STEV.—NUMBER 28*.
s Šteta-;a pristaša.
Zločini nemških diktatorjev.
metzom
ttaahinftee, D. C. — Driarni «;pertmaat js prejel poro&la is ,	«is as jrenerslas starka
W in stsvke dragih delareer n.čsrjst M Poljskem nada-^'•»•jsjo ipliiM,
Madrid. 30. okt. — Aretacije topsnov in občinskih nrada.kor ss nadaljnje jo po raej Spanj*. Vai sa ohtolsai saneaurjanja doUaosti. Ssjoovejče aretaeije sa kil« isTfisna t Vsleneiji. CodUa. V igo, Csrtegeni, Lsridi ia Arilll.
Toki jo. JO. okt. — Predats miki japonske vlada aa aarettli IW0 to* laMJee ia 5000 toa einkormh
»a Aagleikem ia čevljev lesa e Kaoad. sa r*ka#. »traktirae namene.
Caieaff« ia okoliša. V četrtek jasao In mrslo.. Tesiperstars v aadaj* |4. arah t najrUja M. oajaUjs iolaoe Uide ak «£0, '.. le ok 5:17. '
ska vlada Jf podala šolarko, k« aa sMialisli v *boraW povesili pevdftojpe ss porajanje aMBtflii r as0a«ak.k kalsoijatolh vodah 1V jemtaa aoAs sprejeti eetaefce
J*J Prsnei* aa dan promirja das """mbra. Maral ao posvaai shode, aa katerifc naj
J^iraja proti rajni ki milita-
pogovarjal« o govoru g«. 8an» m eden izmed nj« je dajah
"Civilizacija je taka-pekrel da ji porodna kontrola nikak ne more ikoditi niti ne * al ni. če bi ji ne koristila."
Včeraj ae je vdeležilo 600 m. eincev izključnega zborovanja hotelu Drake. Popoldansko zboi vanje je bilo dostopno vaakoau
(Nadaljevanje e prve strani) rodna kontrola ie T jikft na pred-
*	*	e	•
nem stadiju, bi videl kraano ilu-«t racijo teh dejetev.
"Vsaka dobra ženska feli biti mati Tega ne bo fcpretneuilo razširjeno znanje o porodni kontroli Vsaka leaaka želi prinesti zdrs- < ve otroke na svet. Nadalje jik želi ohraniti pri adravjo in napraviti dobre ia korietne državljane iz njik. Porodna kontrola ne bo pomenilo manj otrok, nego to, da bo več otrok ostalo pri Življenju ter doraetlo v zdravju, anagi in ob primerni udobnosti."
Mre. Sanger je povedala, da je bila eojena in obsojena na deset dni zapora, ker je poučevala 438 newyoržkik žensk v znanju o porodni kontroli Ob tisti priliki ae eden aodnikov pi maral vrniti drugi dan na obravnavo, ker ao ga neznansko gonile zgodbe, ki so jih izpovedsle nekatere Ženske kot priče. "Njihove neznosna bremena, cela kopa otrok, ki ee pomnoži vsako leto, in pomanjkanje ▼ jedilni shrambi, Jvaf to je bilo preveč za eodnika," je rekle govornice.
Po njenem mnenja je skupina majhnih družin, kjer izvajajo porodno kontrolo, tista činiteljica, ki zalaga universe ln boljčo vrsto človečke družb«.
u VaBR"
VABILO na VESELICO
. katero priredi	ki .> ,
DRUŠTVO "GORENJC" ST, 104 S. S. P. Z.
t nedeljo dna 4. novembra, 1923,
▼ Mozart dvorani na 1586 Clybo»umo Ave., Mizo Halated st., ▼ Chicago, 111.
Zabtek »..clic. ob 2 ari
VSTOPNINA SS« m mU.
Uljudno vabimo vsa cenjena drutlva. rojake hi rojakinj« i, Chicag« in okolic«, da se v obilnem itevttu udelele nate aabave. Igrala bode irvratna TambaraSka godba. Za vaeatranako točno h dobro postrežbo bod« najbolj!« oakrbljeno. Toraj na avidenj« i«, sabavi dne 4. nov. Vabi	ODBOR!
upeavhiBtvo
opozarja vss naročnike ln dru« čitank naj^nlkar nakupujejo
oglasov, ki M nahajajo v Usta, kar nekateri so direktno s&paljivi Vsak naj bo sslo previden ln se če ls mogoče prodno kaj kapi Is oglasov, prepriča. Zs vss oglase so odgovorni le oglslevalel sami, nobene odgovornosti po prs-vssme upravnižtvo ta as lastnik lista. Oglaaa imamo salo, da nam pomagajo plačati list, kateri je vsak dsn dražji v tiskarni fa vss povsod. Torej bodite previdni, če ie pa nabrižete, tedaj vse to prt oižte ssnd sebi in ns nam
ps^i^^ psisms	mms sov se^^^^^^
Upravitelj.
l^žENOV«0, »MNUVlCi DJEVEC, BtOč BOURBON, SLIVO VEC BREZ ALKOHOLICNI OKUSI, zadostuje DVE unče sa okus la barve sa ŠTIRI galoa«. Absolutno najbeljž« ln najmočaej-Ž«, ki s« dobi im trgu, ssdoveljstvo Jamčimo.
En pint zadosti sa &2 galonov stane le $10.00.
| En dacat meianlh okusov stane le flč.00.
Trt dva unče ateklenke, kar si isbereU staa« $6.00. Priložite 48c več za poštnino ln zavarovalnino. Pošljite Monep Ord#r aH' vam polijemo C. O. D. Naročite aedaj sa praznike. Naalov J«.
Marvel Eztracts Company
Bo« SSS, D.pt. P. U _ H«aa«aS««d. Pa._
POŠILJANJE DENARJA
Dalje Imam v zalogi tndi:
1.	Importlram tobak za pipe in cigarete ter porcelanaste in lončene pipe z dolgimi cevkami.
2.	Improtirane cigaretne papirčke ln cigaretne hilse. 8. Importirane pristne alovenake orehe in posuAene
gobo ter razna druga jedila in jedilne dliave in primeei iz atarega kraja. ' ' ,
4. Importlrana Knajpova zdravilna zeližča itd* Pilite za poseben cenik o teh predmetih.
BOX 8, STATION D—NEW YORK CITY
Kij prtTUO moji dosedanji kupci htrmonfc
>saK Cda. Cenjeni: Dam Vam na snaaje, da wtm sprejel harmoniko s katere sem sadovoljen ln se Vam sabvaljujcak
Mik« Kuretirh
OtrMff«, ra. lir. J. Vegričt Dam Vam v«d«t, da se« sprejel naročeno baraenlko tn sem prav zadovoljen s nio.
John Ganraa.
HmifOls, Pa. BpoHor.nl: 8« sahvallm sa nike^s katero «rm sadovoljea. Osteaem Vaš prijatelj in"V«S tadi drugim priporslma.	Jote vekmi
Csahsa, Okla Namenim V,im dn .cm rrrrffl harmonik« m ee Vam aakvallm ansjo. Fino harmoniko ste mi	^ >
vjtjj^s njo. Priporočal bom rdjakom, da naj harmonike ed Vss
Jstarti"^ Pa- C«d«nl: Naročene harmonike ssm spreH * ZUaTT	■	Imajo Up fK^^S^
Ws»abssp, Kana. Dear friendt I ewe*V«d tka s«ee«^es «JČ wsa mach pfcaaed aith h. lf aaybody wanU a hans«olka I UUhisi f get it freaa jroa. Ye bandl« Ne. 1 r»<x"1t. I i tkought tbejr woutd b« 4 fba. ^SHHT.
