Leto VIII.. šiev. 44. Celfe, čeirlek 22. aprila 1926. Poitnina plačana v gotouini. ^^B^^fl^^H ^^^^^^HhS^^^H^ ^^^^I^^^^L^ -^^^^^^^^^K ^^^^^^^^^^^^^^^^m ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^A I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^R^^r ^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^a ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K Naročnina Ze, Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posamezna sfievilka I SJin. Iztaafa v iorak, četrtek in eoboio. Redakcfja in upravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-C.zavoda 10,666. Oglasl po stalnem ceniku. Centralizem in gospo- darstvo, Narodna banka je Izdala prod kratkim pregLedno poročiilio o svojem poslovanju. V teni vprašanju nas pred- wsem zanima vprašanje kredita. Poro- čido samo povdarja, da se kredi.tna kri- , za v našem gospodarstvu v I. 1925. ni iizboljšala. Narodna banka daje gospo- darstvu takozvane kratkorocne kredi- te, za katere zahteva 6% obresti. Na- ravno se pri takem obrestovanju vsak- do trudi za kreclit Narodne banke, ki nm nudi v materiijefnem oziiru tako ogronmo korist. Glasoin porociJa se upravti Narodne banke trudi, da raz- polozlijive kredito čim pravičnejše raz- deli. PoročLlo naglaša, da so je nprava tako 1. 1925., kakor že prejšnja leta tru- diii'a, da potom revizije kroditov isto cim boljše porazdeli. Kako ta porazdelitev dejamsko iz- gleda, so Iisti že opetovano pisali in poslov.no poročilo potrj.ii.ie števidke, ki jih je bilo čitati. Treba poudariti, da kaže bilanca za 1. 1925., da je favori'zkanje gotovih sl'ojev in gotovih mest še bolj« polenci- rano, nego je bilo v 1. 1924., tako da je absolutno potrebno, da se proli temu favoriziii-aiiju nekih gospodar.skill sre- divsč javno protestira. Doeim je v 1. 1924. od celokupne- ga kredita po 1289 milijonov dinarjev, katero je slavila Narodna banka naše- mii gospodarstvu na razpol'ago, odpa- dlo na Beograd in okolico 513 milijo- nov ali 40%, sta imela koncem leta 1925. od celokuipnega iznosa 1207 mi- lijonov dimarjev samo Beograd in oko- lica G28 milijonov dinarjev kredirta ali preko 50%. S poLovico vseh kreditov naše Narodne banke se torej okorišča Beograd z okolico. Narodna banka je v 1. 1925. drugim krajem reducirala kre- dift« za 80 miiTijonov dinarjev, Beogra- dti pa ga je povišala od 513 na 628 mi- li'jonov dinarjev. Kredit pa se ni povi- šal samo v Beograd u, ampak pri vseh podruznicaJi banke v Srbiji in Crni go- ri, nasprotno se je pa pri vseh precan- sJcih podružnicah znatno znižaf. Tako se je znižal kredit, na primer pri po- družnici v Zagrebu od 256 na 130 mi- lijonov, v Ljubljani od 90 na 53 milijo- nov, v Mariboru od 58 na 34 milijonov diinarjev itd. Marsikdo bi sicer misliJ, da jo v prečan skih pokrajinah potreba na kre- ditiii jnanjša nego v Srbiji isn Crni go- ri in da so se krediti morali zaradi to- ga ijotom rovuiije drugace razdel'itii. I'ozabHi no smemo, da se krediti Na- rodne banke obrestujejo samo s 6%. S tako ugodno obrestno mero bi mogla Narodna banka plasirati nekaj stotin milijonov dinarjev v prvovrstna trgov- ska in indiißtriijska podjetja samo v Zagrebu. Narodna banka je dala kre- diito v Zagrebu pretežno denamim za- vodom. Ako ti koncem leta niso bili v položaju. da izcrpajo celoten rees- komptni kredit, ni s tern receno, da bi po tako cenenem kreditu ne posegli o.stali gospodarski krogi. V Beogradn je koncem seta 1925. iinolo kredito pri Narodini baiiki 1060 firm ali za 356 več nego koncem leta 1924. To kaie, da je Narodna banka kljub redukci'ji kreditov v centralo z odprto roko deli la nove kredile. V Za- grebu se je steviilo firm, ki Lmajo kre- dit Narodne banke, zniialo za 24 firm. V Ljubljana iina kredit Narodne banke 175, v Mariiboru pa 126, skupaj torej :-301 firma, kar znači, da se more z ugodnostno obro.stno mero Narodnq banke okoristiti samo neznatno steviio oseb. Narodna banka namenoma favo- rLzira gospodarske kroge v Srbiji in Crni gori. Precanski kraji imajo dva- krat več prebivalstva nego Srbiga, a od kreditov Narodrfe banke odpade samo na srbske kraje tri četrtine. Koncem leta 1925. je inielo v naši državi 3941 firm kredite od Narodne banke, od toll firm jih je pa 2751 v Srbiji, v vsoh Ostalih krajih našo države pa samo 1190. Potemtakem iana v Srbiiji vsak vecji trgovef; ali iiidustrijoc krediit pri: Narodni banki, v našiJi krajih ]^a si ni.tl veletrgovoi in veleimduistrijci ne more jo priboriti kreditov. ker je vse (a- ko nerodno scentralizirano. Politika p PAPEŽEVA POSVETNA OBLAST. »Osservatore Romano« po- roča, da se jc oficiijelni nasfov papeža spremoniil in da se imenuje sedaj: »vi- kar Jezusa Krißtusa, nasledniik kneza apostolov, pontifekvS maksimus vesolj- no cerkve. zapadni patriarh, primas Itaiije, nadškof in metropolit riimske province ter suveren posvetne obl'asti svete rimske cerkve.« Politična javnost komentira zadnji naslov papežev, zfa- sti pa dejstvo, da se Pij XI. ni že tako nazval, ko je bid. izvoljen za papeža, ampak baš sedaj. Neoficijeini vatikan- sl:i krogi pravijo, da je ta naslov v skladu z italijansko cerkveno zakono- dajo, drugi pa smatrajo, da se hočejo cerkveni krogi s polomom ljudske stranke nekofiko rehabilitirati s tern, da si nadevajo nov blcsk s povratkom v preteklost. p POGAJANJA ZA PREMIRJE V MAR0KU. Preliminirana miirovna pogajanja z Rilovci so se že zac^la. V necleljo opoldne so se sestali rifski emi- sarji s francoskimi in španskiimi za- stopniki v taborišču Berteaux, 25 km sevcrozapadno od Taurina. V ianenu upornih Rifovcev sta se udeležiJia prve ,seje Abd el Krimov svak Mohamed Azerkanc kot rifski zunanji minister ini (^lieditt, ki zastopata pi'eme Beni- Uritigelov. Kaid Haddon ]>a predstav- lja |)l.eme Bukaja. — Pri prvih izme- njava.li miisli so se pokazale neko raz- like, \sled Cesar so