zaslišanje raznih prič. ki bi naj dokazale jopolno nedolžnost "vrlega k:itoli.:'kega mladeniča". Druga ; obravnava se je vršila .začetkom , It t • >njega leta. Pri tej obravnavi -e j- dognalo, <!a je Lojze tisti : * "er ko je Matice spravljal ban-k »vce \ miznieo. z učiteljico "do-n i ial '. Vkljub temu pa Lojze ni ..• >ud d.»kazat i svojega alibija. k< ;* niste mogla z učiteljico navesti. kako dolgo sta *'dominala". Ker je bilo dovolj zanesljivih do-izov. da je res Alojzij IVrne iz-vr>i| tatvino, da je sodišče obso-»!»;«» na S mesecev tež k« ječe. Pri obravnavi se je dognalo, tla je 22-letni obtoženec "abstinent", lose i vavi: pil ni samo takrat, kadar 11 t imel niti vinarja v žepu in kadar mu noben gostilničar ni več žganja na kredo. Takisto se J je dognalo, da je Lojze delal iz-b te na .Jesenice in da je pri takih prilikah ukradel svojemu staremu očetu svote do ">0 K. Pri raz-; -avi se je učiteljica krepko za-u-irala /.a "nedolžnega" obto-nca. se ve. ker se je bala, da bi izgubila partnerja pri "domina-nju". Zanimivo je, kar je izpovedal pri ra'pravi orožniški straž-!'aojiter. Rekel je med drugim: 'Ko sem gnal obtoženca skozi , > *'ntui"ško goro, me "je srečal g. m.dučitelj Kannelj i/. Komende lile u>tavil in prosil, naj grem s ; l:t.ri "tooi v ž upu išče, da ga bo g. ; upnik v moji in nadueiteljevi navzočnosti o stvari natančno zaslišal. Ta poziv sem odklonil, rele v. da v takih zadevah gospod
,.i.pnik ne prihaja v pofctev, ker ■pada aretovanec naravnost pred >odnika." Proti obsodbi se ie Peril« tov zagovornik dr. Pegan pri-! tožil na graško nadsodišče. a tudi tu so bili mnenja, da tudi "Orlom" ni dovoljeno krasti in so sodbo ljubljanskega deželnega sodišča potrdili. Akt je še romal nekam na Dunaj, a tudi tu so rekli, ; da Lojze P erne", četudi načelnik j "Oilev", odbornik katoliškega i/obtaževalm ga društva, organist in eeikvrnik. vendar ne sme krasti. Lojzetu je ostala vkljub ino-gočnim zaščitnikom vendarle kazen. Ker so ga medtem poklicali . \ vojake, je Lojze moral sleči vo-, jašku suknjo in oditi v hišo po-■ kore.
!
Dele v Završmci. Deželni odbor ie v zadnji seji oddal dela za električno centralo v Završnici. Dovod cev v dolžini U00 metrov je prevzela železarna Vitkoviee na Moravskem za pavšalno ceno 122 000 K. Turbine bosta gradili t vid ki Tiinnies in Žabkar i/. Ljubljane za svoto 7*>».H14 K. Stroje dobavi akcijska družba I nicn za 108,200 K. Družba Union bo izvršila tudi vsa instalacijska dela v centrali in izpeljavo daljnovoda. Uprava električne centrale se bo vodila popolnoma ločeno od deželne uprave. Podjetje se bo pod imenem "Deželna električna naprava" vpisala v trgovski register.	j-
Pretep v višavah. Na 20 metrov : visokem tovarniškem dimniku tovarne na Savi je oče sina tako močno pretepel, da je pri tem sin ! nezavesten obležal. V tovarni po-' pravljajo. oziroma postavljajo na ! novo nekatere poškodovane dim- -nike Martinovih peči. To delo je J tovarna poverila neki češki firmi, ' katera je odpos'ala dva delavca. Slučajno sta delavca ene krvi —. oče in sin. Delo je jako nevarno,! ker se okoli okroglega dimnika od gotove daljave do daljave sa- 1 ino verigo napne in "a to desko ] pritrdi, na kateri delavca stojita. ' drugače imata na samo kline v dimnik zabite, po katerih gor in i ilol plezata. Kakor omenjeno, sta ' be delavca oče in sin na dimniku ] sporekla, oče je bil pijan in je pri i tem lastnegrf sina z nekim želez- 1 aim orodjem tako močno po glavi J udaril, da je sin nezavesten ko-| naj na en meter širokem gruštu i ia dimniku obležal.	j *
Vlcm. Xneznani vlomilec je i rtemil v Tancerjevo gostilno na 1 Jesenicah. Pokradel je iz omare 1
latariei 200 K in damsko uro. j
| i
PRIMORSKO.	j1
Unnl je v Gorici v bolnišnici u- 1 •miljenih bratov znani goriški^ neščan F. Nodu. Pokopali so ga 1 >. nov.
Imencvanje. Za veterina rnega 1 isistenta pri namestništvu v Tr-tu je imenovan Andrej Poberaj, * laš rojak iz Solkana; doslej jej* ►hižboval v Vipavi kot kranjsko-leželni veterinar.
Tihciapci. Iz Kanala. 6. nov.il >anes je odvedla fiuanca vr gori- J ke zapore precej znanega trgov- ^ ■a z živino Frana Loviščeka, po ' lomače Berač iz Krstnice pri Ka- % lain, in to radi tihotapstva. Pred j 1 ljim so zaprli Antona liajta od jt Vlelinkov. Antona Markiča oil i1 Markieev, Josipa Peternela i/-j . Kostanjevice, Antona Mavrica iz .1 strmca. Josipa Berdona od Ber- • ionov v Italiji: vsi ti so zaprti •a d i tihotajistva. in sicer se grej1 ta več sto volov. Fran Lovišček!' je bil baje načelnik vsej zvezi, j ' lrole so prevažali iz Italije na Kanalsko in odtod naprej. Vso J tadevo je zasledil Karol Pahor. >rožniški stražmešter v Kanalu. .1 [Jovori se. da bodo sledile še dru- ' »e aretacije. V teh krajih se javi J velika potreba slovenskih orožni- ? kov. ker drugače 1*> v orožniški 1 -lužbi vedno več Nemcev. Kakor I -.e vidi. ne manjka med Slovenei ' sposobnih ljudi za orožniško slu-r.ho; eden najbol jših pa je straž- ' mešter Pahor v Kanalu, doma i'- 1 Opatjegascla na Krasu. Poznajo ] je/.ik ljudstva, poznajo šege in 1 ibiča. e in poravnajo lahko marsi-kako zadevo mirnim potom, ko bi ' kak tujec, nepo/.navajoč našega ' ljudstva, napravil iz nje celo afero in spravil ljudi v nesrečo. Pri orožnikih v naši deželi je že sedaj : preveč Nemcev, z izvestne strani j pa se dela na to, da naj jih bo še ■ več. Mi pa pravimo: dosti jih je! Treba je spraviti v službo doma- i če ljudi. Slovence, ne manjka med njimi sposobnih.