L*4"**«'«-	I te let r«i kaow tkat I
tW harmonika and I «m wHl Pw.vd wtthtL I did aet th*»k I e*«ie fet eseh a ftae harmonika. 1 rbaak psa evsr «a sisefc.
5 F V F H A S r.uTHMHDOL
Podporit Jedaott

ravftstico« hlfro JaiseV * čo robltr
MrofUope f©-Jw Ift ff®*
ihpr"fVK$
BFRAN1C OGLAR,
sit mm a»n d«*. 94,
^eJtlrlA?^ I HV*M |9Qw
ir stori kraj. Ako follU poslstJ densr volim v »tort kroj so božično prnsnlko, jss vrodlm to ss vss, asmo poiljit« ivoto, Id jo nisi tts
NAJVEČJI JUCOSLO VENSKI BAN« KI F ZJKOlNJBNIH DRŽAVAH. tf
i \\i9SS i ^ fiL^' Miri
KAPITAL IN PRE05TANEK $ 1,25 0,000.00
bolemi • bi socijalne
I na podlagi dejetev, do
ml dem [pa, kakor leto. jo dale porod delavskega gibanja, ki popolnim izboljšanjem
uii vodijo iskreni jeteljl
njimi upajo plemeniti
človeški rod ter ga ej rešiti strašnih verig verske blaznosti
Ne i klanjem in
peklenskimi mukami, nego s
znanji si
da mors le
eštvo do popolnosti,
' , ■»
trudijo
na pot, rodeči« blagoatanjuvse morajo pe
V nekaterih državi* go član boje Itatistika.
deti
R Tako gg lahko reče o rgitatoričnem delu članstvs Slovenske narodno podporne Jgdnofcg, Id ga vrti od njene slojev in človeških "ustanov sploh. ustanovitve. Slovenska narodna podporna jednota rsstii od njenega rojstva in raste, ko to vrstice odhajnjo ^ M ^tadi snanost v tisk.	•
^^	— ekami, med kstere js prištevati
vdveem praznoverje. Stare navade je
ls m<w»je, zakaj, ravno delavstvo je žrtev verskega rgznoverja. In hočejo biti sares uspešni f tisti
Praznoverje je stara slabost Pretkani duhovniki vseh pre časov in vseh ver so vselej držali SJrimi Slo
mogotci. Tsm pa je bilo trebe tllčcti naroda k tlom, čs so koteli, da ao se jim dali satiratl.
Pot, pe ksteri ae d^SdpreviH tlačsnstvo v nmskom ln telesu oziru, je pol neumorne veds. Ta pa mora k leda ti, da isbljs ljudem is glave tisto nesrečno prasnovsfjs.
[sem je podlaga vsaki nanesti. Realizem SS je moral,kot tak predvsem upreti verskim čenčam, ki jik je duhovščina ubila ljudem v glavo s pomočjo bede-
m m * 2 V*
i, ko ie ni bilo tiska, kakršnega fcfcamo dandanes, [zatrta zadnja kal strupenega v tistih dnsh, ko šs niso imsU ljudskega praznoverja, dje tako ispopolnjenih občevalnih sredstev, kakor jik imamft v dar nainji dobi, se ni mogla znanost tako aplaino razširjati, kakor ie lahko sedaj, ln naravno js moralo
©gS P»»MI,V>.IJ1 P
Kdor misli, da ee da uveljaviti demfokrecijo ob verskem praznoverja. napačno mlalLlj Kdor veruje dand&nif/V industrijsko demokracijo, se zelo moti. Kajti Ijndltve tavati v temi "verakegs.Pdokler bo ljubimkoval kapital a
cerkvijo, dokler bo. cerkev mase v svojih »s-Ičah, toliko čaaa bo svet šspal po peti starega In rfcSkeijonarnegt
prmmover jeter verjeti v vsa, kar mn je natvszila lopovska duhov- dršela ščina. Ta um js dsasadncm
no delo, kar pokazuje Statistika. V Pennsjrlvaniji je pr. sto pet in petdeset podružnic, ki Jtejejo okoli deset ^J^Z tisoč članov v oddelku aa odrasle. Pa todi mladinski od-	'
delek Ima tako lepo število članov to ta države, da se lahko »če, da bo le v bodočnosti država Pejmgylvania naj-močnejfte pp itevilu članov v Slovenski narodni podpor-ni jednoti.
Pennsylvanija Je industrijska država, v nji so premogovniki številni. Slovenski delavci v tej državi so bili tudi med prvimi, ki so spoznali, kolike vrednosti je zanje, ako z zavarovanjem skrbe, da jih smrt, nesreča ali bolezen ne zadenejo nepripravljene. Ta misel je razvito tudi med Slovenci v drugih državah, kajti v vseh državah, v katerih delajo Slovenci v priličnem itevilu, najdemo člane Slovenske narodna podporne jednote.
Ampak slovenski delavci niso le rasumeli, da je de-lavec izpostavljen prezgodnji smrti, nesrečam, boleznim in drugim neprilikam, marveč so se zavedali, da morajo delavci sami voditi organizacijo, da bo odgovarjala njih potrebam.
Vsako industrijsko delo je nevarno, pa na) delavec dela v tovarni med bobnečimi stroji, ali v rudniku, ladjedelnicah ali transportnih podjetjih. Delavec odhaja adrav na Mo, ne ve pa, ako bo se bo zvečer vrnil zopet zdrav z dela domov. Podoben je vojakom v strelskih jarkih. Kakor krogle ne Izbirajo na bojišču, ravnotako nesteča nikdar ne počiva v industriji. Poleg je pa delavec izpostavljal raznim strokovnim in drugim boleznim. < < J br. Politično velo in razredno zavedno delavstvo ae zaveda, da Je dolšnoet države, da ikrbi sa delavce ob času prezgodnje smrti, nesreče ali bolezni. Toda pritisk delavstva rif bil ie dozdaj tako vpliven, da bi države tonil le to dolžnost v polni meri Nekatere države so sicer sprejele odškodninsko zavarovanje proti nezgodam na delu, a to zavarovanje ie ni tako izdelano, da bi delavčeva družina ne trpgla pomanjkanja, ako jI imrt vsled nesreče pri delu ugrabi njenega prehranitelja. Tega dejstva ae zaveda tudi slovensko delavstvo, posebno pa članstvo Slovenske narodne podporne jednote. In za to tako marljivo agitira za pomnožen je članstva v Slovenski narodni
Mputti	ititfLi f
Slovenska narodna podporna jednota je navadna zavarovalna zadruga ln vsak njen član Ima pravico do uprave njenega premoženja s svojim glasom. Članstvo odloča usodo svoje podporne organizacije po svojih zastopnikih na konvencijah, med dvema konvencijama se pa poslužuje prava direktne zakonodaje.
Članstvo Slovenske narodne podporne Jednote ae za ve<U. «ko agitira za pomnoUtev njenega članstva, da dela aase. Kolikor večja je skupina, Id nosi riziko prezgodnje smrti, nspričnkovane nesreče ali nenadne bolesni in nosi upravne stroiks te rizike, toliko na trdnejšo gospodarsko podlago prihaja podporna organizacija. ■ Za to čtinstvo dela in agitira neprenehoma. Orga-niaira nove podružnice in pridobiva nove člane starim | postojankam.	JH
Neprenehoma naprej, dokler ne bodo vsi Slovenci združeni pod njenim okriljem, ki ae zavedajo kolike vrednosti je nanje podporna organizacija, ki je osnovsna na principih prave demokracije, skrbi po gvojih močeh ' iaobrazbo svojih članov in ne služi gotovim ljudem v po-JačanJe a§k cerkvenih iigantoaiilj.
