264. štev. V Ljubljani, sobota dne 21. septembra 1912. Leto 1. wmm Posamezna številka 6 vinarjev. *DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob aedeljnh In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mcsočnj K 1’20, z dostavljanjem na £°'nnX i'50? 8 poito celoletno K 20’—, polletno K 10-—, četrtletno K 5—, mesečno K 1*70. — ;Za inozemstvo celoletno K 30-—. — Naročnina se !,! pošilja upravništvu. as Telefon številka 118. in Zborovanje slovenskega naroda v Trstu. Danes in jutri zborujejo člani Ciril Metodove Družbe — letos v Trstu. Delo družbinega odbora se bo predložilo članom v odobrenje. Svečan trenotek bo za Slovence v Trstu letošnja skupščina Ciril Metodove Družbe. Saj letos odpira družba slovenskemu na-j°, r!?ov c*om’ ^ bode pospešil rapidni napredek Slovenstva v Trstu. Ciril Metodova Družba otvarja novo poslopje, v katerem bo slovenski otrok tržaškega delavstva prejemal pouk v materinski besedi. Slovenski narod si postavlja svoj dom sam, ker v državi »jezikovne in narodne jednakopravnosti« je bil narod primoran do tega koraka — če ni hotel poginiti. Ne smemo pa abstrahirati od mogočne stavbe, ki jo je Družba postavila na obali »Adri-je«, tja na vrh Sv. Jakoba, žrtev naroda, ki jih je doprinašal vsak posamezni Slovenec domovini na altar. Svečan dan je za tržaške Slovence danes in jutri! V resnici draga je stavba nove šole za slovenski narod, toda nikjer se nam ne izplača tako, kakor v I rstu, kjer se je vršilo vse potujčevanje našega naroda le vsled krivičnega postopanja občine, ki je tisoče slovenskih otrok vrgla na cesto — brez materinske šole in je-iika. . w In. Prepričani smo, da bodo tržaški Slovenci se m še morali prihajati pred slovenski na-v m n?ve šole’ kajti naval na slovensko šo- vPnsk^ ?rrpnam j •.Ietos izkazal< da še bije slovensko srce v onih materah in očetih v mestu po katerih žilah se pretaka slovenska kri, Slovenske sole so v mestu nabito polne, prenapolnjene, in koliko je še slovenskih otrok v mestu, ki po nepotrebnem polnijo nemške šole Vlada, kje si, bi lahko zaklicali. Kajti Slovenci v Trstu ne smemo zahtevati samo ljudskih šol, temveč nam grejo po vseh zapovedih državne pravičnosti tudi srednje in visoka šola. Narod vstani, odločno vstani, in zahtevaj od vlade svojih pravic! Zborovanje Ciril Metodove Družbe ni zborovanje kronovin, temveč je zborovanje slovenskega naroda? Nele slovenskega naroda v domovini, temveč tudi ameriških Slovencev, ki tudi na skupščino pošiljajo svojega pooblaščenca. In kot taka mora vedno ostati Ciril Metodova Družba — kot najvišja narodna institucija ! Kdor je proti njej, je izdajalec slovenskega naroda, je sovražnik slovenskega naroda! Beseda narod mora v njej najti konkretno obliko In „„Ysaka narodna stvar mora najti zavetja in zaščito pri njej. Najvišja narodna institucija mora biti, smo na 7unni°NHma repre/entirati naš narod tudi ko nje! nar°dna Stvar ne sme Pre- slovanskin? sveti« Čehom in drugim in Slovinmn 01U’ kar je Nemcem zloglasni nas nnsHr p-SMV»r.aznt *^°'ksrat,« to mora za "družnice Metodova Družba in njene po- in malem narodnem boju je se rešitev našega naroda! vnnif ai° -f nazivamo skupščine Družbe zboro-inrnrin n ’ temv?č zborovanje slovenskega _1— • rez razlike provincij, brez razlike ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo ln upravništvo : « Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 8. Dopisi ae pošiljajo uredništvu. Netrankiraua pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 r. Pri večkratnem oglašanju po* B pust. “ Za odgovor je priložiti znamko, st .«• a Telefon številka 118. 