Obtožen je bil radi težke telesne poškodbe A v guštin Brc l i h s Cerkljanskega. Zvečer sept. letos je grozil Gabrijelu Bevku in ga poškodoval potem v pretepu. Breliii je bil sedaj obsojen na tri mesece težke ječe.
Nezgoda. Na nogi se je ranil v hlevu 451etui Josip Mikulin, kolon g. Vajsa v Krminu. Ranjen je imel zlasti en prst. Zato so pripeljali Mikulina v bolnišnico v Gorico. kjer so mu odrezali ranjeni prst na nogi.
Radi potepuštva je bila obsojena pre goriško okrajno soduijo 1 Tdetna Josipina Stadler. nekje s ^ta.erskega, na 3 dni zapora. A-retirali so jo v nekem hotelu v Gorici, kjer se je nahajala v družbi nekega oficirja. | Osti a zima. Iz Istre poročajo. ! da je pričakovati leto« ostro zimo. Mravlje namreč so svoje "hiši1"' postavile letos jako visoko in 'jih dobro zadelale od vseh strani, kar pomeni ostro zimo. Tako pra-j vijo kmetovalci.
Radi tatvine. 401et«i Alojzij J
Kolarič. s Štajerskega doma. jej precej znan na goriški sod ni j i, ker, je bil že večkrat kaznovan. Sedaj j je bil obtožen, da je ukradel 26. julija letos pri Sv. Luciji bicikelj.\ vreden 110 K. nekemu Mihi Klav-j čiču, dalje tla je pobral Uršuli Bitežnikovi obleke za 1(J K; obto-' žen je bil tudi falzificiranja svoje' delavske knjižice. Kolarič je ob-1 sojen na 8 ines»*cev težke ječe s pesti.
V hiši zgubljenih deklet v Gorici je pobrala lSletna Marija Frič, nekje z Moravsk^ga doma,j natakarju Ivanu Štanglu svoto 176 K. Ko so jo aretirali, je priznala. da je vzela res 76 K in pred sodirijo povedala, da jih je tudi vrnila, o bankovcu 100 K pa ne ve nič. Obsojena je bila na 2 me-j sec a zapora s posti.
S same merilnim namenom baje se je ranil na Brjali Ivan BirsaJ Prepeljali so ga v goriško bolniš-j liieo k usmiljenim bratom. Vzrok so bile družinske razmere. Birsa1 se je ustrelil v desno stran prsi. i
Štajersko.
Iz strahu pred zaporem. Dne 6.
nov. se je obesil v Mačjemdolu; pri St. Lovrencu ob Temenici 60 let stari Gorišek. po domače j ' Spendau'". Našli so obešenega na snici. Vzrok temu dejanju je i baje bojazen pred kazenskim za-! porom, ker je dal že pred deveti mi leti svojemu vojaščini še podvrženemu sinu denar za pot v A-tnei iko.
Dezerter. Dne 7. nov. je dezer-liral od 7. ini". polka v Gradcu frajtar Frane Suutinger, doma iz nemškega Koroškega. S »eboj je vzel 120 K vojaškega denarja. Predno jo je pobrisal iz Gradca. >e je še sam povišal za korporala n se odpeljal z voznim listkom II. razreda proti jugu. Po telefonič-iem poročilu mariborske policije jo Suntingerja na Pragerskem >rijeli. Orožništvo je nepravega 'korporala" eskortiralo v garni-cijske zapore.
Zamclčati se heče afera glede tipa sv. Janeza Nep. na mariborskem starem dravskem mostu. ' Ma rburger(?ii " je pisala v smi-»lu, kot bi bil kip trhel, kar pa >ri sličnem kamenju ni v navadi, vip je bil iz hudobije razbit in rržen v globino. Po Mariboru krojijo govorice, da so neki prost o--*oljc,i bili poprej posebno "lušt-li" v "Teresienliofu" in je poem moral kip sv. Janeza čutiti a:.ppložeiije teh ljudi.
"Lcvčev strah" se je zopet pojavil na Srednjem Štajerskem. Spoznali so v njeni zopet — leva. Trije ljudje so ga videli. Pri o-ožnikih imajo baje shranjene tuli odpadke "lovčevega strahu" ci so jih spoznali kot — levove.
koroško.
9500 kron izgubil. Dne :>. nov. je tržaška policija brzojavila v ' elovec, ila je neki potnik, ki se je vozil z brzovlakom št. 107. izgubil denarnico z vsebino !>500 K r«.fi pri blagajni, ali na peronu ali l>a v železniškem vozu. V Celovcu niso našli denarja.
Smitna kesa. Iz Podgorja v Zj;. Kožu. Umrla j<' v celovški bolnišnici Terezija Kaviar, žena našega ro aka Matevža Kavtarja, tukajšnjega posestnika in hišnega o-skrbnika Jožefove tiskarne v ('c-lovcn. Prestati je morala rajuica dolgotrajno, mučno bolezen, dokler ni M0. okt. v 50. letu starosti zapustila to solzno dolino, zapu-stivši moža in 131etno hčerko. Pogreba na praznik Vseli svetnikov J se je na mestnem pokopališču v Trnjivasi udeležilo radi primernega časa veliko občinstva.
Aretirali so v Beljaku vratarja na južnem kolodvoru, kar je povzročilo v vsem mestu veliko senzacijo. Pravijo, da je aretacija v zvezi z izseljeniško afero. Vratarja so izročili okrajnemu sodišču. ki vodi preiskavo.