Se Je veliko Slovencev v Združenih državah, ki ne , podajo principov in forme organizacije Slovenake narod ' nf jednote. Ravnotako ne poznajo ugodnosti, ki jih da-JeNta podporna organizacija. Agitatoričnega dela ne manjkat In člatoatvo Slovenske narodne podporne Jednote ae zaveda tudi tega de jstvn. Vpra* to dejstvo ga pod
žiga k nsdsljnemu agitatoričnemu delu, da ee trdno ravna	^
_pc geslu: Neprenehoma naprej!	Kgijt,,SSČl ffu ^
pota postlana s rožami, ta- jo izkoreniniti tisto
ljivo
med tistimi redkimi slovenskimi listi v Ameriki, ki se s vso iskrenostjo in po pravi poti bore za pravice delavakib
a proevitljerost ter obenem scve ganja versko temo med smeri-venet Zeto se mi je zdelo umestno napisati v njenih stop-cih nekaj poglavij O zgodovini silne borbe, ki se vrli med snanost jo in verskim praznoverjem Že od nnjstsrejis človeške dobe sem.
Zgodovina je dobra učiteljica, dostikrat najboljša, a vselej ps
koristns in neobhodno potrebna, umo ge ga bo marala 1 — de bo če hočemo dogneti, kakšna je bile ta sli ona reč nekdaj in kakšna ie sedaj, In vsa ta zgodovina, ki sem jo povzel po knjigi velike-ge misleca Arthurja M. Leiriaa, nam dokazuje, da ea ne bo uveljavila demokracija, dokler ne bo
iz-
rekel, ddpri pot znanoati, ljudje ao sačeli mkliti in dvomiti. Z ml sli jo in dvomom se je pričele doba prosvitljsaostl, pričela se js dobe sitoe^borilke, ki ji pravimo nosi.
Ta js jela Širiti avoja mogočne peroti po sveta. Teme, tista sred njevsika tema ss js pričele pole goma umiksU luči snbjv Nsved l je padla s svojege prestole, ln sačsla so ss Ispodaflksti tla njeni aveeti spremi jevalki-verskl prasnovernostl.
Pspeštvo je isgubllo svoje nek dsn jo veemogočnost Ker je bilo svejčsa ga Človeka kujte od smrti mn je dandanes v ponos. Oerkve no Izobčenje je v srednjem veku pomenilo trpiučenje. preganjanje m ssšrt Danes ne de nihče niti piškevsga lešnika aa papslsvo pre kfotstro. Kogar nappdaHnndnm-duhovščine, je lahko averjea, da nekaj vs ln saa.v
IH kljubtemu Šs »s moremo te Či, de je pot popolnoma o t rta mladi ln beastračni HB^^H Ke, nikakor as. fte ss ji je trebe boriti, In sleer noumomo boriti e temnimi ia fanatičnimi verskim' silami, ki bi nama neke rede vide le. da bi oatek ljadake množice * vedno nevedne ln arake. Ve rs k mtačnjekl kaejo pri rokah i,t. etsšje kakor znanstveni pfgt Cer-
svoltodnn
■gg-JMI
je in dolg čaa mn jc, če ni dni krvavih novic iz Berii-Počekajtc, kadar prične po-kati v Franciji in Angliji!
Muesolinijs (bivša Italija) erkno nekega oblačnega dne tako na tihem, da ae bo svet niti vedel, je iztegnila psU aluto vseh evropekik drttv vzel hudič, ln'državne meje de jo kmaioka
borbi, mora, na to, ds
aem ln sc poročil a princeso jekla, olja ali bakra; a ko bi se vrnil, ne bi včč nsšel svojege prestola ns Bolgarskem f Kam bi potem Posedli svojo dolsrsko kraljico?
Ako je Boris pameten, nsj ge oženi s hčerjo sednjegs kmste "
in essarjl Ubrani polbrata, toliko čaea bo borbe med znanjem ln praznoverjem, in vsi, ki so fekrenl prijatelji delavskih slojev ln človeštve sploh, nej bodo V tistih vrstsh ali kot znastveniki
pride.
t, ko bo
republik s s eno samo centralno s eno osrednjo sboraico. To
in
(fl) dinastijo dolsrjev". JPB . Is Kima, kjer je gnezdo največ-
jih lešnikov, js kaka krilatica, p ,
Ksj, Čs bi Boris res prišel
res.
ga uvedli diktaturo
Boeekel, ■
14* denar]
jylibl KspitaUstl
mmm denarjem ^^^^BBovimi lastil
■(Izmislijo, dal ■HBlffHftkil Delsvj ^^^nOPjfl^jem! ■■ _ _JPHPJ kfjdtalom! Ustanovi:
UM	^ftne kooj
1MUF9M dbrtributivl ■Hf	kateri«
mmm is ****** v AmeiH
^^■■bLbojs. DeUrl ■^H^V aspital ■■ jijMPttV ba^s privatnim kapi
^Hn», B
BnmC, kapital Inj kanee bo delavska ^Mja gnegbdar dežela."
Te beseds so vredne proini^ieks.]
IpBiKSihiarsvec na
^■■^^■btokk. je ltgsll
Ip^ita ^ofiklm. ; Taki *;WiwfdfcdeIs to idejel Doba elektrike ss je komiJ' . Molje, U se s svojimi od. kritji in isnejdbend podvizali ■ dobo, ne bodo nikdar pozabljeni
Steinmets nadkriljuje vae drugi I M tem pnljn. Vaftmnai, kot j« Edison, Nikole Teala itd, delujejo || kot strokovnjaki v svojih de-lavnicah, Steinmetz pa je zonsj delavnice delal kot aorialist u te-meljai preobrat družabnega siste-
_ ma. Kot učenjak in politik je bfl
*rtims IH*" f' ■ "J* Redki so taki duševni velikani Zato je njih slava aesmrtne.
1
Ts dni je preteklo pet let, od-1 kar m bdi ^osvobojeni" mali ns. 1 rodi, ko zmagala I Pet leti Zmagovalci
imel saj akedenj ali; pečnico prenočišče, kadar mu bolgarsko ljudstvo posveti pod kap. '
•	e •
Lloyd Oeorge ae je sešel z Wilsonom zadnji teden. Konferenca je bila tajna — kakor v Parizu avoja dni Najbrl ata govorila o zdrevju ln vremenu. O mrtvih točkah nista govorita. Nato se je Gsorge poslovil sa vselej. Tako js s velikani — ki niso biH nikdar veliki |\W '
•	f' *
' ti- y .-» •
Biehard 11. Docckel pravi, dl delavd morajo pobijati kapHattssm g kapitalom, če hdše-jo kmalu amagatl
F" »»u ua»
demokracija. 1 še žive in-
roko ne ssbiješ žeblje; neti mo rU kladivo. Kapitalisti imajo dener. To js njihovo ovoljs in moč, ki kupi in nadvlada vss. Delevei imajo glesovs, tods glssovi
ali pa kot širitelji zmagovite sna-* ®*ml dandanes m Štejejo dosti.
vala, da pride vsa oblaat 1* nebes sistema, toliko časa bo moril brav Klin sc isbijs s klinom. Z golo da so kralil in eeser ji isbreni po milosti boiji, da jfc vse, kar počno U kruti in samopitšni - vladarji bo|ja volja, da ss božji volji ns sme upirstl noben človek, da jč. vsakdo, ki bi upal izpodbijati vsr* s»ke dogme, med fcaisrimi je bile tudtona o ploščato* t i naše lje, strašen grelnik in krlteverso In svot ge je pokoril, nesnansko hudo pokoril tej cerkveni kosun
&| Dolgo si niti misliti ni upal P4.se je pojavi.^Sk 'predrz-nri>, ki ee je drsnil izpodbijati to aU ono versko smoto, slonečo na praznoverju, SO ga dele cerkvene oblaeti mučitiioliko čaaa, dolfii •sklical svojih trditev ln ali pa podlegflir^peklen akim mukam cerkvenih inkvlsitor JSV,
Tods rsalisam js, kakor sem le
noetL Vesk nsprednib Jjudi bodi geslo: "Boj, neizprosen boj verskemu praznoverjulM
(Pride šs prihodnjo sredo.)