8 stanov, se združuje slovenski narod na skupnem narodnem programu. Naš pozabljeni narodni program je treba zopet dvigniti in ima iti od ust do ust kot ljudski glas, ki prinese zopet preporoda slovenskemu narodu. Narod, narod, narodne zahteve, ta velika ideja ima zopet stopiti na površje in plamteti kot za časa slovenskih taborov v ljudstvu. S skupnim narodnim programom napoči dan vstajenja in preporoda na slovenski zemlji. Ta cilj zasledujmo na družbenih zborovanjih ! POLITISKA KRONIKA. Češčina na nemških srednjih šolah. Raynateljstva nemških srednjih šol v kraljevini Češki so dobila odlok naučnega ministrstva, po katerem se ima z letom 1912/13 začenši po gimnazijah in realnih gimnazijah z nemškim učnim jezikom na Češkem podučevati kot relativno obligaten, na realkah z nemškim učnim jezikom pa kot neobligaten predmet. Položaj na Ogrskem. V Budimpešti je navidezno vse mirno. Po mestu naletiš, kamor prideš, na policijo, orožnike in vojaštvo, ki so pripravljeni, da zaduše v kali vse demonstracije, ki bi se zopet pojavile. Večji del opozicionalnih poslancev je odšel iz Pešte domov. Med tem pa se socijalni demokrati pridno pripravljajo za generalni štrajk in bodo že te dni sklenili vse potrebne sklepe. Opozicija namerava povodom sklicanja delegacij na Dunaj se kjer le mogoče priglasiti k besedi. Vrh tega izda na dunajsko prebivalstvo poseben manifest, kjer.bo natančno pojasnila vzrok par-lamentarične vojne na Ogrskem in poživljala ljudstvo, naj nikakor ne dovoli, da bi se proti boriteljem svobode uporabljala sila. Opozicija Kakor znano ni sprejela delegatskih mandatov, vendar pa odide že v pondeljek pod vodstvom grofa Karolyja 60 opozicijonalnih poslancev na Dunaj, kjer bodo sejam prisostvovali zgolj kot slušatelji in poskušali razprave motiti. Italija in Francozi v Sredozemskem morju. _ Dejstvo, da bo zbrano že koncem prihodnjega tedna vesoljno francosko vojno brodovje v Sredozemskem morju, je najbolj razburilo Italijo. »Rivista nautica« prinaša radi tega obširen članek, v katerem naglaša, da je sedaj neobliod-no potrebno, da se Avstro-Ogrska in Italija kolikor mogoče tesno združita in odstranita vse navidezne diference, ki kale pravo prijateljstvo med obema članicama trozveze. Avstrija in Italija morata gledati, da kolikor mogoče pomnožita svoje vojno brodovje, če hočeta biti kos francoskemu. Glavno breme mora pasti seveda na Italijo, ker ima na tem večje interese, posebno sedaj, ko ima v rokah Tripolitanijo. Posledica te solidarnosti naj bi bila, da bi bilo brodovje Italije in Avstrije 1. 1920. enako močno kakor francosko. Mornariška konvencija med Francosko in Rusijo in koncentracija francoskega brodovja v Sredozemskem morju so dogadki izvanredno velike važnosti. In zato mora biti trozveza zelo previdna. Mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo. A Italijansko-turška mirovna pogajanja se v Zenovi nadaljujejo. V četrtek so imeli turški in italijanski zastopniki dolgo konferenco. Toda kakor se zdi, pogajanja nikakor ne gredo naprej, posebno radi aneksijskega dekreta. Italija, kakor listek. M. ZEVAKO? -------------- V senci jezuita. »Res,« je zamrmral Monklar. »Prednfipr S3T-0h' * «■»*- p-Str. In nadaljeval je na glas: nikahlea obeše,nia si planila nad krv- te ...« Ka ugriZnila v roko... A pomilostil sem jaz, ki*slovim £2-H?a t0- Svetlost--- Res. še ih rečeh, vas moram Sn$e^a spomina 0 Proš-»Cigana sou , Dozorno opazujoč staro žen njej, ki mi je nadomeščala rodno mater!« Ciganka pa je gledala za njim. In čudno: pogled, s katerim je spremila Lantnčja, je bil enak pogledu, ki je zrla z njim na grofa De Monklar! Medtem pa je nadaljeval veliki profos svojo pot. Bil je že zunaj mesta; še malce je pognal svojega bežca, pa je stal pred monfo-konskimi vešali. Njegovi stražniki so še vedno čuvali železna vrata. »Kako je z možem?« se je obrnil k načelniku straže. firže'velele biti tiho. Klečeplaztvo ubija naš narodni ponos in nas kuje v nove verige. Edino »Slovenec« je bil še toliko dostojen in ni pogreval narodnega izdajstva. Da, prikupimo se vladi, da nas bo bičala še s Čim hujšim — kot s škorpijoni! Denuncijantje zopet na delu. V Ljubljani se te dni mnogo razpravlja o neprijetni aferi, katero je doživel voditelj jugoslovanske socijalne demokracije, Etbin Kristan, na svojem potovanju v Ameriko, pri prihodu v Newyork. Vsied »neke« anonimne ovadbe, v kateri je bil Etbin Kristan naslikan kot strašen državam nevaren anarhist, so namreč oblasti odpeljale Kristana pri izkrcanju v pridrževalni zapor na otok Ellis Island in ga izpustila šele potem, ko se je prepričala o podlosti dotične anonimne ovadbe. Vest o tej neljubi Kristanovi aferi je najprej prinesel »Slovenec« in v tem je že mnogo povedano. Že takoj v sredo zvečer, ko