Poskusen samomor. Iz Beljaka poročajo: Dne 7. nov. zvečer se je poskusil topničar Schivarz v zaporu vojašnice obesiti, vendar pa so ga še pravočasno rešili. Topničar Sehvvarz je drugi kuhar v oficirski menaži gorske artilerije in se je s prvim kuharjem spri, za kar je bil kaznovan.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam, da bode dno 7. decembra točno ob 8. uri dopoldan redna mesečna seja Slovenskega samostojnega podpornega društva North Chicago in Waukegan. Prosim vse brate in sestre, da se iste v polnem številu udeležiti blagovolijo, ker bo volitev novega odbora za prihodnje leto..
Z bratskim pozdravom
Joseph Root, tajnik.
(2-3—12)
NAZNANILO.	j
Članom društva "Jutranja Zarja" št. ,11 S. D. P. in P. D. v! Conemaugh. Pa., se naznanja, da se bode vršila prihodnja seja dne 7. decembni* točno ob 9. uri dop. T« in potom so vabljeni vsi člani, da se gotovo blagovolijo udeležiti si'je. ker bode volitev novega dr. odbora. Člani, kateri se ne udeleže seje. plačajo 2">c v društveno blagajno.
Z bratskim pozdravom
John Škufca. tajnik. (2x 3&5—12)
Bdina zaloga
Družinskih in Blaznikovih
PRATIK
za leto 1914.
1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisoy stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00
Cene Blaznikove pratike so iste.
V zalogi: UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New York
!ali pa:
5104 St Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
Kje je moj prijatelj ALOJZIJ KOPRIVEC? Letos meseca maja je bil v Leadville, Colo., in sedaj ne vein, kje se nahaja. Doma je iz Dolenjskega. Prosim cenjene rojake, če kedo ve kaj o njem. da mi poroča. — Frank Zajec, Box 332, Eveleth. Minn.'	29-11— 3-12)
Rad bi zvedel, kje se nahaja KRIST. TENCE. Pred dvema letoma je bil tukaj v Lead Ci-, ty, S. Dak., in sedaj ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake, ako kedo ve za njegov naslov,' da mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se mi sam oglasi. — John Zn- j pet. Box 576, Lead Citv, S. i Dak. __(29-11—3-12) |
r MOHO^EVEKNJItiE!!
Mohorjeve knjige so došle ter smo jih pričeli danes razpošiljati
Knjige so sledeče:
1.	Koledar za leto 1914.
2.	Pravljice.
3.	Zgodovina slovenskega naroda.
4.	V tem znamenju boš zmagal.
5.	Mlada Breda.
6.	Zorislava. Povest iz davnih Ini.
* Vseh šest knjig pošiljamo ooštnine prosto za 1.30.
SLOVB^IC PUBLISHING CO., R2 Cortlandt St.. New York. N. Y
if—9—*——4
slov, brivci, pozor!
Iščem izvežbanega slovenskega
brivca, ki je zmožen nekoliko an-| gleškega jezika. Delo stalno za poštenega človeka. Plača po do- j govoru. Pišite na naslov:
Peter Popit. P. O. Box 257. N. Chicago, 111. j (29-11—3-12)
METANJE PARNTXW
KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YORK*
Pašnik | odpluj«	▼
L.a Lorraine .... ut-r. iT Havre
Lusi»ania...... ,,	a Liverpool
Finland........ ,,	3;Antwerpen
Baltic......................-1 Liverpool
Oceanic....... ,, 5 Southampton
Pres. Lincoln.. „ < Ham'.mrg Columbia...... ,, »'.Glasgow
Argentina..... ,, i Trst-Fiume
Fr. d Grosse... ,, Bremen NfcuAmeterdaaj ,, 1 Hotter-1 a"1
Carpathia...... ,,	H i Trst - Fi uma
Nrajmra........ ,,	10 Havre.
La Savoie........le Havre
Zeeland........ ,,	li> Antwerp*!!
Kais. Auyr. Vie. ,,	lljHambnrx
Martha Watbiogtoc ,,	11 Trst - Fiume.
Celtic ..................11 Liverpool
New York..............I - Southampton
Rochambean____ ,,	l:: Havre
Prim Fr. Wilh. ,,	i:i Bremen
Glede cene za parobrodue listke in vsa druga pojasnila obrnite se na:
Frank Sakser,
82 Cortlandt St., New York Citv
oglas.
Cenjenim rojakom priporočani svoja
naravna vina iz najboljšega grozdja.
Lansko rudeče vino po 40č gal., lansko belo vino po 4;">č gal. in najboljše staro belo vino po 50č gal. 100 proof močan tropinjevee 4galone .$12, 10 galon pa ^25.!
Vino pošiljam po in &0 gal. i Vinarna in distillerija blizo po *taje.
Pošljite yvsa pisma na: Stephcu Jackse. Box 161.	St. Helena. Cal.!
MT Trgovec s zlatnino M. POGORELO,
29 E. Madison St. — Room 1112» Chicago, HI.
Opomba: Pazite na ogla« ▼ »o-botnih številkah.
POZOR, SLOVENCI,
kateri rabite žito, moko, otrobe* senc itd., oglasite se pri meni„ kjer dobite vse po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporočam.
Martin Zanna. mlekar, Phone 50.	Gilbert, Vinn.
Prodajalna je poleg postaje. (4x lx v t 17-11)
*—*—*—a——•_m_•_m
[5 Josip Scharabon p
blizu Union postaje P
♦	415 West Michigan St., ji
Duluth, Minn.
|	Pošiljam denar ? staro do- P
*	movino in prodajam paro- r <	brodne in železniške listke. p m	r-r-^—*—* 9—»- •»—•
PRVA HRV^ŠKO-SLO/ENSKA TOVARNA TAMBUH!G V AMERrKI
priporoča ?e vsem Slovenskim tm-buraškim zborom, kakt»r tuli p">a.«i-meznikom, ki ljubijo tanibun*. V tej tovarni se izdelujejo tambure po najnovejšem sistemu in najpopolnejših umetniških načrt, h.
Okrašene »»<• /. biseri in vsakovrstnimi rožami.