Telo in misel.
•• * •,
Zdravniški rsvnatelj dr. državne bolnišnica v New Jer-seyu je pri nekem rszprsvljanju izjavil mnogo snamenitoatl s osi-rom na odnošeje med telesom ln
mislijo.
lAristotel js p« vedslgiojs mnenje, da rešitev Uga važnega vprt šanja zavisi od žiršegs ln bolj do-ločnegs poznavanja delovanja človeškega telesa. Verski in filoftfl-čni pojmi bi ss Imeli baviti s tem vprašanjem, a šele med zadnjimi leti so sc flaijologl prissdevsU s rešitvijo tsga vprašanje, kako na-stanejo miall v delavnici človelke ga teleaa. Prcvladajoče mnenje je bilo. de sta miacl in telo dve ras Učni big|^
Prvi kristjani so na primer verovali, da je Mla pobtasnelost radi navzočnosti kakega alega duha, ki sa js vtihotapil v Ulo ia ga je treba i/u-nsti Is telesa nasilno V da
Kskor hitro uvidijo kapitalisti, da delevei lahko smegejo ni voliščih, bodo odvssli ' delavcem volilno
la	—8
lost jil
našnjih dneh bi sc sdelo čudno, če bi ns brutalen načih postopali peoU zblaznelim pod pretvezo ,ds je v njih ali duh, kot so delali le de konca devetnajstega stoletja, dokler nista Anglež Take ls Fran cos Pinel prepričale Človeštva s <rojo teorijo ,de js sblacnelost bo lesen, katero js trebe sdrsviti ke kor katero drugo. Pred njima se sdrsvntki pri edrsvljenju Soreev zapisali na recepte revno toliko palie sli drugtk neanšik d,Jan j asd zblaznelim revežem, kot eo n-pisali kakih sdravllalk krogUs kakemu drugemu bolniku. Toda to ni pomagalo. Norel se Ostali norel Ce je bolnik izgubil svoj resam, j» rneasenje, da v njegovih amlgenlh nekaj nI psmv, kar je trebe popra riti Nihče si nI v prejšnjih časih predstavljal, da je cdrev rs rum ia telo. Ponore
je biU zli duh, ki gs js trebs s trpinčenjem pregnati Naravnost Masni ss nam danes zdijo taki predsodki, ki SO jih imcU nekoč zdravniki in človežtvo je dolžno mnogo hvale Tuku ln Pinefu, da sts mogls prepričati človeštvo, ds je blssnost bolezen, ki jo je trebs sdrnvitl kot vsako, drago. Nato ao sir Frederick Motte in drugi odkrili znano dejstvo, da mleel človeka je odviana od do bro določenega mehaničnsgs ln kemičnsga procesa v človeškem teleeu.
Dr, Cotton ja sdaj Isdal malo knjižico, v kateri ae peča s bolesti i jo na razumu, kako jo je mogo* če ozdravljatl Dr. Cotton' p& za zdravnike, eli knjižica je pisana sslo v preprostem jeziku ia razumna tudi navadnemu lajlku.
| Nekatere slučaje sbUznelosti js pripisat i poikodbsrn na možganih, ki nastanejo redi keke bolesni Ts poškodbe ao vidne, ako sdrsvniki preiščejo telo po smrti norea. Vs-roke dgigih slačejev sblasnelostt je bolj telko dogneti, ker na a*» žganih ni mogoče ntčceer dognati Leta -mi. je angielki adravnlk Oeorge Savege odkril, da ti šlo-čsji t hI smel osti so v mnogih slu-čsjih rsdi zastrupljanje vsega bol nlkovega teleaa. 8 ta svojo tfdlt-vlje je Savege povzročil veliko revolucije v nečlan zdravljenja
V aimu so sopet nkovsii " eljo" v Oral forl
Od stranjenje vnetih sobov sil tonailov, ali isčilčenje notranjih zbolelih organov lahko ozdravi norca v zdravega Človeka. Ta našla sdrsvljenja bleznoati ss je It pri Ittvflaih slnčsjih ebncsul s uspehom in js rastno povile! pre-eentualao število or(]ravWner eev.
To jo vtrnk, de bode v bedele,~ ___
imenovali . ssvetiMa sa bkuaclmeat. ee m^nda ♦ sveži i "bolalšaiee za shlazaeU". Mcee* deaaklasi	■
' 7V i •
• • • .
Glasilo firanjsko-elovenskt k* teliške jedflote^ime mafil napredek!) je posvetilo pol strani trem vrsticam "Meteoritov", citirajoč nam grešnikom izjSve raznih "velikih" možakov, ki ao dobri verniki Yea, yea, g. Zupani Ampak I Jkaj hočete S tem povedstif Da se dotični možje naprednjakit Ste v kaši! Prine Jožef b ruski car Nikolaj sts tudi bila silno verna j na tisoče tiranov je nosilo Boga ns zastavi in zidalo cerkve, torej va tiranom! — alinei
Pakt je in ostane, da ste v »luž-1 bi Čracge naeadnjeatva. Dejstva kriče is vseh kotov, dejstva. Ako I pe mialke, da vam je v naslado, če zepišete, de nam je neki da-hovnik is Clevelende "saprl sa-1 po", imejte to naslado! O. Zupan, kdaj pa^oblečcte^dolge Mačet
Skribantcfth v frančiškanski luknji (mojstrom t ravijanju res-nicc in ubijenju pameti, s kateri-mi je veaka resne polemike nemo-goča) j Na sdrevjel — Če boste 4s ksi klhsli.	K. T. B.
ih
da bi postopa« s njimi, kot le dsn- ; dsnes postopsjo s blaznimi po o-mobolnicah, bodo imcU zanje sa. natorije in tdraviliŠča, kjsr jih bodo akušali umno ozdraviti


Književne vesti.
—
"čns", oktobersks štsvilks, ims sledečo vsebino: Frank Kerfe: Vzdihi, pesem. Frank Kerfet Amalija, povest (nadel jc vanje). B. A. 8.: Otok morilosv. Grki is Persijei, A. J. Terboveei Zemlje- -vid. Ksko moremo nepredovsti. Naše telo. C. Usjer: Boj s »Ionom. Jugoslavija Um in tukaj. Usti in vejs. — Prilegs; Gospo-dinjaki de).
Naslov revijsi Css, 11« Dsllsi Road N. B., Claveland, Okle.
ŠTABA CLOVBiKA tOBAHJA
TTFTv ULsroumf
Santa Skrbera* OaL — Tekaj
sta bili ssdajs dni iskopesi dve lobenjl prazgodovlnskegs člove-ks, ki morde ovršete ssdagjo Uo-rijo, da ss ameriški človek ai raz-rir v Ameriki, temveč de ie pr*W is Asije. Arheolog John P. Hsr-rington is 8m»th«>oisn Institute, ki je našel lobanji, pravi ds sts najmanj 10,000 let stari ia merd* tvoriC*'manjkajoč člee" človekom ln opico. Baaeu lobasj sta bila lzkopsns tudi dvs «e>s okostenjska.