se je raznesla ta vest PO Ljubljani, so bili ljudje na jasnem, da podla anonimna ovadba ni prišla od nikjer drugje, kakor iz ene onih mnogih denuncijant-skih kovačnic, kjer se kujejo podle ovadbe proti vsakemu, ki ne trobi v klerikalni rog. Eni go-ivore, da je ovadba romala v Ameriko iz pisarne »Rafaelove družbe v Ljubljani«, drugi zopet, da je prišla direktno iz uredništva »Slovenca«. Koliko je na teh vesteh resnice, ne bomo kontrolirali. Eno pa je gotovo. Kristanova afera je plod nesramne denuncijacije, ki se je skovala v Ljubljani v klerikalnem taboru. To stoji pribito. Predlanskim se je že par mesecev z velikanskim pompom, kakor znano, pripravljal ljubljanski škof Tone Jeglič na potovanje v Ameriko, da zaseje tudi tamkaj ljulike umazane kranjske klerikalne politike. Imel je že vse pripravljeno za odhod, toda v zadnjem trenotku so vsi ameriški slovenski listi brez izjeme energično povzdignili glas proti škofovemu obisku in protestirali proti njegovemu obisku. To je pomagalo. Škof se je ustrašil in odpovedal na konzulatu svoj prihod. Klerikalci so se hoteli zato sedaj zmaščevati nad Kristanom, posebno ker se boje, 'da ne bi ameriške Slovence preveč navduševal za cerkve, maše in duhovnike. Seveda se jim satanski načrt ni posrečil. Blamirali so se zopet enkrat do kosti in ostali osramočeni pred vsem svetom. Fej denuncijantom! »Poskusite in boste videli.« Pod tem naslovom je govoril na Dunaju ob priliki evharističnega kongresa tudi neki prof. Cizelj iz Gorice. 'Mož spada pač med one tisoče, ki jim je Kristus, večna Resnica, v pridigi na Gori, oznanil svoj prvi blagor. Gospod Cizelj je v tem oziru znan. V svojem govoru pripoveduje, da je kot študent na Dunaju obiskoval in poslušal tudi takozvano praktično filozofijo — ali etiketo. Potem pravi: »Hvaležno moram priznati, da sem mnogo pridobil, a vodilna zvezda modro-slovja mi ni zasijala na tem pozorišču — posvetne modrosti.« — Gospod Cizelj namreč ni •mogel najti, kaj je največje dobro in da mu je prof. Hillebrand svetoval vprašati za svet »1110-drejše od nas«. In tako je gospod Cizelj spoznal, da je najvišje dobro, ako človek postane — klerikalec. In je res postal. Ker mu modrijan-ska učenost menda ni šla posebno v glavo, je mislil, da je najboljše, ako veruje. To so storili že mnogi in — prav so imeli. Samo ko bi potem drugim ne pravili takih stvari, kakor jih ije pravil gospod Cizelj na Dunaju in kakor jih He natisnil v »Slovencu«. — Svoj govor je go-jspod Cizelj končal tako originalno, da ga podajamo dobesedno: Končam naj s spominom na feoriškega slavca, Simona Gregorčiča. Iskal je tereče v »nedolžnem očesu«, v »planinskem raju«. Ko bi bil tu-le navzoč pri tem veličastnem kongresu, še veliko višje bi se vzpel njegov polet, zapel bi himno otrokom, ki uživajo jnebeški kruh v zorni mladosti, zapel o neskončni sreči, ki se takrat iz njihovih nedolžnih očes zrcali, o sreči, ki je je lahko vsak katoličan deležen, ako je le dobre volje. In zapel bi o Še lepšem raju kakor je planinski, zapel bi o — evharističnem raju, kjer blaženost ne knine, kamor vleče srce vsakega resničnega ikristijana, kjer je naša prava in stalna domovina! Pomislite: Cizelj, klerikalci pa Gregor-jfciČ! Cizelj si je vzel za motto geslo: gustate let vidite — poskusite in boste videli... prav po klerikalnem receptu — Gregorčič pa se je dvigat kot pesnik in duhovnik visoko nad klerikalno katoličanstvo in je iskal pota ljubezni in dela drugod nego oni, ki so ga zaradi njegovih čistili, domoljubnih pesmi napadli. Gregorčičev sovražnik je bil general-klerikalec Mahnič, gospod Cizelj pa si upa Gregorčiča omenjati v svojem govoru, ki stoji v službi Mahničevega klerikalizma. Gospod Cizelj vkljub svojim obilirn citatom, ki jih je pobral iz Fausta in iz drugih knjig, nas ni prepričal, da bi znal kaj posebnega — ampak nas je potrdil v naši veri, da mu praktična filozofija in druga učenost res ni šla v glavo in da je prav primeren govornik za evharistične kongrese. Laž! »Društvenik«, priloga »Domoljuba«, piše v 9. številki o slovenskih naprednjakih: »Na tako veličastno in pomembno katoliško prireditev, kot je evharistični kongres na Dunaju, niso znali drugače