rifski emisarjl iz- javili, da se morajo obrniti za navodi- la na Abd el Kritma. p TURKI SO NERV0ZNI. V tur- škiih pol'i.ticniili kiogiJi se poja.vlja veli- ka razbnrjenost, kljub temu, da je ita- lijanski poslanik demantitral italijan- sko-grško pogodbo, ki naj bi billa na- perjona proti Turciiji. Rezervusti letni- kov 1920. do 1925. in aktivni letnik 1920. so vpoklicani. Turska mobiliza- citja je tudi v zvezi s straliom, da preti Turcij'i nap ad Ital'ije. Ta bojazen je tern večja, ker je bila Turčija opozorjena, da bi mogla Italija napovedali vojno, preden bi Nemcija stopiJa v Zvezo na- rodov in mogla v svetu proti temu pro- testirati. p AVSTRIJSKI ŠKOFJE PROTI SO(.;. DEMOKRATOM. Dunajski ško- fijski list objavlja navodila avstrijske- ga epiBkopata, kako i'ma katoliiški kler nastopati napram soeijafnodemokra- titt-nini strokovniirn organiza.cijam. Od- ločno odvsvetuje uporabo stavke, čeprav je nniiogokrat la upravičena in dovo- ljena. Epifckopat poziva duliovžčiino, da mora povsod poučevati ljudstvo o ne- varnosti in kvarnosti sociiialiizina, od- nasno komunizma in boljševizma. Te- meljna načela katolii&ke cerkve o last- nini in avtorileti so trajna. Episkopat ol>enem odločno zavrača in obsoja so- dal'ovanje katolikov odnosno katoliških «trank s soctjalninii deniokratii. Ude- ležbo klera odnosno katoliiškiili strank pri vol'itvah sociijalno - demokraticnili zastopnikov, bodisi v obcinkske, bodisi v deželnc zastope ali pa v paiiament, je treba odločno obsoditi, ker so soci- jal'noJ-denibkratiicni poslancii lizvoljeni na socijalističnem programu, ki je v nasprotju s krščanstvom. p FAŠISTOVSKE VOJNE PRI- PRAVE. Velitko pozornost je yzbudilo v Parizu poročilo berlimskega >Vor- wärtsa« o Mussoliniijeviih nacrtih, ki so v prvi vrsti naperjeni zoper Turči- jo. Po porociilu tega lißta, ki inia za- nesljive iinformacijc iz belgiijskih vl'ad- nih krogov, obstoja načrt, po katerem bi Italija zasedla Smirno, istocasno pa bi Grcija prodirala v tursko Trakijo. List pravii, da so evropska zunanja mir nustrstva dobro pouoena o vojniili pri- pravah fašistovske Itaiije. — Franco- ski komuiihstični poslanec Bert hon je vlozi'l v zbornici interpelacijo o i'asi- stovskih mahinacijah v Tunisu in o poi'i.tičniLli posledi cah Mussoliin. igevega polovanja v Tripolitanijo. Celjska kronika. c REDN1 SESTANEK KRAJEV- NE ORGANIZACLJE SDS ZA CELJE MEST0 se bo vršid v sredo dne 21, t. in. ob 8. zvečer v klubovi sobi Celjskega doina. Za gg. zaupnike je sestanek ob- vczen; proseni so, da poročajo o svo- jem dosedanjem delu in ikspehu. - — Redni sestanek članov SDS Celje-oko- lica bo v četrtek ob 8. zvečer v gostilni pri Permozerju. c 0 CeSKOSLOVAŠKI BORBI ZA SVOBOUO IN NEODVISNOST bo predaval 26. t. m. ob 20. v »Ljudski unkerzi« v Celju (fiizükal'na soba deške meščanske sole v Vodnikovi ul.) g. Ra- sto Pustoslemšek. Predavanje bo po- jasnjevalo nad 80 skioptičnih sli'k iz evropskt! Husije, Sibiirije, Francije, Kitaj-ske iin Amerike. Slike so naipraf- Ijene po originalnih fotografiijali. c ČLANI »VODNIKOVE DRUŽ- BE« se še sprejemaj.o do 15. maja. Naj poverjeniki store svojo dolžnost. Vsak, ki na.rodno misli in čuti, mora bill clan »Vodnikove družbe. Članariina je tako neznaitna, da jo vsakdo zmore. Naj ne bo nobonega za.voda, nobeno sole, no- benega društva, ki bi ne bili naročniki knjig, ki jih izdaja »Vodniikova dru- ž\ja«. Knjiige bodo v okusni opremi in Wvübinsko na viisku, saj so prispevke obljiibili naši najboljši pisaterji. c PREZIDAVA NA GELJSKEM KOLOJ)VORU. Na kolodvoru se prezi- dava vestibiil. V nove prost ore pride jo Kedaj sezacnemo starati? V »Gasopiisu ceskych 1'ekafu« je objavil predstojnik zavoda za starosUie bolezni prof. dr. Eiselle razpravo, v ka- tori pravi, da se ne dajo določiti meje posameznih človeškrh dob. Priibližno se navaja 65. leto kot začetek starosti, so pa tudi tu iindividualne izjeme; star latinski pregovor pravi, da se starost nG !?e^ P° tetih, marveč po žirvljenski moči. Življenje slehernega bit ja se deli na tri dele: dobo rasti\ dobo zrelosti in dobo starosti, ko izginjajo telesne in dusevno moci. Starost in smrt sta na- turna pojava tako kot rojstvo. Zadnja zivljenska doba je najtež- ja, ker mora človek zreti, kako boljin- bolj peša in kako giinevav.se, kar je tvorilo vsebino njegovega bitja. Zato se smatra starost za nujno zlo, ki ga je treba kolikor Ie mogoce odgodiiti. Osmi grški modrijan Mim.nermos jo prosil bogove, da bi mu priliranifi starost in mu dali preje umreti. Gerokomija — veda, ki se bavi s podaljšanjom življe- nja, se je zacela že v starem veku, ko so si izvoljeni ljudje skušali podaljšati življenje z raznimi eliksirji in coprni- iami; vendar pa že v teh el'iksiTJili sre- čujemo prve rahle slutnje o današnjih pomlajevaljihh sredstvih. Tudi telesno toploto in ma.gnetizem so že v davnih casih rabili v ta namen. Gohausen piše v svojem traktatu iz 18. stoietja: Dih jetičnikov je okužen in laliko povzroči bolezen; togično je, da mora din mladih deklet vplivati ugodtn.o. No sme se pa zaiti v intimnej- ševStike, kajti žo stari Averrhocs pravi, da je za slarca najveČje zlo mlada že- na. — Rochefoucald meni, da je sta- rost ti,ran, ki pod smrtno kazniijo pre- poveduje uživati mladostno veselje. Oni, kdor se ume starati, najde scaso- ma užilek v svojih neyolja.li. Pravilno liiigijensko življenje, bivanje na pro- stem zraku, telesne vaje, zlasti navad- na telovadba in skrb za telesno snago, oh rani jo še dolgo mladostno svežost. Danes se ljudje kasneje starajo nego za časa naših prednikov; hvala gre več- ji telesni hiigiijeni, ter higijeni stano- vanj in obfeke. Težki žiivljenski boji, združeni s pogostimi razočaranji, nas si/oor utrujajo in pospošijo staranje, tako da je že Montaigne dejal, da sta- rost zapusti več gub v duši nego na obrazu; kljub temu pa najdemo mla- dastna obličja pogosteje pri revnLh ne- go pri bogatin ljudch. To je zasluga njiih preprostega in skromnega življe- nja. Premožnl ljudje se prevec hrani- jo, ne poznajo skromnosti pri jedači in l>ijaČL in se radi tega hitreje starajo. Kar se tice zmemiega uživanja vittia, se zdi, da v starLh letiih ne vpliva škodsji- vo. Ko je 104 leta starega Herbellota vprašal kralj Ludovik 14., kako je ži— vel, da je postal tako star, mu je le-ta odvrnif: »Sir, ko sem bil 50 let star, »em zaprl sree in odprl klet.