Velika zalotja vr-akovrsteih goilal in najboljših era-mof'inov ter linih sloveuskih plošč i. t. d.
Veliki iluslrova-ni cenik h slikami poSljem vsakemu ^a^tonj.
Ivan Benčic
4C-S4 St. Clair A»e., CLEVELAND, OHIO. ^
jci ■»•i' o	- t;	cj	- &	- m w - c;	-	- .-j m**1 ' m'J ^ms ~
Naznanilo in priporočilo,	\
Helo Joe, kam pjTGeorg?
No saj veš kam. k našemu rojaku Marintzelu, kateri	j
je izurjen krojač in nas rojake najbolje postreže. Da pri-	l
merne cene, dobro blago in lepo naredi obleko. Zakaj bi	« hodili k tujcu, ko imamo domačina. Pojdi, gremo k Ma-
rinzelu. da naročimo obleke in suknje. Saj veš za nje-	*
gov naslov 5163'. Buttler St. v sredi slovenske rasel bine	i
v Pittsburg, Pa.	j
F. MARINTZEL. !
j	cc®^	^	Ci!
Amerike ^^^' p
MESTNI HRANILNICI UUBUANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1912 ie znašal nad] .... 66O milijonov kron.
Hranilnih ?log nad	Rezervnega zaklada nad
42 milijonov kron.	1,300.000 kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po	'
brez odbitka.
Ncvzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vloine knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka Špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župniSča cerkven, in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. NaS dopisnik r Zjed. državah je že več let
FRANK SAKSER,
32 Cortland^ St,	6104 St. Clair Ave., N. E-,
NEW YORK.	CLEVELAND, 0.
A	^ ^ A A ^
1 Skrivnosti Pariza. J
4	€
Slika iz nižin življenja.
Spisal Eugene Sue. — Za "Glas Fsroda" priredil J. T.
^ V	^ ^
(Nadaljevanje.)
—	Seveda je res. Mati ima otroka v postelji. Ne more se ločiti od njega. Vsa je zamaknjena vanj. Oče naj porabi to priliko, da se odpravi z mima.'*
—	"O, Bog: O, Bog! Kakšna nesreča!" vzklikne žalostno de-•iiica, "Kakšna nesreča! In kaj početi?!"
—	"Dolg poravnati, ali pa v luknjo. Drugega izhoda ni. Mu morete Vi posoditi »Iva ali tri tisoč frankov.'" vpraša z zaničljivim u-mevom Malikoren. "In če morete, kar z denarjem sem. in midva odrineva bre;: tega moža.
"To je u /nosno!" zavzdihne deklica jezno. "Ob tal^i ne-triči pa se briti norce!"
—	"No, bre.: šale--, d - Bonlin. "t e hočete kaj pomagati tem Ipideiii. -krbit«- h to. da ne vidi žena svojega moža, ko ga odpe-.java. S tem jima prihranite nekaj zelo bridkih trenutkov.''
Ta nasvet j* !>il seveda zelo sirov, ali vendar dober. Dekliea je stopila k Magdaleni, ki je j a v svoji neizmerni zmedenosti ni spoznala, kakor s«» je zdelo. Zato poklekne med otroke, ki so tudi
klečali ob postelj'.
Mor 1 >e je i/.kopal iz trenotne zmedenosti. In to je še bolj ob-te/ilo njegovo trpljenje. Kajti umirivši se je še-le prav spoznal • oj grozni položaj. Notar je tisti grozni trdosrčnež, sodna služabnika !•• izvršujeta svojo službeno dolžnost.
Morel se vda in vkloni.
—	"No, ali l».j že kaj?" ga vpraša Bordin.
—	"T h diamantov ne smem pustiti tu", odgovori nesrečni Morel kazoč drage kamne, ki so ležali na delavni mizi. "Saj vidite, da je žena že skoraj popolnoma nora. Žena, ki mi jih je dala v delo pride se dopoldne, ali pa vsaj tekom današnjega dne ponje j*reeejšno vrednost imajo! Dovolite mi vsaj »e toliko časa, da dobi ona žena diamante nazaj."
—	"To je nemogoče. Stvar se mora urediti takoj."
"Ali jaz ne morem pustiti diamantov na mizi. Lahko se mi izgubi kateri."
-Vzemite .iiii seboj! Najin izvošček čaka spodaj, in lahko v peljemo k tisti ženski. (V bi je ne bilo doma. odložite potem diamante v sodni pisarni. Na varnem so tam kakor v banki. Toda urno. urno. Odidimo pa natiho, tla ne zapazijo tega Vaši otroci in Vaša žena."
—	" Dajta mi toliko časa odloga, da dam pokopati svoje dete". prosi Morel > skoraj jokajočim naglasom.
—	"Ne. . . S.ij •»va že itak izgubila nad eno uro časa v tej bez: niči."
—	"Ta pogreb bi Vas še bolj užalostil", poseže Malikoren vmes. ^fj |S 1311. lili
—	"Zares bi me užalostil". odvrne Morel bridko. "Vi se strašno prizadevate, da n' užalite ljudij ! Še eno besedo —"
—	"Sto vragov! Napravite se. pa urno!" de Malikoren z brutalno nestrpnostjo.
—	"Od kdaj imate povelje odvesti me v zapore?"
-	•'Obsodilo -e je Vas ž* pred štirimi meseci. Še-le včeraj pa j« nam naznanil notar, naj izvršimo obsodbo —"
—	"Včeraj? Tako pozno?!"
—	"Kaj je meni to mari?! Zberite svoje reči in pojdite!"
"Veeraj! In Lojzi^a ni še došla domov! Kje je? Kaj j« z
njo.'! je govoril bruni I ee dragih kamnov pobiraje na mizi ležeče diamante v škatljieo. "Ali sedaj ne maram misliti na to. V ječi bom imel dovolj časa za take stvari."
—	"Vzemite vendar že svojo obleko, da gremo!"
—	"Samo tele diamante vzamem seboj!"
—	"Obleeite >e vendar!"
■Nimam drugega, kakor to, kar vidite na meni."
-	"V teh eir\iah hočete na eesto". de začudeno Bordin.
—	Taki go-■ j>odje se sramujejo moje družbe", odvrne rokodelec trpko.