Pariz, 30. okt. rečejo, opiraje ae
Rism po-
seko »e*
> narodu« podporno jednote, videč «n sklede, predloge sledeče:—
DRUGI DRL.
UboljiH*
, ki so sedsj glasi: "Prlstop-', naj se spremeni v toliko, >v upravni sklad jednote". 1923.)	DA NE
Člen 31. ^^ « v bolsilki al
/bo glasilo: "P* -.ui-i r veljavo dn
ine podporne jednote smatra :o proatora inicijativam, ssto
M- sodp. lapi.t
It juliju ...I Sugustu
I«...............MU i.......................»»
Vabilo na Jeu*U Koncert
i. .
Pevsko Drnitvo "»LOVA**
v mMK ■»■>». 1 •23-* STANCIK-OVI OVOHANI. 20a 11IS «•»*••
V jedoote
Z krdel a al stopilo f veljavo. \l Uvrtv.Ini odbor določili
jvrijevfMl* ••• tri mv* Tn^.Tvc o%Kvl ojrvfca £ rteo. ItM. PmdlSg sodglren iS
l2 .ah.lk ••.neoladeja.f-^
"S^TE GOiUE 2|C'
&s4s*ttH Mfiml NflUil M #wtof •

_
A
še
L.M
—	večkrat
-	aa zadnje
lepote.
vešina lik misel
lepoto eele sa e "protielovno", ' ekušal na r kaka fektičaa zaide estetika. ki se
■■HI
predmetov
oe docela tedaj, če ta oa te predmeta le z evoje feUtiČoo čaetvo. | obrnem svoft||H da daje a. pr. neko ie Uko kaj aliko, le k sebi. oziroma k
Eki mi jo r tako šivi dojmljivs,
tMdfSm
či«u {
Večina
• *
• »ledoma, ya. f ' -^fclbfajM^ -mm *
teajfH
odnoano ssts-
Da ti« zadnje bistvo kekove-etis "lepoU" le v orieanem raz-merju "lepega" k "esUtično i " vejošemu" oeebkn, tedaj bi oo d« udi vsaka mieel na lepoto, etroma vsako dojen moralo kiti ob enem arieel na te razmerje, oziromf dojem m razmerje. Z Srofimi il mil le je JepoU ksteregs
te le laetAoet, da zb«' '/•at r jiat-eeUtično daj Mmaq*t JL | r Ur* • lepoti, teft pr. moj vzklik > Pi
) jo kreaeal po nem amizla biti u pr. s trditvijo i e) doUv^am
J
tično
ključno la pri tej zUki i t.
Vae U jezno kale, da ae ra govoriti o lepoti kot aebnl kekovoeti, ker bi vae nafte miali, z katerimi jemo predmetom krasoto, nazivati »ploh "brez vzakega sla", ia de 2. lepoU, ki jo v
HBBk. ..)!
misel: nebo
I torej glede eni rnnuttz
ne. Kakor


este-
pro-
kateriml fflkigiiji dojamemo ravao kakovoatt "lepotoblat ve-90 dragašcn, t. j. tak, ' di tavae izključuje ka nafta toaadevno Ofoo ugodja. Če se . ti vsisraeam nebu. U ia obaavajo zadnji
povtrošfje na modi ^_______
nje bojno peetrih barv, in kipoma vzklikne« ah. kako kraaao ja ae-bol -r- zre U oaaba na U nebo gotovo drugače nego n. pr. aetre, nom kol tak. K; ta oaaba "vidi" ▼ najnepoirednejiem ia aljnezor-'Tem amialn beaede lepoU nebe neko poeebno kakovoet mimo (berve ... ), ki ao v dojmijffp ta-
»
ivi ai nobena rele-v amialn prejšnje-"oeebnz", temveč teekozi brezoeebna
rbuja U
dojemanje
t j. mižal:
j. misel na tO le-"sebe*', svoje e*
t. d.—
ba —

•tetično
jo
V;

kot tek«
di n. pr. astronomu kot Ukemrf 1- • aplok oaebl, ko dojema to nebo »tem predztev ia misli (um-dollvljajev). Mleol 9
ne kraaoto nebe, ki od______
V njenj dnisvnostl njenemu izrekat kraaao je nebo I — zahteve po aveji aerevi mimo predstave uga neba la eeUtiSno agodje na tem
raspede • ne morem podrobneje rez-1 ve — v 4 vrzte doživljajev itd. V istem smislu prvinskaga značeja, namreč v dobi reši, de je po svoj predsteve (Vorstellung) misli ni aerevi predi (Oedeake), čustvs (Gefnekl) ln ta neugodja.
stremljenja (Begehren) ____
prsdsUvs pa ima aekaj, kar ni ta predatava, kot avoj "predmet", vaeka predstava (doživljaj) je
predsUve aečeu, ksr ni ta pred euva, vsaka misel je misel na ne-
ti Uga romarja lepote <fW6-be) k eetetlčnemu čustvu «slšdl t brezosebna ln r tem smisla absolutna predmetni gfHjKfft kakovosti t'lipot<?(grdoba), lUt
kaj in misel neše^ kkTS "ll[eP°U * sed»D*m	D0
■ S,** beno '"merje "lepega"
2.1 ti'/ ^ ^M« psihičnegs, temveč Tmul ^lll T°	nepaihična, od »teti
Z SS^««** V istem smislu kskor, bsn^ odaatoa predat nekaj kot "p«drrK	predmetnoet.
je je, ker ae sebi nI ta dc
bistvo lepote
kovosti, ki jo pripisujemo
ta kakor grdobs je torej
pred-
ugo<fja! Vidi ee tudi, ^0- pojmovanje kot neke posebne ka .1 pripisujemo predmetom teko, kakor pripisujemo 4rugi* predmetom na tir. določene barve. Kakor oni, ki reče: mt-za je zelena, a tem ni misli ni svo-jo predetevo zelene barve, vaS le na miao la jfcfo kakovost, ki mu jo ta prediuVg le predoru je, - teko meni tudi vsakdo, kdof"|idre8e na
^^ . J PiPiHI
od- »ra pri tem absolutno no lepoti, ki ««4 • ««
e defini. .Menim, da ae zdaj pač jaano a faktič- vidi kako ae atavi ki ameai. • Piričnege paikoloikega pojmova-nje te pote, v oih© nasprotje * t«.
zumom" in s faktičmm umetnosti. Ta izkušnje, te in ts razvoj eahtevs$o movsnje lepote; one pojmo ki nam ga je v drugem bil vsilil žs neposredni smisel na, «h vaskdanjiS pndl9 etičnih izjav "i To pojme še lo eploh omogoči misel ua tilao objaktivnoet" v prt-
»JU je meti dekletom, Id PMe » Aaori
" t-L JaT^
■ v kak i« enako ^
iS
"ks sere
* Psraiko tn sicer v I
tja, da aem
etoril in ^ de »mojo o« z«kons. A kaki je Mie prosta mi je dejaj
' - zmenoj v \V. V|
Katarina Mavjifi Buksvae, pok Wje, Italiji i* odšla y aj •tiljegi zxuqj etaremkrajup,, listek namesto ieiyer Pa., ^ >J. da je njen oaa« 4 iS posebao k« ivoto |3q| bro steklo, m t&nd pticami i!