« Seve, tega ne smemo razumeti na- pak. Malo alkohola vpliva v starih letih okrepčevalno, nezmernost pa je zlasti se za starca pogubonosna. Snaga — zdravje, Da je spričo mnogih modernih ko- pafišč in naprav še toliko nesnage med našim preprostim ljudstvom, tega je kriya le zanikarnost. Ni innogo ljud- ski'h kopal'isc, a še ta so večkrat praz- na, in če bi knela na primer vsaka hin sa svoje kopališče, bi ostala še polovi- ca zanikarnežev, ki bi se jim ne zlju- biilo sfeči oblačila in oprati) svojega uniazanega in smrdljivega telesa. Kaj še, ko pa je voda mrzla in se clovek prehladi! Res, da je med drugimi narodi, na primer med Judi, še več zanikarnosti in nesnage, toda tudi pri nas je ni ma- lo! Na tiisoče jib je, posebno med sta- rejšim kmetijskini ljudstvom, ki se ni- so kopali po dvajset, trideset lot, cetudi jim teče potok pred nosom. Pri starej- ših je vzrok temu zanikarnost, pri mfajšiJi, posebno pri dekletih, pa ne- umestna srainežLjivost. Kopajo se na kmetih le otroci do petnajstega leta, za starejse pa je kopanje ali »neumnost« ali pa »pohujsaaije«, nekaterini pa »po- trata časa«. Ge že res ne bi imeli drugace pri- liike ali oasa za nego telesa, bi bili to vroci nedefjski popoldnevi-, toda tedaj se pehajo in plešejo mladenici in de- kleta v zaprasenih kremah, da kar puiliti iz njih potni smrad, možje in zone pa polegajo okrog hise. Dobi se celo na stotine moških, ki si v vročem poletnem času po cele tedne ne sezu- jejo cevljev zato, da se jim ni treba zjutraj obuvati, perilo pa gnije na njih cele mosece, da smrde že na metre da- leč. In sicer so to v prvi vrsti poslv, pa- stirji, potom kosci, mlatiči in drugi de- lavci,, mladi in stari, ki jim je snaga španska vas. Kako naj jih pa gaspodar ali go- spodinja navaja k snagi, ce so sebe ne zna čediiti. In vendar so vedno v zlati priirodi, na cistern zraku, imajo rek in čktih studencev, potokov v izobilju, prilike in časa dovolj, vsaj enkrat y todnu, da se okopajo in operejo — toda Stran 2. »NOVA DOBA« Štev. 44. osebne blagajne. Je res že skrajni čas, da pridejo uradniki iz dosedanjih za- cluhfih in tenmih prostorov, kamor ni nikdar posija.lo solncc. A tudi za pro- met bo ta novotarija ugodna. c DRUŠTVO SLOVENSKIH SOÜ- NIKOV bo imelo svoj občni zbor due 9. maja t. 1. ob 10. dopoldne v dvorani št. 17 okrožnega sodišča v Gelju. c VSI VOJAŠKJ OBVEZN1KI, ROJENI 187b' do 1905 morajo imieti predpisane vojaške izprave; kdor še nima te izprave se mora javiti v času oo tor se bo proti njiin najstrozjc po zakonu posto- palo. Vsled tega se poziivajo vsi lastni- ki. konj, volov. mul. da jili prijavijo v času od 19. do 24. aprila 1920 med nradnimi urami v občinski pisarni na Bregu; seboj je prinesti tudi rojstns podatke vseh pomoletnidi moškiih cItu- žiuiskili cLanov. Proti onim, ki bi se I.«- mu razglawu ne pokorili, se bo brezob- ziirno po zakonu postopalo. c ZA REZ. OFIG1RJE. V četrtek zvečer ob dvajsetih bo kakor obieajno v Ol'i/cirskeni domu zadnje letošnje pre- (lavanje. Ker bo pred a van je zelo zani- rni'vo, priicakujem najv-ecje ndeležbe. Predavalo se bo o vojni ekonouksko-ad- minis'tratiiviti sliižbi. Po predavanju se }>o vršil islotam važen razgovor o raz- ni.b drustveniih zadevah in vprašanjih. — Predsodni'k sekci-je: dr. Vičar. - c SOKOLSKO PREDAVANJE o zgodovmi ČehosTovakov pored i Sokol- sko dmislvo v Gelju v mali dvorani «iNarodnega doma v oetrtek dne 22. t. m. ob 20. uri, Predaval bo br. prof. Oro- žen. Bratje in sestre, prdiiite polnošto- vilno! c DRUŠTVO DRŽ. UP0K0JEN- GEV IN UPOKOJENK ZA SLOVENI- JO, KRAJEVNA SKIJPINA GELJE, bo imelo v n^deljo 25. t. m. ob 14. uri (2. uri popoldno) v gostitn.iiških prosto- riii Naiodnega doma v Gelju svoj rerfni obeni zbor, na katerega so vabTjene vso clani'ce in člani ter tudi vsi še neorga- nizirani državni upokojenci (upoko- jonke) iz mesta Gclja ter bližnje in škoda je časa za take »neuianosti«, sram jib je, če bi jih kdo videl nage, sinradu, ki pu,hti od njLh, jiili pa ni sram! Poznal sem berača, ki se je ved- no prat ki snažil, nikomur ni bil v lmdlego; kamorkoli je prišel, so ga go- stoljubno sprejel'i, in dosegel je zelo visoko starost. Bi1! je bela vrana med berači. Niisem pa še cul o kmetu, ki bi rekef vroče nedelje popoldn« svojim poslom, hčeram ali simovom, naj se gredo kopat. To j<3 podedovana zanikarnost, ki je iikoreninjena v nasem preprostem ljudstvn že od pamtiveka. Vojska je marsikaj izpremenila, te maPomarno- sti in brezbrižnosti pa ni odpravila, prejkonc pa jo je dolga vo.jna lenost, zaspanost in utrujenost še bolj ukoro- nimiJa. , — G. Str. Bat'a tevlll se prodajajo po 10- varnlSki cent pri A. Drof enik| Glavnl daljne okolice. ZaclnjL lahko pri. te] priložnosti pristopijo k društvu. Dnev- ni red: a) poročilo o dosedanjem delo- vanju; b) vol'i'tev novega nac-elstva kra- jovne skupime! c) ugodnosti, katere je naöelstvo izposlovalo za svoje clan ice im c-lane; c) slucajnosti. Vsak upokoje- Mcc (upokojenka) mora biitii organiizt- ran. Le z združenkni močmi bomo iz- poslovali ureditev pokojnin. Udeležite se vsi občnega zbora; nečlani pa vsto- pite v društvo l)rez vsake izjeme. — Nacetstvo. Cokolttko predavanje v „ četrtek ob 20. v Nar. domu! c MAJN1ÖKI VEČ1ER GELJSKE »ORJUNE«. Dne 1. ma^inika priredi1 celjska »Orjuna« v Narodnem domu niaijiiiški veoer, čegar čisti dobiček je namenjtn v korist brezposelnih delav- CCX v Trbovljah. Spored se objavhno. c ŠAHOVSKI TURNIR V GELJÜ. Zadnjo nedoljo se je vršil med celjskim in va.raždiinskim šahovskim khibom tumir. Zmagal je varaždiinski klnb, kojegfi mo.