"Ne. >a,j imava izvožčka. katerega boste morali Vi pla-
C* U11•
"Oče. mama Vas kličejo", pokliče M orel a najstarejši sin.
"< ujte , zaš -peče Morel Bordinu na uho v naglici. "Samo e nekaj mi dovobte in ne ravnajte nečloveško z menoj. — Np 'M am v« ] f»sloviti od svoje žene in svojih otrok. Počilosjii mi sree. i'rosiin Vas. r ejp naglas, da pridete v treh ali štirih dneh pome. Potem pa odidita. Na stopnicah me pa počakajte ! Za pet minut pridem jaz za Vama. Tako se mi ne bo treba posloviti. Znorel bi, <e bi se moral poslavljati od svoje družine."
—	"Poznava take reči", odgovori Malikoren. "Vi hočete naju lepo speljati na led, sami se pa lepo zmazati!"
"Oh moj Bog! Moj Bog!" vzdiline Morel z bolestnim listnevom.
- "Ne vrjamem. da namerava kaj slabega", de Bordin na-t l o svojem u tovarišu. " Dovoli va mu to, sicer ne prideva danes iz lefira brloga, da/ r>~tati'»m zunaj za vrntmi, ti pa ga počakaš malo lit/je na stopnica!'. Ker nima soba nobenega drugega izhoda, nama ne more uiti tm noben način."
"Naj bo! \ m pa k strela naj ga vdari z jasnega neba! Tako m/trgan! Take eunje imeti na sebi!" Potem zaš-peta Morelu na nho: "Dobro! M1 Iva Te počakava v četrtem nadstropju, ali pridite urno za nama!"
.— "Hvala lepa", se zahvali Morel.
"	re.'e Bordin naglas, "ker hočete poravnati <lolg, ho-
t t va oditi brez Vas. V petih ali šestih d-'»h se vrneva."
"Da. ,1h/. upam, da morem v tem času poplačati dolg in vse stroške", reče Morel.
Sodil* dugi odideta po teli besedah.
"( ujte, fcoSpa Morel!" zakliče gospodična Grlica rokodel-čevi /eni hoteč jo vzdramiti iz težkih misli. "Sodna služabnika ni-Hta odvedla Vašega moža seboj."
"<*ujte. mama! Očeta sta pustila ona dva moža in odšla", »pregovori veselo najstarejši deček.
—	"Morel, Morel! Vzemi en diamant! Nič se ne bo poznalo, "n mi smo rešeni '. govori Magdalena v popolni blodnji. "Naše A dele ne Imi več zeblo in ne Imi več mrtva."
Ta tr notek ie izrabil nesrečni brusilee dragih kamnov ter je previdno odiel.
—	"No, na, it j!" zakliče sodni sluga iz sobe izstopivšeinu Morelu ter ni u pom i gnil. naj mu sledi —"
—	"S*mo ie ♦ « trenotek potrpite", zaprosi ubogi mož ter poklekne na tla. s,. , nkrat je pogledal na svojo nesrečno družino skozi majhno Špranj i na vratih. In tedaj se mu izvije pretresujoc vzdih iz trpeče diue: "Z Bogom, ubogi moji otroci! Z Bogoin, dra-pa moja žena! Z Bogom!"
—	"N'o, ali i»o že kaj?" zakliče brutalno Bordin.
Morel vstane ter hoče iti za sodnim slugo.
—	"Oče! Oče!" »e zaeuje na stopnicah.
~ "I^ojzikt!"' zakliče Morel ter vzdigne sklenjene roke proti ubil. "Torej Te vendar še enkrat vidim in objamem!"
—	"Pomirite se, ubožica!" se spet oglasi nekdo nekoliko niž-
opomba: Naročilom ]e prnoeiu aenarno vreonosi, ooain ▼ gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina jt pri ritk H tiiftUMi.	......
MOLIT VENIKI:
DUŠNA PASA. vezana	$—.M
s zlato obrexo	1.—
Marija varhlnja v usnje vezano	—.80
RAJSKI GLASOVI	—.40
Rajski Glasovi v usnje vezano	—.80
Sv. URA, elegantno vezano	1.20
Sv. ITRA v slonovo kost vezano	1.20
SKRBI ZA DUŠO, elegantno vezano 1.2o
SKRBI ZA DUŠO v slonovo kost
vezano	1.20 VRTEC XERESKI. v platno vezano — 40
EVAXGELJSKA ZAKLADNICA	—.69
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski	_.26
Ahnov nemško angleSkl tolmafi	—.50
AngleSčlna brez učitelja	—.4»!
Angl. slov. in slov. angl. slovar	—.40,
Dobra, kuharica	$3.00:
Domači zdravnik, vezan	—.75 I
Domači živinozdravnlk	—.601
Hitri računar	_.40
Katekizem mali	—.16
Mala pesmarica	_
Navodilo za spišovanje raziiih
pisem	—.75
Nemščina brez učitelja	—.50]
Novi domovinski takuu	—.30'
Odvetniška tarifa	—.40
Pesmarica, nagrobnlt*	1.—f
Poljedelstvo	—.50:
Popolni nauk o čebelarstvu	1.—'
Pouk zaročencem	—.70;
Prva računica	—,*oi
Ročni slovensko-nemški slovar	—.50
Sadjereja v pogovorih	—.25 Schimpffov nemško-slovenskl slovar 1.20; Schimpffov slovensko-nemškj slovar 1.20| Slovar slov. nemftkl (Janezic - Bar-
tel) nova izdaja	2.60 Slovar nemško slovenski (Janetlž-
Bartel) nova izdaja
Slovensko-angleška slovnica	JI.00 '
Slovenska slovnica	$1.25 i Slovenska pesmarica, L In II. sve-
zek, vsaki po	—.00
Spisovnik Ijubavnib pisem	— -40l
Spretna kuharica	11.25 j
Siednji katekizem	—.30;
Trtna uš In trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.60
Umni kmetovalec	—.60
Veliki katekizem	—.40
Voščil nt listi »	—.20
Zbirka domačih zdravil	—.50"
Zgodbe sv. pisma	—.60 j Zlrovnik, narodne pesmi, vezano,
1. 2. 3. in 4. zvezek vsaki po —.50'
ZABAVNE IN RAZNE DRUGEj KNJIGE.