njim p, itovsnje v Aas " ' " razo^rta wje j« ni •oj kakega
I at#ai do$e;>U 'jasmlo i| Rivea-
(Mr MK^čPši r* ■r ■—
dotičnega prijatelja ali
■pfssm
fdo obrsko »W»ja ime Hi »j
ivi
o v
A

naj

m
Mernuh-e, da prekli* če, kar je »ovoril, de aem ps jsi
bom lzroČU eodniji, da bode tam
noat "objektivne" esutične ra>|
nebu;
ugodje na tem ta misel po avd-em<sla sploh
isks misel na U ugodje (dožlv *wm Inatvof) f Obratno jo reši,
•	de ja U mlael la mlael na nebo, o-airema na kraiote nebu, v nobe-
•I1** Ji JK Njenem smislu 6« M Pi Uet«
•	šaatvol qaelm a?V tre-j lotku avojega emdnjenege vtkli-
ka e vao avojo poaornoirtjo nam
»,mte, t. j.-pri
ae tudi kot doll.iut	r*' predm,t barv(>	Ja pot
* JTl^iva!^00 ^ predstave barve itd.
mofnoet v pravem amisk be e objektivne lep^U (grdo
i'- o kaki ritki, d« jtknma,« t» "k. ».d »motvorom	„ ZtS
kMKito n.ko r i.t*m nliln nr^.ihed Izmriko« Md»u'.. .	» Jm o»«dU
po evoji peihični naravi barvo {ki
^ ■ ^ ^	— K
ni U predatava), prodaUva mize po svoji paihišni aerevi mizo (ki ni U prsdsUvs) kot svoj pred-1 ■et i. t. V čem obeUje torej na zadnja to rasmerje mid kako predsUvo \ in njenim "predmo-tom"t Ošlvidno v tem, ds doje-I pr/ barve, mize, trikota t. j. miselne b^vo.. mUo, tri-'avbj!' naravi
^^ , s. f. misein«
doBrlj, _ <« t0 r,bo _ X n««"«*0 Uikt<* • • k*t «»»j« nr^J. ». I.» n'b»,- .	P»il«,o" (p.,eh»lo.
o«, pr« M. .. .Mi B. to Loj. ; ^Lv/r,nr"un«'- Fankn>
»rr 'v- tM -	-a'.
ravao a u, svojemu Oftanjea Isreku (kraaao y varjajošo mislijo
-——^ niotidn
najbolje Izrazim takole: predsta
iarska (kraaao "je "iabo^id^^	"Toji	naravi
; predošaje mizo (aekaj nepeihlč-
dojar ' krasoto aeb?£r«nl5^5| ^^ \	B t®»
kri« biU latovetne a kraaoTe Vl^ U1mU! 0 d,tpt,li ^ «** < — ' - >	'imiae ja aeUne. PredaUvo <nize I-
(V tem slačsju	^n predošo-
rojim izrekom * T,VH m,«° P* Pfsdočsvaa-
•MIH^Vjeilttla te
1 S^fS1 |J,M ^^lijo
rMn odaUvku. ^bi naša oseba a svojim izrekom, »raaao nebo, ae mislile ničesar
Urasiaojogije 1 »ošem to» la i
!%5lehteva ket avojo
reJernomu
r »o svoji
ki kot Uka ae%"kiruii.knkoW
M	w	zelene, ket avojo peihološko pod-
nht^a ,4f° >r#dfUv* ^ P^fvo nwrv* zelene barve, mlael: led ja mrsal,
predaUvo do-
.^faamerjajr dotiki naebi braeoto ae zal £ »bil aa •<aebe", aa avoj« odnoe-
~	t »m -tuj« oonoe-
»0 čustvo . .), ki po svoji naravi _ ni vel nohfns relativna. Um veš
tekoj iz.
kakor se' "T" ** m nM	aenimlvo
eekonitoeti vsaka missl aa nekaj
o pod ,iroj.
iago aai d
Ker
mm^i „,3
iseri reepovo,«, kjer ae na ped M uepoaredneca dojemanja pri f^i* 7 kodW v vsakdanjem iiv-t^l^iaf v amstnosti—pred*
,fleda ««kstiask.. ms'l< ni*
. posluša kako
•	plaa^ . . . , ape
predstavo ledu In ___________
tlčns tempersturs, mlael: Marti-
kskovost - Kr*!* *	Msrtlna
M . I Kr|Mma , ^ 4 y ^ ^ |a »iivll na zgledu nih slučajih pa mlael n* dotičal
ti piedmet (mlaa, barve. led. Mar tin Krpan , ,. ) ai yTnob?nrm emWu mtael na dotilae peibolo-ško podla««., aa paikičnega prr
X*™	^"'•JJMO (predmete) tek pred
po Mvgdl. o kolikor ae oodltal stavi'• d	^aKKT:
fef1*
PH kolikor aa podUgl sUvl t. d. MMlnega ngodjs ns t£ Vj^MB
nI sllH, melodiji, romana, ieri .. .. dojema te lepoto in ml ali aa ta lepoto kvoa vsake miali
ker je lepota v sedenjem samo las t na. glede avoje notr narave nobene odvianoatl od žiljajev ia oaebkov očitujoŠa predmetnoet, k* — L pripadada i »red metom — pripade Um predmetom brez vaškega ozira m to, ali U predmeta kdo eetetično uti va ali ne. Kakor mora na pr. ze|e-nost, okrofflost . .. pripadati metom eeml^ ne eebi brez vsakega ozira na to, ali al predmeU kdo teko predetavlja ali ae (ker je ja aalenoet okrogloot abaoluten predmet a avojo laatno, nobene notranje odvianoatl od kakege oaehke očitujoSo naravo), uko je tudi lepote v sedanjem aaaiala lsstaa, elelo predmetne kekovoet, katera predmetom sli sploh ns pripada ali pa bru vaakega ozire ne kaki oaebek. Osebek ,te lepoto potom svojejjg est etične ga šuatva le Jo-jeme, a je ae učinkuje, ns '1 ustva-
S. docela neempirlčnl snašaj le-oziroma grdobe, ker HJi de empirično določiti, ali ln kaU-rim predmetom pripada lepoU t ~ ^ lem amUla. Bmpirtč-na laike ^emo ugotovim, da uži-
n u ffo t O
va človek u ln oni predmet, to*
Mšvavoa tega na aebl nepsihič stega predmeta. Mlalačt miza Je zelena, aurem seveda dolix(<:. predatava mize U aeleae barve, a pri tem aikakor ae mialim aa u svoje predstave, temveč le ne pre-
oje lepoto doti* aem. pndn^vaneem In ml«l«j<» na
MMiia.^« nam tre^a le atevao preaeetl aa agoitj or-«.,,
"eatetlčne misM." a katerimi pri
eMetl^a« pisateft primatom leoo ^taa ja meaTm, de peetaae doeela
•O, J3
I^TPfSfca
smislu, torej kot predočevaaee e-itetičnegs ugodje, doUrne^u predmetu tudi IstiniU pripata, tega spoznanja ne vodMnhe izkustvo, temveč te in zlična spoznanja morejo biti cilj in men !e apriorne aatetike (ki Je4# do daadsneo še pravzaprav ni!) ^ Ker so torej rporajšnja defini-eijs lepoto — grdobe kot predo-t* vanes eatetičnega ugedja — ffl ngodja tiče neposredno aotraajo, breeosebne predmetae narave u kakovosti, jo sszivam predmetno teoretično definicijo lepote; U lepoto - gMebo samo pa breaoa^ ao lepota — grdobe.