štvo sfovi, saj je Varaždin. tudi v borbi z Zagrebom le rnalo za- ostal. Gelja-ni so ra.zun tega dobili po- ziv na borbo nepričakova.no in v času. ko ni'so bili trenirani. Smatrali pa so za častno dolžnost, da vabilo sprejme- jo. \"araždimci so dasegliii 7 točk (6+V-O od osem dosegrjiviih. Dve ilgri ste se končali remis. c POROCIL SE JE v soboto 1.7. t. m. g. Paves Černe, adm. kapetan I. kl. v p. z gdč. Minni'co Novsak iz Sevniice. Bilo srečno! š SMRTNA KOSA. V pondeljek je umrl v Gelju g. Aleksander Popov, biv- ši. veliki posestnik in izbrani za.stopnik plemsiva v poltavski guberniji1, ki se je po boljseviškem prevratu moral zateči s svojo rodbi'no iz Rusiije. Bifo mu je ()5 let. N. v m. p.! c DVA TICK A. Tukaijšnja poli'cija je prijelu Miroslava Piibrovca iz Celja radi tatvhie, katero je izvršil v neki go- stilni na Vron&kem, in Martina Kožu- ha iz Brežic radi potepuštva. Oba iana- ta mogoče šc» kake druge grelie, pa bi^ b]7o v intcresu javne varnosti, da pri- zadeti zadevo javijo1 poliiciji. c ZrjjRADBA ELEKTRIČNEGA V0DA V 0K0LIŠ.KI OBČINI je bila odclana tvrdki Brown-Boveri, podvuž- nici v Ljubljani, ki je stavila najnizjo in najnolj ugotlno ponudbo. c VSI 2. MAJA V GELJSKO KO- ČO,! Za otvoritev letošnje planLnsko *?- zone se vrsi r.epreklicno 2. maja t. ]. na Geljski koči pfaninska veselica z vsGin cvropskim komfortom, kakor godba. petjc, pies, menaže, guljaš, kranjske klobase, kava, dvojni čaj, do- bra pijaea, specijaliteta majska bovla, želodčne kapljice, gugalnica, vrtiljak, lneiiazai'iija, muzej, ribolov in še mar- sikaj, o romur se morale prepricatL sami. 462 c RAZGLAS 0 PROSTIH STA- N0VANJIH. Nastopna stanovanja se bodo v smiishi zakona o stanovanjih do- delila: Čret 31, Šolinc «lernej, 1 soba brez štedilniika; Gaberje 17, Nasko Vik- tor. 1 soba s štedilnikom; Gaberje 104, Kajtna Anton, 1 soba, 1 kuhinja; Sv. Lovrenc p. Pr. 4, Gerkev Sv. Lovrenca p. Pr., 1 soba brez štedilniika; Medlog 29, Špitaliič Fran, 1 soba, 1 kuhinja; Gaberje štev. 109, Pečuh Fran, 1 soba s štedilnikoin. — Stranke, ki spadnjo po stanovanjskem zakonu med zaSčitene osebe, se pozivajo, naj v roku 5 dni, to je 27. aprila 1926 ob 12..uri opoldne na- znanijo v pisarni stanovanjskega so- dišča, da se potegujejo za eno izmed gorioznačenih stanovanj. Kdor se ne zglasi se smatra, da sploh ne reflek- tira in ne prosi za ta stanovanja. To imajo tudi storiti tisti pro§njiki, ki so v svojih proSnjah navedli, da se po- tegujejo za »katerosibodi stanovanje«, ali ki so prijavili kako drugo stano- vanie, ki pa jim ni bilo dodeljeno, ker bi sicer pri dodeljevanju gorioznačenih stanovanj ne prišli v po5tev kot re- flektanti. Zaščitene stranke, ki svojih prošenj za nakazilo stanovanja dosedaj vobče niso vložile odnosno starih pro- §enj niso obnovile ali spopolnile po predpisih novega zakona o stanovanjih, se pozivajo, da to storijo do navede- nega dne, ker bi se jih sjcer pri do- delitv, ten stanovanj ne moglo vpo- števati. Stanovanjsko sodiSče I. stopnje v Celju. c MESTNI KINO. V četrtek pride »Dekle z Dunaja«. Kazalo se še bo po- tem v petek in soboto v filmski drami. ¦a A Är« Siraiii dlomoiriii^. Š t FRAN 0K0RN. V torek 20. aprii'a smo polozili k vecnemu pocitku moža, ki je igra.1 pred desetletji v na- sem kraju odlično ulogo kot dober go- spodar in strokovnjak v ziviinoreji. Bil je to g. Franc Okorn, po domace Brinr- šek, mož daleč nad povprečne tuteli^- gence in izredne žilavosti, ki je bil dol- ga l'ela tudi župan občune Škofjavas. Njegoivo delo je bilo, da se je zgradilo že tedaj v Škofjiivctsi občinsko uradno poslopje. ki še clanes služi temu name- Mi. Znan je bil daleč naokodi po svo- jom veselem značaju in po svoji veliki prijjra.vsjenosti, pomagati sosodoin de- janfcko in z nasvetom. Dosegel je viiso- ko starost 79 let, nenadna pljučnica pa je v nekaj dneh zlomila njegovo želez- no naravo. Ob veUčastni udeležbi. pre- biivalsiva iz domace obcine ter znancev in prijateljev od dateč ter ob častnem spremstvu gasilnih deputacij iz Gelja, Gaberjn, Ljubečne, TrnovLj, Novoccr- kve in Vojnika je domače ga-siilno dru- štvo vodijlo pogreb moža, ki je imel tu- di za ustanovitev tega druišlva velike zasluge. Naj ])očka v mini! s RADE PAŠIČ OBSOJEN NA TRI MESEGE ZAP0RA. V torek se je vršila pred beograjskiun sodišcem :i- skovna pravda o tožbi direktorja »Siuo- tre« bivšega narodnega posl'anca Mi- liajla Rankovix'a proti Rade Pasit'u. Mihajlo RankoA'ic je v svojeni lislu »Smotrii« objavil ceio vrsto pi«em in faksiimilov o aferah Rade Pašica. Rade Pašie pa je objavi'l namcisilo da bi od- govoril na iizvajanja »Sinotre«, v dnev- niku »Balkan«« izjavo, v kateri ime- nuje »Smotro« za klevetniiški in izsi- I'jevalni list. Sodišče je te izraze sma- tralo kol klevoto in žalLtev na podlagi tiskovnega zakona ter je obsodilo Ratio Pašiča na tri mesece zap or a. Kakor znano. se miidi1 Rade Pašiic v inozetn- stvu. š SAMI ŠKANDALI. Beograjska »Poi'itika« objavlja jzjavo Standard Oil Gompany, v kateri zatrjaije, da se ¦je od nje za.htevalo 5 miMjoivov dinar- jö-v, da se znana afera ne bi preiiskavn- la. Znano jo, da jo dr. Krajač imenoval posebno komisijo, ki bi morala pregle- da ti knjiige družbe. Bil pa je poslan v Pariz neki funkciijonar druzbe, ki je o zadevi poročal central!. Gentrala je sklenila, da se ponudbo sprejme in iz- plača zahtevanih 5 miilijonov, samo da se preiskava prepreči. — Finačni mi- nuster Stojadiaiovi'c pa je obja,vil v »Po- lftiiki«, da je izjava seljaškega vodje Radk'a, da je Stojadimovic. takoj ko je odstopil kot finaneni minister, prev/el