Andrej Hofer,	—.201
Avstrijska ekspediclja	—.20!
Avstrijski junaki, broft.	—.70j
vezano	—.90:
Baron Laudon	— .10'
Baron Trenk	_.20 j
Bele noči_________.20
Belgrajski biser	—.15!
Beneška vedeževalka	—.20
Beračeve skrivnosti sto zvezkov	0.—;
Berači ca	—20
Bitka pri Vlsu	— .30!
Boj s prirodo	_.15
Boj za pravico	—.40
Boj tek	—.101
Božični darovi	_.16
Burska vojska	—.26;
Car in tesar	_.30
Cerkvica na skali	—.16
Cesar Fran Josip	—.20
Ciganka	—.25
Clganova osveta	—.20
Ciganska sirota, 91 zvezkov ..	6.—;
Cvetln* borograjska	—.40 ]
Cvetko	—.20
Ca« je zlato	—26,
Človek in pol	1.— '
Črni bratje	—.20
Darinka mala Crnogorka	_.20
Deteljica žvljenje treh kranj bratov —.20
Devica Orleanska	—.JO
Don Kitot	—20
Doma in na tujem	—.20
Dobrota ln hvaležnost	—.60
Dve čudopolne povesti	—.20
Dve povesti	—.20 i
Eno leto med Indljanc*	—.20
Erazem Pred Jamski	—.20
Evangeliji	—.50 !
Evstahija, dobra hči	—.20
Fablola	—.86
Fra Dlavolo	—.261
George Stephenson, oče telesnle	—.26 ■
Godčevski katekizem	—.20 ■
Gozdovnlk. 2 iveiK«	—«0 j
Grof Montekristo	3.—
Grof Radecki	—.20' :
Grofica beračlca, sto zvezkov	4.— t 1
Grizelda	_]«,
Hedvlga, tandltova nevesta	—20 1
Hlldegarda	—.20!
Hlapec Jernej	—.SO
Hlrlanda	—.20' Hubafl, pripovedke, I. In n. zvezek
PO	—.20' ]
Ilustrira ril vodnik po Gorenjskem	—.29 <
Isdajavec	—.IS 1
Islandski rfbič	l__1 j
Izlet v Carigrad	—.20 j
Izdajalca domovine	—.20 j
Ivan Resnicoljub	—.20 ,
Izanaml, mala Japonk*	—.20 ^
Izirtor, pobožni kmet	—.20
Jama nad DobruSo	—.20 .
Jaromll	—.20 ^
Jazbec pred sodnijo	—.60 '
Jetnlkovl otroci	—.60 *
Jurtevlčevl zbrani spisi	,
zv. Tihotapec	$1 00 J
5. «v. V vojni krajini	»1.00 i
ZV. Moč ln pravica	51-00 |
9. zv. Med dvema stoloma	91.00 _
11. «v. Veronika Desenifika	$1.00
Kaj mo Je Marku sanjalo	—20
Kako se jo pijanec izpreobrnil	—.60
Kapitan Marijat	1.—
Kraljevič In berač,	—.11 I
Kraljica Draga	—.20-
Kako postanemo atari	—.S«i
KriStof Kolumba	—.20;
Krvna oeveta	—.1* I
Knez črni Jurij	—.90
Krvava noč v LJubljani	— 40 2
Lažljtvl Kljukec	—.20, I
Leban, »to beril	—.20 Ljubezen ln maSčevanje, 102 zvez. K.— i
Makzlmlljan	—.20! Marjetica 'lll^^Kl—-M
Marija hči polkova	—.20 j
Materina trt sv	—.M
Mati. socljalen roma*	L—
Miklova Zala	—.4«
Mir božji	—.T« t
Mlrv- PoitenJakovM	—.20; >
MlrC. samotar	—.16' J
Mlinarjev Janez	—.40: I
Moč ljubezni	—.6® 2
Močni baron Ravbar	—.28' .
Mrtvi roatač	—.»! \
Muaollno	—-«•! c
Na rmxlifnlh potili	—-90.
Va valovita jutnega morja	—II11
Narodne prt poviti. I., II-. III- ta •	1
svesek, vsaki po	—.20 i 2
Na divjem za padu	—.M *
Na botltču	...Hp
Na Indijskih otoki k	—.99 ' i
Aajdenček	_.20
Na jutrovem	—.11
A a preriji	_.a
Naseljenici	r—.2fl
Navihan ci	1._
.Navodilo za spisovanje raznih pisem	_.75
Nedolžnost preganjana in poveličana —.U
Nesrečniea.	_.30
Nezgoda na Palavanu	—.2«
Nikolaj Zri neki	_.2«
Odkritje Amerike	—.40
O Jetlkl	—.u
Fariški zlatar	—.30
Paajezlavd	1.—
Pavliha	—.2C
Petroslnl, znani N. T. detektiv	—.21
Pod turškim iarniom	—,2(
Poroka po pomoti	—60
Pot spokornika	_,.4(
i Pota ljubezni 110 zvezkov	5.50
I Potop •	2.50
Potovanje v U11 put	—.2(
j Poslednji Mohikanec	—.2(
Požigalec	—.2(
Pred nevihto	_.2(
Prlhajač *	_,j(
Pregovori, prilike, reld	—.21
Pri Vrbčevem Grogi	—.21
Princ Evgen Savojzkl	—,2(
PunCika	—,2<
i Repofitev	—,2(
Revolucija na Portugalskem	—.21
j Ribičev sin	_.i(
. Rlnaldo Rlnaldinl	—.»(
' Robinzon	—,4(
i Roparsko življenje	—.11
Rusko-Japonska vojska 6 zvea.	—.7«
Sad greha	_.60
Sita, mala Hindostanka	—,2(
; Skozi £irno Indijo	—.21
Slovenski šaljlvec	_,3(
S prestola na morišče	—.20
Stanley v Afriki	—,2(
I Stezosledec	—,2(
Strašna osveta	—.60
I Sveta Notburga	_,2(
Srečolovec	_,n
Sanjska knjiga velika	—,s<
Sanje v podobah	—.15
I Šaljivi Jaka	—,2i
j Stoletna pratika	—,6( Strah na Sokolskem gradu, 100 zv. 6.—
Šopek lepih pravljic	—.2<
Strelec	__go
Strahovalcl dveh kron	—,8(
Tegethof	—.21
Turki pred Dunajem	_,3(
I Tisoč in jedna noč	7.00
i Tiun Ling	_,2(
j Timotej in Filemon _	—,2<
Tri povesti grofa Tolstoja	—.40
Trije rodovi	—,5(
t Uporniki	—.3«
Vohun	—.so
Vojna leta 2000 '	—25
; Vojska na . Turškem	—. J(
V	Bnegu sama	—.4®
V	delu rešitev	—.21
V	gorskem zakotju	—.2«
Vrtomlrov prstan	_,2(
Veliki trgovec	_.Zl
Vojna na Bulkanu 13 zvezkov	J1.R5
V	srca globini	—.3c Žalost in veselje	—.41 Zadni grof celjski	—,tc Za kruhom	—,£C. Zaroka c polnoči	—.15
Za tuje grehe	_
Zlate Jagode	_.si.