odgovoriti kot z grdo knjižico, zabavljanja, blatenja, da, celo bogokletstev«. — Tu je vsaka beseda grda, prav klerikalna laž. Slovenski naprednjaki (liberalci) niso izdali nobene knjižice ali brošure prot evharističnemu shodu ter so ta shod celo zelo ignorirali. Razen par člankov in notic o politično demonstrativnem značaju tega shoda vesoljnega avstr, kleri-kalstva, naši listi niso ničesar drugega prinesli. Da je imel ta shod predvsem političen značaj, pa je pisal sam papež Pij X. in potrdili so ta agresivno politični namen tudi razni govorniki v rotundi. »Jožefovih listov« pa niso spisali slovenski liberalci, nego Dunajčanje. »Društvenik« torej laže! »Sokoli« na evharističnem shodu. Tudi »Sokoli« so bili na evharističnem shodu na Dunaju, pišejo nemški dunajski listi. In celo hvalijo jih, da so »stramm« marširali v procesiji vzlic plohi dežja. Dunajski nemški listi pač še ne vedo, da so čuki ukradli sokolsko obleko in da so bili v procesiji le kranjski — Orli. »Slovenec« sam poroča, da jih je bilo 200. Presneto malo! Toliko bobnanja, vse brezplačno, pa le 200 Orlov. Da bi znali naši Orli »stramm« korakati, kaj takega pa more trditi le kak krivokrak dunajski šmok. »Domoljub« imenuje naše »Sokole« (štev. 9. priloge »Društvenik«) smrdokavre. To si naj »Sokoli« zapomnijo! Veliki plakati so poživljali v Gorici Italijane naj pošiljajo svoje otroke v italijanske šole, in tistega nikakor ne smatrajo za Italijana, ki pošilja svoje otroke v slovensko ali nemško šolo. Na splošno se je tudi videlo pri Italijanih veliko agitacije za svoje šole. In Slovenci?! Še zmenili se niso. Tu pa tam se je čltalo v kakem listu kakšno majhno notico, potem pa vse tiho. In Slovenci so poslali seveda svoje otroke v nemške šole. Ce se vpraša takega Slovenca, zakaj dela tako, ti odgovori: »Eh. slovensko itak znajo; nemško, nemško naj se učijo, ta jezik je potreben v Avstriji.« In tako se vzgajajo Slovenci v nemškem duhu in tako umira naša narodna zavest. Take so narodne gostilne na Koroškem. Ko sem prišel domov, sem slišal, da se je otvorila v Zmtičah pri Brnci narodna gostilna. Ta vest me je prav razveselila. Mislil sem si, počasi bo že šlo naprej; napredovali bomo tudi mi koroški Slovenci na gospodarskem polju. Toda prav kmalu mi je ta misel sfrčala iz glave. Poslušajte, kaj se je zgodilo! Sedel sem nekega lepega večera z mojim bratrancem Tonetom pri Plošču v Zmtičah. Bil sem na obisku pri sestrični Micki. Kar naenkrat mi pravi Tone: »Pojdiva pogledat malo k »Prangarju«, tja v narodno gostilno.« In sva šla. Zunaj sem začudeno gledal nemški napis »Gasthaus«. Zdelo se mi je, da me je 'ione zapeljal v kako nemčursko gostilno, kajti to vendar ni mogoče, da bi imela narodna gostilna nemški napis. Grem naprej in vidim nasproti lilevu za nemškim še slovenski napis. Notri v gostilniški sobi pa sva pila pristno nem-ško-nacijonalno pivo. Na vprašanje, zakaj je zunaj na vidnem mestu pri poti samo nemški napis, in zakaj imajo naročeno samo nemško pivo, mi je gostilničarka odgovorila: »Pri nas ja ni nič z slovensko špraho«. Kar za glavo sem se prijel, ko sem čul ta naš slovenski jezik žaleč odgovor. S Tonetom sva se kar pogledala in hitro na to odšla. Ko sem videl v sobi sinčka gostilničarke — ime mu je France — se mi je prav milo storilo. Ko bi se dalo vsaj tega fantička kam na Kranjsko v šolo, sem si mislil, drugače bo še ta izgubljen. Le na ta način bi se lahko šlo naprej. Bolelo me je prav srce nad to nezavednostjo slovensko-narodne gostilničarke. To je vendar sramota. Zunaj, kjer gredo mimo ljudje, samo nemški napis, nasproti hlevu pa za nemškim slovenski. Poživljamo tem potom go- spoda gostilničarja Mortlna, da gleda, da to napako popravi, in sicer takoj. Gosp. Mortl, kaj mari živite od Nemcev? Kaj ne hodijo k vam sami Slovenci? Ce bi ne šel k vam noben Slovenec, bi morali gostilno opustiti. In zakaj žalite potem Slovence? Mi Slovenci vendar nismo zato, da bi se pustili sramotiti na slovenskih tleh. Proč z nemškim napisom! Vun s slovenskimi napisi! V gostilno pa slovenske liste, kajti brez listov se koroški Slovenci ne bodo spametovali nikdar. Upamo, da g. Mortl stori svojo dolžnost. Kolodvor — Bekštanj. Slovenci se pritožujejo proti postopanju nemčurskih uradnikov na tem kolodvoru. Akoravno je napis v Bekštanju nemški in slovenski, vseeno se ne dobi voznega listka, ako se ga zahteva v slovenskem jeziku. To je velika lumparija. Te gospode »nemčur-ske« naj bi ravnateljstvo južne železnice prijelo prav pošteno za ušesa, ter jim razložilo, da se mora dati Slovencem na slovenski zemlji vozni listek na njih zahtevo v slovenskem jeziku. Pravzaprav bi moralo biti ravno tako na nemški zemlji, zakaj pa dobi Nemec v čisto slovenskem kraju vozni listek v svojem maternem jeziku! Tozadevno bo treba nastopiti prav ostro, tako/fie sme iti več dolgo naprej. Gasthaus Pokltsch. Lastnik te gostilne je ja nemčurska zverina. Naš slovenski jezik zasramuje, kjer le more, čeravno je sam Slovenec. Rodil se je namreč kot Slovenec, ali sedaj je nemčur, postal je odpadnik — renegat. čudimo se le, čemu se ta človek ne sramuje svojega odpadništva, saj je odpadništvo vendar največja nesramnost. Pošten človek, ki izda enkrat svoj narod, bi se pravzaprav moral skrivati, pred ljudmi. Pokitsch tega seveda ne bo storil, kajti o„ ne pozna nobenega sramu. Nemčurji so vsi taki. Ampak mi mu povemo odločno, da bomo zana-prej slov. ljudstvo dramili, da postane pametno. Kadar se to zgodLbodo izginile tudi gostilne ala Ppkitsch, ker norm več ne rati narodna aasnratAikft. čas §eL < ,Xri - uzaliffi^-T-a irasica,^?! senu hribčku JenajbbtT narodno zavedna iz med vseb/ vasi v občini Bekštan]. Največ je pripomogle temu Uničev Hanjžk, ki je zmiraj na delu za narodno stvar. Celo svoje življenje se že trudi za ubogi slovenski narod. Hvaležni smo mu zato vsi žuzalški mladeniči. Brez Hanjžka bi bil marsikateri mladenič narodno izgubljen. Ker vemo kakega velikega pomena je on pri narodnem razvoju, za to smo vedno okolu njega. On nas uči, mi ga pa pazno poslušamo. 2e veliko njegovih učencev je postalo izvrstnih narodnih bo-riteljev. Bog te živi še mnogo let, predragi Hanjžk! Klerikalizem se rodi od zvitosti in zlobe. Velik lisjak je deželni in državni poslanec dr. Karl Vrstovšek v Mariboru. Ta človek je po svojih letošnjih shodih gromel proti uradnikom zlasti proti davčnim uradnikom, ki ne morejo nič zato, če se jim je od zgoraj zaukazalo naj navije bolj močno davčni vijak za osebno dohodnino. Povišanju osebne dohodnine so po največ krivi klerikalni poslanci s svojim dr. Šušteršičem na čelu, ki je lani sporazumljen s svojimi somišljeniki - klerikalci govoril v delegaciji, da je treba še večjega vojnega oboroževanja in novih velikanskih bojnih ladij. Tako je bila vlada opozorjena, da je na jugu še dovolj denarja za državo, samo naj se poišče. No, davčna oblast ga je letos pridno iskala, povišala je osebno dohodnino. To povišanje je zviti lisjak uporabil proti naprednjakom. Na svojih shodih je namigoval, da ima vlada v vsaki občini po jednega zaupnika, navadno naprednjaka, ki davčni oblasti napoveduje dohodke svojih soobčanov. Dr. K. Vrstovšek je podoben tatu, ki kriči »Držite ga! Držite ga!« On je v svoji stranki in po dr. Šušteršiču sam napovedal vladi, da je na jugu države še dovolj denarja, a sedaj zvrača krivdo za povišanje osebne dohodnine na naprednjake, da bi jih proti ljudstvu omrzil. To zvito ravnanje skriva v sebi veliko potenco zlobnosti ter nam kaže slab značaj tega deželnega in državnega poslanca. Javna oblast, kje si? Če greste po deželni cesti od Srebrnič proti Volavčem, vidite, da je cesta vrezana v močvirnati hrib in da tik pod cesto lena Krka vali svoje valove naprej proti Novemu mestu. Ta del pod cesto ni skoro nič zavarovan. Ob normalnem vodnem stanju gre že še za silo, če tudi je po noči nevarno, da se seznaniš s Krko, Ali kadar Krka narase in pre- stopi breg pa se spravi na cesto, kakor je bilo’ to zdaj v zadnji poplavi, tedaj je več kot čudež, da se na tem kraju že ni zgodilo več nesreč, kakor se jih je. Posebno če se je treba na ožini ceste izogniti drugemu vozu ali avtomobilu, tedaj je eden voznikov primoran zabroditi v vodo. Po tej cesti se tolikokrat peljejo zastopniki javne oblasti, pa da te nevarnosti doslej še ni nihče izmed njih opazil, to je vendar čudno. Zgodilo se je, da je voznik z vozom in konjem zabredel v Krko in se je le s skrajnim naporom rešil smrti. Ali se mora pri nas res najmanj deset ljudi ponesrečiti, predno se kaj za javno varnost stori? Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v terminu meseca novembra se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v pondeljek, dne 4. novembra ob 8. uri na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenost-ni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 26. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Cvetlični dan v Radovljici dne 8. in 15. t. m. je dal 118 kron, pri kterem so z marljivostjo sodelovale gospodične Arteljeva, Stani Šušterši-čeva, Minka Meletova, Vida Cirmanova, Malči Nosanova in Tončka Puceva. Večino cvetk je daroval grajski vrtnar g. Savi. Kot popolnilo te prireditve je bila veselica na dan 15. t. m. za katero imajo največ zaslug naši akademiki. Sokoli kakor tudi gospe Čebuljeva, Fdrsagerjeva, dr. Vilfanova in Železnikova. Čistega je prinesla veselica 120 kron. — Živeli! Osemdesetletnica hrv. skladatelja Ivana pl. Zajca, se je vršila pred včerajšnjim v Zagrebu. V hrv. zem. kazalištu se je igrala njegova znamenita opera: Prvi greh, ki jo je zložil slavni skladatelj 1. 1907. in se šteje med njegova najboljša dela. Slavnostna predstava je imela F jes slavnosten značaj. Pri predstavi se je zbralo Mnogo najvišjih narodnih krogov. Slov. dramatično društvo je zastopal predsednik g. prof. Reisner, ki je jubilantu čestital v imenu slov. gledališča. Uspeh mednarodnega jezika Ida. Generalni tajnik »Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih na Kranjskem« dr. Dčmeter vitez Bleiwels-Trsteniškl dobil je te dni od c. kr. generalnega štabnega zdravnika dr. Hermanna v Gradcu naslednje pismo: »Velecenjeni gospod kolega! Stari pristaš ideje mednarodnega pomožnega jezika v obče in sedaj specialno reformiranega Esperanto (Ido) sem priobčil v reformiranem esperantskem jeziku (Ido) v reviji »Progreso«, izhajajoči v Parizu, »Protekto dil infanti kontre la tuberkuloso« Obramba otrok proti tuberkulozi). Opiral sem se pri tem večinoma na razpravo, ki ste jo Vi, gospod kolega, o taistem predmetu svoj čas priobčili v Ljubljanskih slovenskih dnevnikih. Sedaj pa sem dobil uposlan iz New Yorka angleški časnik »The New York Call«, v katerem je priobčen ta članek, preveden na angleški jezik, kar je gotovo dober dokaz koristi mednarodnega jezika, ki je v tem slučaju omogočil, da je popularni znanstveni članek, prvotno priobčen v slovenskem jeziku in v slovensem časniku, potom mednarodnega jezika preveden na angleški jezik in potom angleškega časnika postal znan velikemu angleškemu svetu. Pred kratkim pa me je neki gospod Khun iz Jičina na Češkem zaprosil, da mu dovolim, prevesti ta članek na češki jezik in ga priobčiti v češkem listu »Narodni Politika«. Veseli me. Vam poročati o tem uspehu mednarodnega jezika Ido na eni strani in naših teženj za boj proti tuberkulozi na drugi strani.« — Mednarodni jezik Ido je izvrsten občevalni pripomoček, ki se ga zlahkoto nauče vsi olikani krogi. Predsednik zveze »Union di 1 arniki di la linguo internaciona« je znani učenjak fizik prof. Ostwald v Lipsiji. med člani pa nahajamo imena slovečih vseučiliških profesorjev vseh držav. Generalni štabni zdravnik dr. Hermann v Gradcu, rodom Slovenec, je eden najdelavnejših pro-pagatorjev mednarodnega jezika Ido v Avstriji. Slovensko učno knjigo Ido-jezika je izdal učitelj Jakob Kovačič v St. Vidu pod Juno na Koroškem. Dobiti jo je za ceno 1 K pri izdajatelju in v knjigarnah. Ido-jezika se z lahkoto nauči vsakdo, ki se je kedaj učil latinščine ali ki pozna kak drug romanski jezik. On in ona. Neka zelo pikantna zgodbica se je odigrala pred kratkim na Dolenjskem. Začela se je na Dolenjskem, končala pa ob obali sinjega [C \N DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dnlje.) Dela jih sam, in kadar so narejeni, postanejo istrašen tiran, ki se mu podvrže tudi najhra-brejši. Kadar si zlomi vrat, se smeje, kadar pa prekrši zakon, prebledi, in po vsem, kar sem {slišal iz ust lorda Ruftona, ko sva stopala skozi (park, sva ravnala v tej zadevi nepostavuo, dočim je imel lord Dacre