ravnateVjiStvo Anglo-srbske banke, ne- resniena in da bo vložil proti, njemu tožbo. Na'daljo izjavlja bivši fi\nančni minister, da je o aferi Standard Oil Go. i/zv-edol šele po povratku iz Zedinjenih držav od ameriikanskega poslanika v Beogradu, ki se je tudi pritožil proti bivsemu trgovinskemu ministru dr. Krajaču. š IZVOLITEV NAPREDNEGA ŽUPANA V OBCINI PETROVOE. V naši obckii se je vedno bil hud boj olo vofitvah. Zaradi nediiscLpliniranosti naiprednjakov je bilo mogoče, da so na- sprotniki vedno prodrlii s svojitm žu- panskim kandidatom. Napredne stran- ke, vsite tega paševanja, so se po smrii prejsnjega župana Antona Korena strni'le v skupno fronto i,n sie v nedeljo združene k županski volitvi. Za župa- na je bil izvoljen ugledni posestnik g. Franc Teržan iz Petrovč, za njegovega namestnika pa g. Franc Kas (JSDS), posestnik in uslužbenec v keramični tvornici v Libojah. Tako se je uresni- c\foi naprednjakom petrovške obeine doilgoletna želja, da je bil zdaj iiz njih srede iizvoljen napreden župan, mož, ki nam je porok, da. bo vodiil krmilo ob- činske uprnve v s-plosno zadovoljstvo. š ZANIMIVA PRIREDITEV V LJUBLJ. ŠAH0VSKEM KLUBU. V soboto, dne 24. t. m. nastopi naš šahov- ski niojster dr. Milan Vitlmar, proti 12 najmočnojšim iigralcem ljubljanskega šahovskega kluba. Ker razpolaga klub trenotiiio z zel'o moenimi igralci, obeta biiti produkciija zelo zaniniiiva in na- peta. Ta handicap-turnir bo tudi ne- kak trening za veliko modmestno tekmo Ljubljana-Trst, ki se bo v kratkem vr- sil'a v Ljubljani. Predlanskim je igral tak handiicap-turnir dr. Lasker v Za- grebu proti osmim zagrebškkn repre- zentativnim igralcem iai dosegel raz- merje 4:1=3. j š NOV ZAKON 0 DRŽAVLJAN- STVU. Ker se množe ]>ritožbe, da so sedanji predpisi o sprejemanju in od- pušeanju iz našega državljanstva po- manjkljiivi, je bil na iniiciiativo Udru- ženja pravnikov izdelan nov osnutek zakona o državljansivu. Te dni se je vi'siila v Beogradu javna seja, na kate- rii je poroča.r «es odiseka v minMrstv« javiüli del Stibotic o novem naertu. Š TIIURN TAXIS TOŽI JUGO- SLAVIJO. Listi javljajo iz Beograda, da je vložirl knez Thurn>-Taxis tožbo proti naši državi na izplacido odškod- nine 140,140.000 Din radi posekanih njegovih gozdov. -Thur-n-Taxis v tožbi predlaga, da jo je pripravljen urnak- niti za slučaj, da se Jugoslavija niir- niin potom poravna. Ta vest je poKtič- ne kroge presenetila, ker je znano, da je Thurn-Taxis svojecasno svečano iz- javil, da se odreka pravici zahtevati kako odskodnimo od strani jugosloven- ske vlade radi sekvestra. s AVIJATIGNE TEKME V JU- GOSLAV1J1. Ministrstvo vojaie in mor- narioe je sklenilo, da v svrho pospeše-' vanja a,vijatike priredi vsako leto avi- jatiene tekme, katorih naj bi se udefo- ževali vojni in privatni piiloti. Prva ta- ka tekma se vršr feto». Tekme se vrše za kraljev pokal. Vojno ministrstvo pa je določik) vecje nagrade. Gas in zraeno črto določi a- kratkem vojno ministr- stvo. Zranm erta bo znasala najbrže 1200 do 2000 km. š FANFARE KRALJEVE GAR- DE. Ministrstvo vojskc in mornarice je izdalo naredJjo, da se pri muziki kraljcve garde formira nov konjiški oddelek 24 imi.zikantov s fa.nfarami, ki bo prideljen 2. konjiškemu potku kra- tjeve garde. š KRALJEV DVOREC V SARA- JEVU. Mimistrski svet je skLenii, da se v Sarajevu reaioviiia in pripravi za kraljevo bivanje takozvani »Konak«, x katerem je bila doslej komanda me- sta. V tem provizorii'nem dvorcu bi se kralj nastani'l ])ovodom vsakega pose- ta v Sarajevu. Potrebni krediti so že od obreni. s ODPRAVA PROSVETNIH IN- SPEKTORATOV. Prcwwetno minLstr- stvo'namerava odpraviti. več prosvetnih inšpektoratov. Mesto njih bi se iKsta- novili pokrajiiiiski. Lnšpektorati, v f-ijih ferilorijalno ])ristojnost bi «padalö.po več obiVisti. To vprašanje pride prod .ministi'ski svet. š PREPOVEDANE PUBLIKAGI- JE. Notranje mitnistrstvo je prepove- dalo uvažati in sirili v na»ši državi »Sociijali.stični dela,vski koledar«, ki ga jo izdalo komuniistično aaložništvo »Radnicka borba« v Glevdandn. dalje »Pesti Na.plo«, »Srp i Cekic«, dnnajsko »Wehrzeitung«, »Svoboda ali smrt«, oi*gan makedon«ko organizacije in bi- le ten iste organizctciije »Nouvelles Ma- cedoniennies«. š NOVA LADJA »KRALJICÄ MART.TA«. Diirokcija rečne plovitbe v Beogradu je prevzela novo opremljeno potniiško lad jo »Kralj iica Marija«, ki se je prej imenovala »Ljubljana«. Ra- zeai novih strojev kna iadja sedaj tudi nova saTona piTega in drugega razre- da kakor tudi uzorne kabine. »Kralji- ca Marija« bo posredovala promet med Beogra.dom ter Vukovarom in Osijo- kom. s PRF.DOR SKOZI IVAN-PLA- NINO. Dela za vrtanje tunela so se pri- eela in je izvrtaniih že nad 70 m in si- oer od obeh strani po 35 m. Iz Beogra- d V.) K VGU. Pros esor ji ženske giimna;: ;:- v Kraigii'jevcu so.stopili v stavko . /jiak protesta, ker se jim že od novcmbra lanskega leta ni izpkčal ho- norar z-a nadure. Upravitelju zavoda so izjavili, da ne bodo več predavali, dokler se vprašanje Lzplaciifa honorar- ja ne reši povoljno za nje. Oben ein so upravniku izročiJi tozadevno spomeni- co. kalero so podpisali vsi profesorji. s TEŽKA AVTOMOBILSKA NE- SRE(1A se je priipetila na cesti iiz Spli- ta Y Omiš. AyIo, ki ga je vodil sofer Komar in v katerem st-a se naJiajala kavariiar Piivčevič in neki ruski inže- njer, se je na nekem ovitnku prevrnil v tri metre gtoboki jarek. Šofer in Piv- eevic sta bJla težko ranjona, inženjer pa je dobi] le 1 alike poskod.be. Ranjen- ce so prepeljali v spliitsko boLnico. s SVOJO ŽENO UM0R1L. V Kr- sturu v Vojvodini so nasii te dni ženo veleposestnika Mihaeia Racza obešeno. Pri obdukciji trupk je zdravniik ugo- tovil razjiü poškodbe in modre liise na truplu. Zato je upravičen sum, da se je odiig rak grozna rod bin ska traget! i- ja: da je bila žena umorjena in potem