Življenjepis Simona Gregorčiča	—.60
Z ognjem ln mečem	J._
Zmaj Iz Bosne	_.60
Zeninova^ skrivnost	—.20 Krasni roman "Prokleta":
1.	zv. Prokleta,
2.	zv. Volčji ubjalec
3.	zv. Na pokopališču v Fremicourtu
4.	zv. Skrivnosti starega Mardochea
5.	in 0. zv. Ugrabljeni groflč 7. In 8. zv. V kamnolomu.
Cena vseh 8 zvezkov, trdno
v platno vezano	2.80
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.2«
2.	zv. Maron krščanski deček	—.21
3.	zv. Marijina otroka	—.10 i. zv. Praški judek	—.26
5.	zv. Ujetnik morskega roparja	—.96
6.	av. Arumugan ain indijanskega
kneza	—.26
7.	zv. Sultanovi sužnji	—.tO
8.	zv. Tri indijanske povaatl	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	_.20
10.	zv. Zvesti sin	_.26
11.	zv. Rdeča ln bela vrtnica	—.20
12.	zv. Korejska brata	—.20
13.	zv. Boj in zmaga	—.»o
14.	zv. Prisega huronskega glavarja —.90
15.	zv. Angelj sužnjev	—.2» 26. zv. Zlatokopi	—.»0
17.	zv Prvič med Indijanci	—.»o
18.	zv. Preganjanje indijanaklli misijonarjev	_.m
19.	sv. Mlada mornarja	—.90
TALIJA.
ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER.
Brat aokol	_.20
Cigani	_
Dobro došli	_.20
Doktor Hribar	_.20
Dve tašči	—.20
Idealna tašča	_.20
Medved snubač	_.20
Ne kliči vraga	—.30 ,
Nemški ne znajo	—.20
Pot do srca	_.20
Pri puščavniku	—.20
Prvi ples	_.20
Put if ar k a	_.20
Raztresen ca	—.20
Revček Andrejček	—.40
Rokovnjači, narodna igra	—.40
Starinarlca	—.20
Trije tički	—.30
RAZGLEDNICE:
Newyorike. s cvetlicami, humoriatlč-ne. božične, novoletne la velikonočne po komad	—.01
ducat po	—.9S
Narodna nofinja In meats Ljubljane, ducat po	—.96 Z slikami mesta New Torka po	—.06 Razne svete podobe po	—.06 ducat	—.96 Album mesta New York * krasnimi
s slikami, mali	—.35
veliki	—.70
Ave Marija	—.10
ZEMLJEVIDI:
Avstro - Ogrske, mali	—.10
Avatro^Orgske, vezan	—.64
Kranjske dežela, mali	—.10
Združenih držav, mall	—.IS
veliki	—.2»
Evrope, vezan	.69 Gorenjske a novo bohinjsko la trtl-
■ko železnico	—.26
Celega sveta	—M
Balkanskih držav	—.16
Zemljevidi: New York, Colorado, imnola,
Kansas. Montana, Ohio. Pennsylvania. Wyomiag in West Virginia vsak 25 r komad.
= Cenik knjig, =
katere se dobe r zalogi
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt St, New York, N. Y.
je. "Jaz in moj stari se postaviva v veži na stražo. In lopova ne spustiva prej iz lnše, dokler ne govorite Vi z njima."
Ta glas ni bil nikogar drugega kakor gospe Pipelet, ki je šla /adaj za Lojziko.
Nekaj minut po tem je bila hei že v naročju svojega očeta.
—	"'Ti si, Lojzika, ti, moja dobra Lojzika!" vzklikne Morel in solze veseija mu .zdrknejo po licu. ''Pa kako si bleda! Moj Bog! Pa kaj ti je?"
—	"Nič. nič!" odgovori Lojzika jeeljaje. "Vpehala sem se. Hitela sem semkaj. Tu je denar —"
HARMONIKE
bodisi kakorlnekoli vrete izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeiao in zanesljivo. V popravo zane. sljivo vsakdo pošlje, ker sem fe nad 16 let tukaj vtem poslu in sedaj v svojem lastnem dimu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po dela kakoršno kdo zahteva brez nadaijnih vprašanj. '
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St.. Cleveland. O.
431 parni kov	1,306.819 ton.
Hamburg-American Line.
Največja parobrodna družba na svetu.
Regularna, direktna, potniška in eke-preSDa proga med:
NEW Y0RK0M in HAMBURGOM.
BOSTONOM m HAMBURGOM, PHILADELPHI0 in HAMBURGOM. BALTIMOREM in HAMBURGOM
oskrbljena z največjim parnikom na svetu "IMPERATOR', 919 f-evljev dolg, 50,0(X> ton. j in z velikimi poznanimi parniki: j Kiiwrii An;. V ictoria, America, President Lincoln, President Grant, Cleveland, Cincinnati. Patricia, Pretoria, Pennsylvania, Graf Waldersee, j Print Adalbert, Prinz Oskar, Bosnia, Salamaaca^ 1	Arcadia ia Barcelona.