a Koateo miali a^
VideU smo. da su mošaa iva »eksk.. »1 nssprrtujoč« pojma le-P«e. V obeh slučajih js l.pnu kakovoet, M pa ee smstrs •lušaja aa rehitiviu. *mp> drugem	za abso
pirvao >ri aataal
med izrodkom diletanta, miaei na giranJii HPtatfcŠim> _ . , n" te šatiae a»ve-njem aa pr. kmštakege ^Iceavee Ud. Seveda a tem. orisom bistva lepoU aam še le nudi ključ aa na-daljno raziskovanja v tej emeri To pojmovanja otvori pot eeUd ki, ki nizamo del psihologija, tem več ki nej bo v polnem soglasju s psihološko estetiko ~ ob enem teorije lepote kot neke peeebns predmete kakovosti došlm je dosedanja estetika akoraj vsefkos
X r
smifJu
____________ ne pa feVoje eeteti«-
nd uživanje te klka lldST ' . Ker meniu aaši dVe definiciji lepotš na zadaje to^ej tudl^dnje, ni med njima nobenega neposred-MO gisprotja: predm4 ki je lep VJ*mizlu prve, empirično pet-hološke definicije,! Urej predmet, ki ga nekdo ušiva, je lahko lep tudi v smislu druge, predmetu0-
teoretične definicije, t. j. brez o- _ ______________
žira na U, ali ga kdo ttlrtično e-Jle teorija eatetičnega l&Unja. etetično uživa ali ne. V prvem smialu lep Ja vaak predhiet, ki ln v kolikor ge kdo c^ftlčno ušiva; U lepota pa zaU al nobena, tema predmetu v kakem le Uko Oddaljenem smislu na eebi pripadajo 8e laatnoat, ker je nazadnje isto vatoa le pa » pripada Idnf^n.m predmetom lepote tudi v drugem, brezosebnem smislu, jejlprstanje zaee, ki.kot uko al V nobenem o/i-ru Odvisno od tega; eli U predmet kdo fsktlčno uživa ali ne. To pri-padanje v ugodnem alušaju dolo-šlti, Je naloga apriorne eaUtikc, ki aa bo eoveda v mnogih osirik moraU naslanjati ae toeadevn.. Uživanje aamega ee tikajoče empirične ^iakon it oa t i, ki Je pe kot tteke dandanee še "lilt Razvidno pe Je, de more v pravem pomenu beaede 41 objektivna'' ^ biti le u
»rezoaebna lepota, »redočovanoe eaUt
objektivno,n ša ji U bar-
kakim potom lepoti Jelene, de pripeda kakemu predme-tu, tadajUleUdaj jeaUm pred-metu reši, de ja lep, 1ep n|Hebi brez ozira na u, ali kdo U pred met ušive ali as, ali se aploh kje kak osebek pohaja ali ne, kakor je v istem, abaolntno ol amialn miza m- aeleaa,
Vel.M pomen tega imlrdke vzaj
»0 tcvijo aatetike Je pU aa prvi po*lH jeaea. Ml ae ntsmo Vprni. H pe tem, kateri wfc»Ušl jTffl lepota pripade itd. Vee te > postranko, dokler ni jatlm kaj ^ potem glede iatiaitege pvipa-Jenja lepote dot^ajMEB tu motim ali no 1 Tadl tleti, kdor po pomoli priplauje nečemu 1* P®Jo, pripisuje tema predmetu le-tfdiao. toploto itd Kerdiaalao prošenje eatetlk« pe ebetaja revne v Um ksj U ta lepote, v čem ee razlikuje ta ka kovaet od drngfk lastnosti, kaj * ^poto, ali ee patom ^Je ! de ajeaega ietiaitega aakajeajel
r " MD RI IZVEDB^ kje ae nahaja Valentin Babnik, meseca jnajf i bode še pet let od ker ja Šel od mene v drževo Min-nesoto. kjer mislim da ae. sedaj nahaja. Pri meni ima |a avoj kovček ln več obleke, pa se |2| ne ogUsi. Cenjene rojeke proeim. Še kdo ve sa njegov nUlpv, da ml gs naznani, za k ar ae prav lepo sahva-Ijujem v napred. Ako bo pa aam te vrstice čital, prosim ga naj ae mi ukoj priglasi in jfoilje njegov prsvflni n salo v. An tort Traven 11109 Revere Ave., Clevelsnd Oblo. . "(Adv.^Oct 31
NAZNANILO ROJAKOM
V GHIC^UJ^
| ]Ob veščam Slovence, de aem ae preeelO. Kdor leti seliti ae, ali potrelmjc prerrv»f. naj m obrne od fedaj naprej ne moj novi naslov:
PRARK UDOVMm
SttSB.

V našo hiše m dO. ustmeno iz obrmi| Mko grdo zahrbtni in koieo,
ta atver enkrat la vselej ds-
Ker enkrat bo iUk prišlo n še ae prej ns sedem let.
i Canoaf. .(Adv.)
/4 -.4 i
kuharico in akiieti v bi^i a
ne moš. in tri otrokt» >«Uro-2 do 17 let stare, ftuiapl •voja gospodinja, stars nalTbfS od 40 do 80 let. Plaše po degore-ru. Ce katero veaeli, naj se pri-javi na naatfv: Martin Bhutft ■ P. O. Box 307, Universal, Ind.
■■■■(Adf.
S"

Mj in ms fljsfcn.
»»■Sk	^^__
po	te-
aa. ka m»m alM fasMsals drs«s •Os. NajvUjs aa*«.**	Ml 1»
M ssmim MSMisa4ie pseoM* «W ****** aa »*Sks ttvOs
Is Saass. HSUsbs li.CS mrmi. Kasto
a. aasAtiouiKv. r
'a. <rs» c« i
i , --
ali pa na 1«7 B. Radae A
Vl.S' Telefea Cansl OOtR

NAZNANILO ROJAKOM
CMICAC* UX. =
MAtal oBHDunurozM IA
Ds ss Izognemo vaem nadil^ nim nesporszumljenjem ob
javljamo, da je slnlbeni as siv aašsga zsvods sams: f
JADRASSKA iAHKA-
Te naziv velja za Jzdrzn-zko Benke v Beogredu in vse oW podružnice po Jego-slaviji dočim ztz "Beeea Adriatiea" a Sedežem v Tr atg in "Adrietleabe Bank" aa Dunaja, od naa lo*enz in popolnoma needviana zsve da, e svejka lastnim ved stvom, U pretokollraae v Trsta oziroma ns Denajn iAMKA
....................
NOVI NASLOV
u»«4*>	ml 4n.m rnš 11—*
; m% »hm mmk
Dr.Lorenz
MtMMOMMIlHIlMiM
: PRO LETA REC i
! jt a)«v«iiH aiarfte mlalliKI '
n« aftraek« , kmvtoTSi* \ dolar« ta tajat ki « taakaa
lete* It.Tlaa »al leta.
Nailovi PROLKTAR1C, MM W. Mik Iu
CHlOAOOf	•

Hm. Sittir Ci.
vaneki oddelek vodno pripravljen našimi izkušenimi ebvenekimi pro<
v
v pnlljiČju na vho^u 5th avenue
i tolmača ae nahaja
f^ilt V, ) t * ..
KONCE
oodoornt' ledi v« udeleše p
tretjega novembre ob sedmih sveder. Vstopnina prosta zs vse.