obešena. Policija je Racza aretirak, š SAM0M0R V DUŠEVNI ZME- DENOSTI. V Prnjavoru v Bosni se je pred leti nas.el'i'1 Denko Ivanoev iz Ga- iiicjje. Bid je sprva priden im trezen,. pozneje pa se je udal pijačl in je seaso- nal tudi duševno opešal. V zadnjem ča- su je svojdm znancem zaöel prjrpovedo- vati. kako ga vsi sovražijo iai prega- njajo ter da mu strežejo po življonju. Prošli pondeljek je šel k izpovedi, na- slednjega dne pa so ga našle obešenega. s STARKA ZARADI BEDE SKO- ClLA V MORJE. V Spüln se je pripe- til te dni tragic'en dogodek. Neka ()3- letna žena, ki ima na periferiiji mesta malo hisico, je prišla v dolgove. Že v bližnjiih dneli ji 1)0 hišica na dražbi prodana. Ker si ni mogla pomagati, so je v sredo vrgla v valove »ladranskega mor ja. Ras if pa jo je trgovski akademik Miljenko Jurišič. Na pomoč so prihi- teli tudi drugi ljudje, ki so obupano starko odvedli nazaj v njeno borno lii- širo. š VISOKA STAROST. V Metliki je te dni umrl upokojeni orožnik i,n po- sestnik g. Josip Kopinič v visoki sta- rosti 91 let. Kot npokojenoc se je na- soliil v Motliki, kj-er si je pridobif lepo promoženje. s TRAGK1NA SMRT STARE ŽE- N1CE. V nekem majhnem selu pri Vr- bctsu v Bosni je živela 75-lotna starka Fat ima MLsiirhie. Starka je bila zadnje case bolna, ni pa imela nikogar, ki bi ji stregel. Na dosedaj nepojasnjen na- čim je pricete. .v pondeljek goreti hiša, v kateri starka živi. Misirhiceva, ki ni nioglrt bezati. l«. goreče hiiše, je našla v plameni'h strašno smrt. Izpod rusevin ' so potegnili ožgano okostje nesrečne žene. Š KONJ UBIL PETLETNEGA OTROKA. Petletni. sinček posestnika Gaberska v Kresnicali je te dni s šibo Po zadnjih nogah iidaril konja, ki se je Pasel na Iravniku. Konj je otroka tako nesreeno udaril s kopitom, da je še istega dne podlegel težki poškodbi.. Ali ste že poi*avnali naročnino 2T© Noyo Dobo 7 Ljudska psrosveta. 1 ÖAMOSTOJNO DRAMSKO GLE- DALIŠČE V ZAGREBU. Zagreb dela že dolgo na to, da dobi samostojno dramsko gledali&ce. Sedaj ,se je moro- dajni'm cinitelyem posreciilo dobiti po- trebni kredit za koneno dograditev prostorov za dramo v Frankopanski ulici. Posojifo itma odobriti le še mini- strski svet, nakar bo vpražanje samo- stojnili prostorov zagrebske drame konenoA'eljavno reženo. 1 PREUREDITEV »JUGOSLO- VENSKE AKADEMIJE« V ZAGRE- BU. Dela za restavraciijiO prostorov za- grebske »Jugoslovenske Akademiije za znanost in umetnost« gredo h koncu. Ko bodo popolnoma koncana, kar bo v.sekakor v kratkem, se Strossmayerje- va galeriija zopet otvori za občinstvo, kaitero v zadnjem casu ni moglo obis- kovat.ii. 1 50-LETNI JUBILEJ WAGNER- JEVEGA GLEDALIŠČA V BAY- REÜTHü. V Beyreutlm letos ne bo Wagnerjevili svečanosti, zato se bo vr- ši/1'a proslava 50-letnega obstoja bay- reii'thskega gledališča zadnji teden meseca julija v weimarskem Narod- nem gledaliäcu, kjer se bodo izvajale Wagnerjeve opere in rnekaj koncertov z Wagner je vim sporedom. ] NASA UMETNOST NA MED- NARODNI SL1KARSKI RAZSTAVI V BENETKAH. Koncem a.prila se otvori v Benetkah veliika mednarodna razstava slikarskili im kiipar.skiih des. Inozemski umetniki so predloziili jury- j-ii 758 del, komisija pa je sprejela sa- mo 217 slik in kiipov. Med njimi se na- hajajo tudi stvari dveh jugoslovenskili umetnikov, rLsbe grafika prof. Gjuriiča iz Zagreba in skulpture kiparja Tone- ta Kral ja iz Ljubljanie. f NOVA . KOMEDIJA BRATOV ČAPKOV. Češka pisatelija Karel in Jo- žef (lapek sta pravkar dovršila novo kometlijo »Stvariitelji« v sedmih slikali. Dclo pride letos na jesen Jia.oder Nar. divadla v Pragi. 1 AMERIČANI NE MARAJO LI- TERARNEGA ŠUNDA. Nedavno se je vrsil v Newyorku občni zbor tamkajš- njiib zal'ozniikov. Ob tej priliki je izjavil znameniti! knjižni kralj Putnam, da se šundliiteratura z gospodarskega stali- šča ne izplaca. Vse take lLterarne pac- kari'je nie vLečejo dolgo; Ijudstvo na splasno ceni le pošteno, nra.vno neopo- reeno knjigo. V dokaz je navedel' Put- nam celo vrsto pošteniih, dobrih knjig, ki so imele tudi s trgovskega stališča kar najboljši uspeh. 1 PASTIRSKI KONGERT. Prosli mesec se je vršM v Moskvi kongres pa- st irjev, ki so ustanovilr svojo zvezo. in s tem stopili v mezdno gibanje kalcor clrngi poklici. Ob zakfjuC'ku kongresa so jim priredili koncert v dvorani zvez- ne palace. Pred pastiirji so naistopili tudi moskevski umetniki. Toda skupi- na pasti;rjev iz gubennije Vladiimir je zahtevala, da se jim dovoli nastopiti tudi s pesmkni na domačili rogovili in leseniih piščalkah. Po balerini Krüger- jevi in tenoriistu Viktorovvi so priisl'i na oder «ivobradi p astir ji v kožuhiih in v opankab iz rogožime. Postavili so se v krpg in so zaigraili na povelje najsta- rejšega izmod njih. Izvajali so pra.v za- nkn ive in stare narodn« pesmi brez besed in signalc za živino: zbor, raz- pust, priJiod mlokarice, prihod. volka im sli'cno. Gospodarstirchi g KONFERENGA NAŠIH GO- SPODARSKIH ZBORNIC V LJUB- LJANI. Koncem jimija t. 1. se bo vrši- la v Lj'ubfjani konferenca vseh gospo- darskih zbornic naše kraljevine. Na programu je obravnavanje raznih vprašanj, ki se nanašajo na naže po- morstvo. Konferenca se bo vršila v ca- su Ljubljanskega velesejina. Predaval bo med drugimi tudi naednik mimißtr- stva za trgovino in industrijo dr. M. Todorovic. g POLOŽAJ NA TRŽIŠČU JAJC. Po volikonocnith praznikih je po\TDi*a- ševanje po jajcih precej popu.stilo in cene so zacele zopet pokazavati ten- denco nazadovanja. Nakupne oeno v nasi državi se gibl'jejo med 65 in 75 par za komad. Na drobno se v Ljublja- ni m Mariiboru prodajajo povprecno po 1 in boljše blago po 1.25 Din za ko- mad. Največ našega blaga se iizvaža v Nemčijo, Švico in Italijo. Gene: 125 do 130 švicarskrh frankov za zaboj fran- ko pariteta Buchs, v Londonu 12 šilin- gov za 120 komadov,*v Italiji GOO do (520 lk zaboj franko meja, na