pravico ugrabiti svojo ženo, ker je bila njegova; bila sva torej na isti stopnji z vlomilci in roparji. Kot takšna nisva smela v hišo po navadni poti. Mogla sva vzeti damo zvijačno ali šiloma s seboj, toda feakon ni bil na najini strani. Ta nazor je izrazil taoj prijatelj, ko sva zlezla v zavetje vozarne, Jci je stala blizu oken grajskega poslopja. Od-pmdot sva si hotela ogledati trdnjavo, spoznati,, kit moreva vdreti vanjo, in pred vsem, izkušati Bi ustvariti stik z lepo jetnico. In tako sva stala z lordom Ruftonom v Vozarni, vsak svojo pištolo v žepu in v srcu trden sklep, da se ne vrneva brez dame. Vneto Sva prežala po raznih oknih Širnega poslopja, toda niti o jetnici, niti o kom drugem ni bilo fluha ne sluha; le na privozu, ki je zavijal pred glavni vhod, sva videla globoke sledi kočijinth koles. Gotovo sta bila dospela pred nama. Elezla sva pod lavorovo grmovje in imela tiho frojni svet. ki pa ga Je prekinil nenadoma čuden slučaj. 'I Iz hiše je stopil plavolas mož. postavtt, ka-fršne jemljejo za krajnike pri grenadirskih svoje modre oči proti nama, sem spoznal v njem lorda Dacre. Stopal je po peščeni poti naravnost proti najinemu skrivališču. »Le semkaj, Ned!« je vzkliknil na glas, »drugače ti požene lahko čuvaj par šiber v život. Stopite ven, mož, in ne skrivajte se za grmovjem!« Najin položaj res ni bil posebno junaški. Moj ubogi prijatelj je vstal, rdeč kakor kuhan rak. Tudi jaz sem skočil pokoncu in se poklonil kolikor mogoče dostojanstveno. »Alo! Saj sem vedel, da je Francoz!« je dejal, ne da bi mi vrnil poklon. »Z njim imava že itak nekaj računa. Kar se tiče tebe. Ned, sem vedel, da boš kmalu tukaj, in zato sem gledal, kje se prikažeš. Videl sem vaju, kako sta šla skozi park in stopila v vozarno. Stopita noter, da se pomenimo nadalje.« Očividno je bil gospodar položaja, ta čedni orjaški mož, ki je stal udobno na svojih tleh, dočim sva midva lezla iz svojega skrivališča. Lord Lufton mu še ni bil odgovoril besedice, toda videl sem po njegovih očeh in njegovem čelu, da se zbira nevihta. Lord Dacre je stopil pred nama v hišo, a midva sva mu sledila za petami. Ko smo prišli v sprejemnico, je zaklenil vrata. Nato me je pomeril z drznim očesom od nog do glave. »No, Ned,« je dejal, »bil je čas, ko je znala angleška rodbina urediti svoje zadeve med seboj, kakor se ji je zljubilo. Kaj ima opraviti ta tuii dedec s tvojo sestro in mojo ženo?« »Gospod,« ga zavrnem jaz, »morda vas smem opozoriti, da se ne gre samo za sestro in ženo; vsak prijatelj te dame ima dolžnost, tenpaj$ah. Ko Je ob#g aj®) o>J%.4!!LJ(L kftKSlirJtt ra*, Kititi. ne- dolžno žensko pred sirovostjo. Ne z besedo — k večjemu z roko vam morem raztolmačiti svoje mnenje o vas.« To rekši sem ga vdaril po licu z jahalno rokavico, ki sem jo držal v roki. Z grenkim usmevom se je sklonil nazaj; njegove oči so zrle trdo kakor kremen. »Privedel si jekložrea. Ned?« se je obrnil k svaku. »Da bi se vsaj sam postavil, če že mora priti do boja!« »Saj se tudi postavim!« je kriknil lord Ruf ton. »Takoj tu, na tem mestu!« »Kakor hitro zamašim gobec temu široko-ustnemu Francozu,« je odgovoril lord Dacre. Stopil je k stranski mizi in odprl predal. »Kakor mi Bog pomagaj,« je dejal nato,» ali pride ta človek živ iz te sobe, ali pa jaz. Verjemi, Ned. da nisem imel slabega namena s teboj; a tega tvojega besednika ubijem, kakor gotovo mi je ime George Dacre.« Obrnil se je k meni: »Zberite* si eno teh dveh pištol in streljajte preko mize. Toda merite dobro in ubijte me, če morete, kajti Bog mi je priča — ako ne zadenete, vam je bila zadnja ura!« Zaman je izkušal lord Rufton vzeti nase vso stvar. Dvoje mu je bilo jasno kakor beli dan: prvič, da se lady Jane strahovito boji dvoboja med svojim možem in svojim bratom, in drugič, da je ta neljuba zadeva najbolj enostavno rešena na vse večne čase. ako jaz pošteno pogodim orjaškega milorda. Lady .Tane ga ni marala in lord Rufton ga tudi ni maral. Sklepal sem torej, da izpolnim jaz, Etienne Gčrard, kot njiju prijatelj samo dolžnost hvaležnosti. ako iu rešim lega "bremena. £ tudi brez tega mi ni preostajalo nič drugega, ker je gorela v lordu Dacre enako vroča želja, pognati mi kroglo v srce. Vse govorjenje in zmerjanje lorda Ruftona je bilo zaman. Stvar je morala iti svojo naravno pot. »No, če se hočeš dvobojevati po vsej sili z mojim gostom namesto z mano. se bij jutri zjuraj z dvema pričama,« je vzkliknil nazadnje. »Streljanje preko mize je vendar navaden umor.