(Najboljši upodnosti v medkrovju ir tretiem rarredu. NIZKE CENE. Itvrstna postrežba za potnike. Za vse podrobnosti obrnite ee aa:
Hamburg-American Line,
; 41 Broadway, New York City
ali lokalne agente.
•r VAtKO ZA VIAUI1
SLOVENCA! I Vsak potnik, kteri potuje skoal j New York bodisi v itari krm j ali i oa i* (tarega kraja naj obišče IPSVI BLOVSNSKO-HBVATUD
i H OT EL
AUGUST BACK, i 148 Washington St., Mew York, Corner 0e4ar Si Na razpolago ao Teds* «Urti i sobe in dobra domala kras« p* j mixkik eemak.
! 1 ' 11 ■ ■ " *11 1 *1 r Pozor, rojak!!
J? y^jHBMpfck* WuhinoMbcuu
V . j'l	itetilk^kto
^^^ n»jU rrmri
^^^flHH^Hn^^ Alpea tlnkta
lea. kr korsne te	— L a • (n n "bUlv^od^I*•
'••reikkc mmpuc w,!! u, o-l.i laiia resmc '•WMbtM imu.o in otoa« vai bmdtil ar m SSiveU. Ravna UJco Moiklm v 6. tadnll acaam tarkl MHlsfma imtajc, Hasmathwn 1 rokah aoeab to knil£«h v 8 d neb nnpnlno— as
ira^^rt.^ bndartca, potoo^SSTto oSl bHoate soodiain« odatrwilio. Da ie « mol« 'aoiH^s MU, PHHs do oeoik Ulam nillla« saaiaja.
JAKOB VAHClC
P. O. Bez C3	ClniamiC a
____
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR «)Rž. naroČite se nanj.
RED STAR LINE.
IPlovitba med^New Yorkom In Antwerpom.
Redna tedenska zyeza potom poštnih parniko? ž brzoparniki na dva vijaka.
__^	^	11
,	1 XXOOMIaAJTB
' \ -	fj H.7M to»
; s I' k
TOTLAHD	I^^S^SS^^iir«.-. i\ TADBBIaAMB
H.7W Um	j IS,«17 to.
fi «
LAPLAMD 18,tH tem.
Kratka La adobaa'pot sa potaik« ▼ AttWJ«, a 0*r*£«, ^souko, Hrvatsko, im Galicijo, kajti mad Antwerp »m in -aaimi deželami je dvojna direktna šflezniika rveza.
Posebno ie še skrbi za ndobaost potnikov medkrorja, TreQI
•sred obstoji od malib kabin ra 2. 4, • ia 8 potaikoy.
ia aadaljne informacije, een« in Tožaa listka obrniti h M?
RED STAR UNE
*•■ * Bree*w»»	s. E. car. ia S«"» It Madiana SU..	333 Mu StraaL
WIW TOIL.	CHICAGO. ILL.	W1NMIPEC. MAK.
M »tat« StrMt.	H W.	^u g^- Str^
BOSTON. MASS.	WA3H!NST0W«. D. C.	SAN VVANCISCTCAL.!
U" W»13D« Street.	219 St. CWHe* Sbrat.	"121 S*. 3rd StmCl
PHILADELPHIA. PA	NEW 02LEAM. ULi	MiNNEAPOUSVlIINN.
II a Loemt StnmU.	31 Kacpitai Street.
SEATTLE. WASH.	,ST. LOUIS, MO.	MONTREAL. CANADA.
ROJAKI, NAROCAJTB SS NA "GLAB NAHODA", NAJ.
nzč.ri in najcenejši dnjtnijl_
C0MPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIOUE.
(Francoska parobrodna družba,
ZHrafctsa feta
do KAVEX, FAJtlSA, iVICB, IKOMOSTA ia LJUBLJAJTH,
Poštni Bkaprea parnlkl acoi' LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" '-la LORRAINE" "FRANCE"
ae «*s wtiak*	oMtvsvttaaa uiRTthka	aa featirt vijaka
l"
I
J	Poštni p»rn?kl aoi
■ "CHICAGO"	' LA TOUIAKE" *H0CHAM5EA0*' "HIACAIA"
! Qlavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
,	earner Pearl St., Cheasbroarb BoUdlSf,
Paniki odplnieio od sedaj
naprej Tsdno ob četrtkih is priftnitfi iter* 57 iNortk River ia ob sebotih pa a pristanišča 84 North River, N. T.
1 *LA LORAINE 3. dec. 1913. *LA LORRAINE 24. doc. 1913. ! #LA SAVOIE 10. dee. 1913. *LA SAVOIE 31. dec. • f FRANCE	17. d^c. 1913. t FRANCE due 7. januarja 1914.
70SK3MA FLOTX7BA 7 Iim:
rROCHAMBEAU odpl. s pom. štv. 57. due 13. dec. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 27. dec. 1913. ob 3 popoldne. ^CAROLINE odpl. s pom. št. 57. dne 14. jan. 1914. ob 3 popol. •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 24. jan. 1914. ob 3 popoldne. ParaJki z jvezd® zcz&coiovaai Ima}* pcjdT« rliaki. Parali s kriieaa intaja pa itiri vijaka.
Avstro«Amerikanska črta
(preje bratje Cosulich)
Najpripravh^jši in najcenejša parobrodna čita z^SIovence jn Hrvate.
Novi p&rnik na dva^vijaka "Mabth v. Washington". Regularna|vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Cena Toznih'listkoiJ z Nt v forka za IIL razred so^do
Vsi spodaj navedeni novi paro-
brodi na dva vijaka imajo	..............."..........v.t.;.:r,...v.T.ipn $36.00
brezžični brzoiav	LJUBLJANE ....................• »•:■:rr^AT^M $37.18
__REK1E ..	_____..... .....
ALICE,	LAURA, . vaorfra ..............$36.-
MARTHA WASHINGTON,	Zi^TA™ *...........»-.. .>-.•.-. .-.-^s..$37.08
ARGENTINA,	KARLOVCA ..................................^ $37.25
OCEAN rA,	Zsi Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. gtane $3.00 več.
j 1AISER FRANZ J03EF L	n. RAZRED do!
TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef I, j	$65.00, drugi $50.00 do $65.00.
Phdps Bros & Co* Gen. Agents, spaiUagtoa street, new yo*k