Dunaju 1300 aK za komad. Dovoz obilen. g NEMŠKA INDUSTRIJA IN ÜRAJÜBA M0STU ČEZ D0NAV0 PRI BELGRADU. Kakor poročajo nemški listi, so se pred kratki'm vršiiTa v Beo- gradu pogajanja glede gradbe mostu eez Donavo pri Beogradu med nemški- mi interesenti in našo vlado. Gradba mostu bi stak 30 miliijonov mark (t. j. eez 400 mi'lijonovvDie). Pogajanja so bila brez uspeha. Ceprav je tu še fran- coska in ameriška konkurenca, priča- kujejo Nemci, da dobijo gradbo lnosta, ki bi se deloma izvršila na račiin re- paraeij. g AMERIŠKI KAPITAL V JLr- GOSLAVIJI. Iz Zagreba. poročajo, da je znana ameriska fi-lmska tvrdka Pa- ramount kupifa tamošnji najvecji ki- no »Balkan Palace«. Vest Se ni potr- jena. g NAR0DNA BANKA PROTI Vi- SOKIM 0BREST1M. V.sem denarnim zavodom je poslala Narodna banka do- pis, v katerem konstatira, da zahtevajo ninogi denarni zavodi preüraaio visoke obresti. Narodna banka je holela že la- ni maksimirati obrestno mero pri vlo- gah na 12, pri posojilih pa na 18. Ker je pa naletela na odpor deiuirniih za- vodov, se ji ta akciy'a ni posrecifa. Letos hoce Narodna. banka ponovmo pritis- niiti na denarne zavode, da se obrestna inera zniža. g LEŽIŠČE SOLI V JUŽNI SR- BIJI. Iz Beograda poročajo, da sta od- krila neki trgovec iz Bujanovca in ne- ki al'banski posestniik v Južni Srbiji ob cesti Lebani—Kri'va Palamka na dveh mestiih ležišča soli. Najditelja sta do- bila od obk.stev jn'avico preiskanja le- žiišč. Člim se ugotovi moznost i'zkorisca- iiija ležišč, se namerava usitanoviiti det- nißka družba, ki bo eksploatirala obe ležišči. g RUSIJA ODKLANJA UDELEŽ- BO NA MEDNARODNI GOSPODAR- SKl KONFERENCI. Po vesti iz Žene- ve je tajništvo Zveze narodov prejelo obvestilo, da se Rusija ne bo iideležila mednarodne gospodarske konference, ker se bo ta vršila na svicarskem ozem- ljn. g AVSTRIJSKI AGRARNI KR0- GI ZA ODPOVED TRGOVINSKE PO- GODBE Z JUGOSLAVIJO. Z Dimaja poročajo, da so avstrijski agrarmi kro- gi začeti akciijo proti trgovinski. pogod- bi z Jugoskvijo in zahtevajo od av- strijske vlade, da, se ta pogodlja odpo- ve, češ, da je kvarJjiva njiiliovim inte- resom. Avstrijski industrijci zahtevo agrarcev odklanjajo. Razgled po svetu« r D0BIČKAN0SNA PRAVDA. Amerikanski senat je končno rešiil 80 lot staro pravdo. V meščanski vo.jni Se- vera proti Ju^u so odnesfi sevemi vo- jaki nekemu posestniku v Luiiziijani 3000 bal surovega bombaža. Lastnik se je priitožil. Stvar se je zavlekla im senat je priznal šele zdaj, da mora plačali. tlržava vrednost bombaža in vse obre- sti za 80 let, kakor da bi bil naložen znesek v banki. Zadnja nasfednica zdavnaj uinrlega posestnika, neka 75- letna starka je dobi la zdaj 7.6 milijo- nov dolarjev odiškodiiiine! r BREZŽIČNI BRZOJAV V SA- HARI. Francoski generalni guvernerji Alžira, Maroka, Tunisa in Francoske Zahodne Afrike, ki so se pred kratkim zbrali na konferenco v Tunisu, so se posvetovali tudi o izvedbi brezžične zveze med teini ozemlji. Postojanki Va- sen in Tesaliit v Sahari bodo opremili /. oddajnimi in sprejemnitmi aparati, tako da bo posredovala stalna brezžič- na brzojavna služba med Francosko zah. Afriko in francoskim ozemljem na afrikanskem severnem obrežju preko Sahare. r AVTOMOBILSKE NESREČE V AMERIKI. V Ameriki je manj telefo- nov nego avtomobilov. Teh je 18 mili- jonov, telefonskih narocnikov pa 15^. Ameriški avtomobili so danes za polo- vico cenejši nego so bili pred vojno. In ker jih dajo pod zelo ugodnimi po- goji, zato njih število tako raste. Na- sprotno so se pa tudi avtomobilske ne- srece zelo pomnožile. Uradno je ugo- tovljeno, da je bilo lani v Zedimjenih državah 19.000 ljudi od avtomobilov do smrtii povoženih, 450.000 ljudi jo bilo ranjenih. Vsak dan je 52 smrtnih avtomobilnih nesreč in 1200 manjših Cenjenim naročnikom! Stev. 36. »Nove Dobe* od 1. apt: 1926 smo priložili položnice. Vse, ki preje- majo nets list, prosimo, da nam naka- zejo narocnino vsaj za prihodnje četrt- letje. Zamitdniki pa naj poravnajo zaostalo narocnino. Oni, ki dolgujejo_ vec naromine nego za iri mesece, so pred kratkim prejeli pismene opomtne s polomicami. Nekateri so se odzvali, dmgi pa mislijo, da list lahko preje- majo zastonj. Te zaostankarje, kßterih pa — moramo priznati — vendor ni veliko, zadnjikrat opominjamo, da po- ravnajo svojo ohveznost nßpram listn, ker jim v prvi polovici aprila list brez- poyojno ustavimo; narocnino pa bo- mo brez ozira prhnernim potom iz- terjali._________ UPRAVA. poskodb. Vendar nam pa statistika tu- di pove. da števila nesreč ne raste v istem razmerju, kakor raste števiio av- tomobilov. r »NE SMEM HITRO VOZITI«. Neka visokosolka v Los Angeles je pre- hilro voziik z avtomobilom in so jo are- ti'rali. Sodnik ji je nafožil prav primer- no kazen: prepLsati je morala ves av- tomobilski zakon. obsegajoč 50 drobno tiskanih strani. r Z REVOLVERJEM ZA AVTO- MOBILISTOM. V Pittsburgu so se lo- tiili uciiiikovitega srodstva, da od a.vto- mobiJiislov i?zsilijo spoštovanje policij- skili predpiisov, ter s tem omogoeijo re- den promet in obvarujejo ljudi na ce- sti. Policisti so namrec prejefi nalog, naj strcljajo na vsak avto, ki bi se na da no znainemje ne iis-taA'il. r ČISTO AMERIKANSKA KA- ZEN! »New York Herald« poroča iz Indianopoliisa, da je tamkajšnja oblast izdala zopet novo odredbo o avtomo- bj'lskem prometu. Öofer, ki s svojo ne- previdnostj.o zakrivi smrt kake osebe, bo moral prebiti eno uro v mrtvašnici ti'k zraven trupla svoje žrtve,. da bo pre- niišsjal o svoji krivdi. r AMERIKA ODPRAVI PROHI- BICIJSKT ZAKON. Iz Newjorka jav- ljajo: Senatu je bilo predloženo poro- čido o tajni prodaji alkoholnih ])ijac, ki se je zel'o razvik po sprejetju prohi- bit ijskega zakona. Statistiika navaja, da v ameriških državah ni nie manj kakor poldrugi milijon tajnih žganja- ren. Senator Borah je v svojem govoru naglfišal, da