Nai naproienl muzlkent Ima baie aovo harmoniko in mrku mola prijateljica ml je rekle: "Tud če bivna por mrtu, murs fovk plej-aatBomo torej vtdelt vsi živTin m pol mrtvi, če je to res. — .Sodnik fn polJcaJski štsb to se ie poeveto-
a dalodo skrbno čuvali vlno-pred tatovi, in neki nihče ne Asi kasni^ Poaebno piko imajo
Ker ko ravno tjjjl**rborno|I^fi'
da ne bo prsveč krulilo po teiodcib! Za prigrizek bo vsega dovolj. V tej aesool smo se le melo zabavali, sa-
sat^i^^^Ute
to Je dae 4. no-
___ob dveh popol-
ostoru kot jjo nava-
e"nflo,"da'še*v«ei*člsn al l člani udeieti »eie vaal vsake tri m so Mikrob sicer bo kasaovan po »vili h. Ta opomin velja sa vss-|s čisng»rf ■
r soboto dns 13. oktobrs smo slfr plesno veselico druitva štev. 1 8- N^P. j, Prsv lepo se za-aljujerao vsem sosednim, dra-om za «tof»ftu in eieer|i&MFit
ii.-drljo >
konferenci je b il d Britanije. Boj?a je
1 litra (»tefea)!
Piščalke, atans aznloo (ltoney Oi
Thbholm |
kali štedilnike, os itttai Home" peči?
druitvom
ococccceacciiiteM
največja slovens
zlatarska trgov1
ps. Prvi je. da se dr uit vena seja v prihodnje vrti d niso nedelj« v mesecu popoldne namesto dopoldne V društveni dvorani, ln sicer začne ob sat popoldne. ^ ^
fjcomihujejo^saj tmmmUm
POPRAVLJAMO: ura la
Pišite po ceal knjiteme zaloge, Uam zastonj. •
U2NICA
MS
ftSErSBSI
•II f. .Mfe.0 rpiU^U M e.n.
N.jbiljlobkfo.
Sgad kaplta.
HajaiSj« <
priredili
i tdrivili, katarm pripofoli	Ksijp
v kajlrf
DOMAČI ZDRAVNIK
fir&IU ee brMplalaf eenCk v katMMo i« aeSratke ii>sim vsaka jailSae ea kaj s« m ki*
Pristni ataro kraj ski ilbeini sa Repo, z dvema nošama.. $!.t0
HOTIKA. demalega kraaj-
| '-sitega izdelka .. . .... .tO
Na aalagi Issaaa suho greadje, lige ia brjnjevp jagado. f ijffts a«
Blago pošiljam poštnine prosto.
M A T H. F E Z D I R, Bon 772, City HAll Sta., j f a q N«w York» N* Y. j
»■■^■e » »■ e mm »na e < ■ »
Največja slovenska tiskarna v Am
2146-48-50 Biue Island Ara., Ckicago, IUtnok
Mi tiakamo v slovenskem, hrvaškem, alevaikem, češkem, »sli kakor tudi v angleškem la nemikem Jesikn. Nsša posebnost so
Ime ss društva ia trgovce.—"PROSVETA* se tlssa » nsii tis
KAKO PTIČI Dr ŽIVALI OOLAftOfBJO.
Nek ameriški pesnik je nedevno tega pronašel, da mnqgi ptiči ln šivali etalno oglašujejo. Kokoš ojglaiuje s kokodakanjem, da je znesla jajce. Petelin oglaša jutranjo
soro | evo jim kikiriki. Golob ht grlica ogialata svojo JJabezen z grguljenjem. Pav oglaša avojo lepoto e Wm, da razprostre evoj rep in vpije. Z lajanjem oglaša hišni pes prihod nepriljubljenega tujca. Cela kača oglaša napad e svojim sikanjem ln rožljanjem. Človek, mojetereko delo matere narave, pa ee hud« moti, če ee obotavlja z o glaševanjem. 8eveda v slučajih priprav velike poznane vrednosti jt oglas eamo nekak opomin.. Tri-nerjevo sdravilno grenko vino je sadnjlk 94 let najpopularnejše Še-lodčna tonika v dešeli. Joscph Tri-ner Oompaaj, Chicsgo, Ul., prejema vsak dan odprta in proetovolj-aa pisma, v ksterih jo hvaljeno Triaerjevo zdravilno grenko vino. To adravilo nima para v alučajih slabega teka, alabc prebave, plinov v čreveaju, glavobolov in allč-nih znakov ielodčnega nereda. Vsak lekarnar in trgove« z zdravili ga ima v zalegi.
(Advertlsement)
1	".S	1
etans 30 da 40 let najsibode vdo-*a ali dekle. Ju eem etar 36 let. Vdovca imam tri otrok« ethre od S do 10 let. Če katero vcmU ne j
ee priglasi na moj naelovt Martin BaHoni, 749 W. Tildea 8t., Chi-eago, Ul.	* »(Adv.)
DENAR V STARO DOMOV
Zs	Jujotiavije:	Za ItaUJei
100 dinar	....... . . .$ 140	100 lir ...........fji
1000 dlaar	........... 12.70	500 lir ...........M|
10000 dinar	...........1M.00	1000 Ur ...........411
isdelujema notarska dela sa tukaj in stari kraj. Pos«JlJta| in vssmenf posojila aa prve vknitbe (Mortgage). Prodajaa* M farme in hiie.	\
MLADIČ a POLACEK, IfllHI
1324 Wesl IStb Street	.»J	' CHICACO, lUj
iiMlOlli Mlipi
...................................... I "III	......................1
oben člen ne po« 9, tudi Usti ne, ki
SOŠevedno uite-samo ds plačalo
dajo s«Jo vsi, ker f vnem redu veli-
12 koiidov zastonj!
ODVETNIŠKA JAVNO-NOTARSK.A PISAR
F. A. BOGADEK,
414 DIAMOND StI^CT1	BU,L0ING^|TTgBU1nCHf
»hite, d« se ho pi a dne 4. novembi h popoldne v na kipro»locih
Imamo rešlU ve
• l||||IHIIII|WllllllimilMiWiMWHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIttlltlllUllinilllNlM
g	REGAilJE ZASTAVE
g ia takg vr« društvene potrebe u smerne cene In dobro blafS-8	Obrnite ee aai
I	EMIL BACHMAN, Inc., ^ J
I 110? So. Haaslia Aveane	- .*.	CHICACO. tti
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiM
m. ilT-^ri
nsprei vršijo seje copat oh deaetlh dopoldne vsako tretjo nedeljo v mesecu, ne kskor je bilo v poletnem času. ko so sc vršile oh devetih pred pol d ne. Prihodnja seja prične ob detetih da« ll. novem-
Prosim člsne, ds se polnoštevll-na udelešnjete sej. g tem ds se ude letujemo sej, koristimo društvu. —
m................................
SLOVANSKI FOTOGRAF
PAVUK'S STUDIO
2616 S. Lawndala Ava.. Oikajo. IU.
POtOR BOJ ASI Neznanjem rojakom, ki ao imeli •tika a menoj in mojim poalova-njem bodisi glede noterskih po-cUv ali pa za (šit ksrts), ds aem se preadll ia Clintona, Ind. v me-■to Chioago. Val prizadeti naj ae obcaejo aa aaprej na moj novi naslov: Vietor Rupan^i.'. .1014 Weet Slad Street, CSUcsg«, UL' (Adv.)
Vietor NaviiilAk
"PresveUM ptte aa blagoatanj^ Hadatm Aka ss aHtajai a ajani ml idejami, podpiraj trgovce, k. •glašaj« v PregvttL — .V salogi Imam ggt blaga aa vsskdsnje po treUfln« pa fSM«al «sai.
F. KERZE
1142 N. E. Dallas Rd CLEVELAND, a