jo odredba, ki dovoljuje uvoz vittia in pive, polovičarska ter je pozval .senat, da priene akeijo za po- pol:no odpravo prohihieijskega zakona, odnosno ertanje tega zakona iz ustave. Obleke iz trpežnega ševijota 520 Din, iz meliranega sukna 650 Din, iz po- modnega meltona 720 Din, športni kroj 800 Din, iz finegn kam- garna 850 Din, kakor tudi hlače, površnike in vso drugo konfekeijo prodaja v^eletrgovina R. Stermecki, Celje Kdor pride 7. vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Tr- govci engro cene. Oglejte si izložbe. VEZNA TISKARNA V CELJU irvrtuf« vsa ttekarska dda okusno tn pö Älcrni «nfl Stran 4. »NOVA DOB Ac Stev. 44. Pupilarnovaren in Javnokorisfen denarni zavod oeljskega mesta Mestna hranilnica celjska mmaovlfM* Mm 1864, ~ |*tf mnyHUm «nMtQUKI tuffsOiwtvÜUL I H lfiBtni f»c%lc»öl pi?i kolodiropu. fMlmnMW«nl»ocUMt9Trta|e|e naftonlantnele, fcttro bifefe 1 m* Tlm&m «brestovaiife. Nuam ta saftvetl brexplatn». Jfdaoat rtzervoih taJbladov mat «ton nft.ooo.ooo*-. I Za branilM «top Juafi «asto fligt • eetim svojim premoženjem ta i mo wojo tavčno močfo. r SREČEN, OZIROMA NESRE- ČEN PISATELJ. Bernard Shaw je prišel do prepričanja, da za^r-eni sve- tovna slava vse živfjonje. Veliikemu pL- satelju, ki je poln hiiniorja, gre zdaj aa jok, ker dobiva prevec pisem od obože- valk in oboževalcev.. Ima pa precej de- narja, ker mu vržejo clrame volik dobi- cek. Zato je nstanovil zdaj posebno pi- sarno, ki bo odgovar,falia' na piisina in Varovala mir piisatelju sameinu, Pisar- na bo preskrbesa slike za oboževalke in podpksc za nabiralco avtografov. Shaw je celo ixvezbal v svojem sloftn n-ekega dvo.jnika, ki bo sprejemal) namosto nje- ga obiske, so smehljal in stiskal roke. Primartj dr. Emil Watzke ne ordinira do preklica. Mala hiša s sobo in kuhinjo ter drugimi pritikli- nami, z lepim sadnim vrtom in njivo se proda. Hi5a se nahaja Pod vrhom 66, pošta Braslovče. Poizve se pri A. R0JN1K, Celje, Ljubljanska c. 6. Mwk frboyeljsbi in iz KdlrBijtriiiliiitovilflirpIjir m Umltt i m u mesfu :il_____________in oUelici Franjo lost, CELJE, Aleksandrova nl. 4 Dva gospoda 2 se sprejmeta na 2 hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. Postranski zaslužek primerno za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 Din daje Propagandna re- klamna družba z o. z., Ljubljana, Šeienbucgova ullca 7/11. 10-9 Sianovanje in hrana za oddati. Naslov pove uprava lista. Večji lokal v Gaberju pri Celju §t. 104, se s 1. majern 1.1. event, tudi takoj pod ugodnimi pogoji odda. 2-1 Bl*IlflliCa n -^ *- I ill -XI 1 2 I h- si I* Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z ora. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. ¦ jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celiu, Prcšernova ulica St. 15. n" 3 5» ? irt a < re Čas je denar! Zahvala. Vsern, ki so nam o priliki smrti naše blagopokojne gospe izrazili svoje sočuvstvovanje in jo spremili k večnemu po- čitku, se tem potom iskreno zahvaljujemo. Žalujoče rodbine: Dr. Vrečko, Dr. Božič, Dr. Kapus, Mrvoš, PctersenT Juvanc, Dr. Šinkovic. Hamnoseška indusfrijsha družba Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastnl kamnoloml. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spornenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. dM nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike Za- htevajte načrte in proračune. Tetäenski izkax mestne klavnlce o klanju In uvozu od 12. IV. do 18, IV. 1926. Zakiana živina UvoieiiO mesov kfl I m e - ^ 8 5 -| v v | | || | „ u Š Opomba ornOk.ajoj>>oo'? > > o o ^fl3>yHhWO^y^|H>W O i^ N^ Dečman Ferdinand------1------1 1------11 — - — — — — Esih MaiJja ....------1- 1 1 1------------56- — — — Friedrich Ivan ...------—~ 12-------------------------------------------- Gorenjak Josip . .----------3------1—-----------— — — — — Hohnjec Viktor ..---------------------2------------54_____ Janžek Marija . . .-----------------2-------------------------------------------- Junger Ludvik . .----------2------4 _ ¦ . — _ — — — _ — Kroflič Alojz ....------3-1 I -----------80 215------------------1 tele izvoz Lapornik Ivan . . .------2------1 2-- 122 147------------------ Leskošek Ivan . . .---------------------j------ ~~ ~~ ~ ~ ~~ Pilih Ivan.....---------------------1------— — — ______ Permozer Anton . .----------------------------—-------~~ ~~ ~ — — Rebeuschegg Franc------516-19 5-- 1366191 - - - - 12 telet izvoz Urbančič Adolf ..------2------? 2 - - - - 156------------------ Volsk Rozalija ...------1----------11- —— — — — — — Reicher Ivan . .----------3 1------—-------37 - — — — Zany Viktor ....----------1--5--- - 125 - 298 - - -Zavodnik Alojzija------2 — - 1 1 — —------:237- — - -Senica Karl . . . .---------------------_ — — - — 41 — — — — Bernard« Drago . .-------------------------—---------------- -------------- Spiler .....-------------------------— —-------— — — ~ — Lebič Fani . . . .-------------------------------- - - - 52 - - -Plešivčnik Ana . .-------------------------— —-------145— - — — Robek Ant« , . . —-------------------------—-------bl — — — — Krajčinovič ....------------------------------------— - — — — — Skoberne Fric . • .-----------------1 1------ 80 - — | — — -J trškan Alojzija ..----------------------------------------___- — Perc Karl . . . ¦ I -— — — — — — Žunier Josip _ — ---------— 28 101 — — — — Skupno . . ||--,17^ 4,31|26 V- 3||7O1|I431|35O-------------1| Inserlrajte v »NOVI DOBI"! SLRŠČIČRHHst Y>RHU MATTEL, CELJE, ===== Gosposka uliea 14 -- priporoea dnevno svežc prvovrstno peßivo. flaroeila tort in vsa v stroko spadajoea naroeila ? se izvršuje^o toeno in na^eeneje. Postrežba soiidna. ^ TTs""k. in Izaaic» Z»e*na tiskarn» ugovomi so: za izdajatelja Pavel Zabukoäck | za tiskarno Milan Četin« | za redakcijo Vinko V. Gaberc. - Vsl v Celju.