« »Meni pa ugaja ravno zdaj. Ned,« je od-govoril lord Dacre. »In meni tudi!« sem se oglasil jaz. »Potem pa ne maram imeti nobenega posla s to rečjo,« je kriknil lord Rufton. »Povem ti pa George, ako ustreliš polkovnika Gžrarda v takšnih okolnostih, se spraviš brezpogojno v ječo. Jaz ne sekundiram pri takšnem dvoboju, pa je amen.« »Sir,« pravim jaz, »pripravljen sem nastopiti brez sekundantov, ako ni drugače.« »To ne gr-e; to je nepostavno!« }e zaklical lord Dacre. »Daj, Ned, ne bodi neumen. Saj vidiš, da se strinjava obadva. Hudiča, človek božji’, saj ne zahtevam od tebe drugega, kakor da izpustiš žepno rutico na tla.« »Ne maram imeti opravka s tem.« »Potem se moram ogledati po kom drugem.« je rekel lord Dacre. Vrgel je ruto na pištoli. 'ki sta ležali na mizi, ter pozvonil. Vstopil je sluga. »Prosite polkovnika Berkeleya, naj pride semkaj. Najdete ga v biljardni sobi.« (Dalje.) jjadranskega morja. Neki posestnik \z novotne-iške okolice se je zaljubil v krasno ženo nekega gozdarja. Krasotica se je nekaj časa branila, toda konečno jo je posestnik vendar tako zelo izmotil, da je postala nezvesta svojemu možu, ki o vseh zahrbtnih dogodkih ni ničesar vedel. Konec vseh koncev je bil, da sta nekega dne on in ona sklenila odpotovati v Ameriko. Nezvesta gozdarica si jc poskrbela potni list glaseč se na njeno prejšnje ime in je vzela s seboj tudi svojo 31etno hčerko. Zaljubljenca sta se takoj, ko sta imela pripravljena že vse za beg, odpeljala z vlakom v Ljubljano. V Ljubljani si je gozdarica kupila vozno karto za Ameriko in nato s svojini otrokom odšla v Trst. Gozdarju se je vsa stvar zdela silno sumljiva, posebn i ker žene že dva dni ni bilo domov. Prvotno je mislil, da se je kje ponesrečila, konečno pa je iz previdnosti vendar naznanil vso stvar brzojavno ljubljanski policiji. Ker se je njegova žena ravno v onem trenotku odpeljala v Trst, je Ljubljanska policija 0 dogodku takoj informirala tržaško policijo. Gozdar je slednjič v resnici dobil svojo soprogo s hčerko v nekem malem tržaškem hotelu in odpeljal zopet domov. On in ona prideta seveda pred sodišče. Nasilna ženska. Vžitkarica Marjeta Gorenc m- .ljan5. !e hr’šla te dni v šolsko poslopje v Mirni peči in zahtevala od učiteljice Frančiške Sever, ki je ravno podučevala, neko knjigo svoje hčerke. Ker Sever od knjige ni ničesar vedela, je poklicala učiteljico Kavčič, toda tudi ta ni imela pojma od te knjige. To je Gorenčevko tako vjezilo, da je pričela na vso moč zmerjati učite-jjlico Kavčič in se konečno tudi zapodila vanjo. 1 Ometala je s kamenjem tudi nadučitelja Juvan-ca in šolskega nadzornika Josipa Košaka. Stvar pride pred sodišče. Kubelik spremenil svoje ime? Budapeški list »Pesti Hirlap« prinaša vest, da je podal če-jški virtuoz Jan Kubelik svetovni mojster na vio-Jino, ministrstvu za notranje zadeve prošnjo za .spremembo naslova, ki je bila povoljno ugodena. Sprejel je madjarsko ime Jan Bolgar. Njegova žena je Madjarka in on je sedaj ponosen madjarski občan. V Debrecinu ima svojo hišo, ;kjer plačuje davke. Zlagano. Najnovejši »Na-jrodni Listy« in »Čas« javljajo, da je ta vest po-ipolnoma neresnična. Ljubljana. Shod v Mestnem domu. Včeraj zvečer se jie vršil v veliki dvorani Mestnega doma povo-deželnozborskih volitev shod naprednih volilcev, na katerem sta se predstavil napredna kandidata profesor Jožef Reisner in tržni nadzornik Adolf Ribnikar. Shod je otvoril idr. Tavčar, govorila sta razven obeh kandida-jtov se državni poslanec dr. Ravnihar in župan idr, Tavčar. Vsi govorniki so se pečali s pogu-'bonosno gospodarsko in protinarodno politiko aia Kranjskem vladajoče klerikalne stranke ki jhoče zlasti uničiti napredno Ljubljano, ki je do-sedaj se vedno zmagonosno odbila vse klerikalec naskoke. Naglašali so zlasti, da se klerikalcem v boju proti naprednjakom ne zde niti naj-podlejsa sredstva prenizkotna. Razvpili so na-iP1.. stranko-kot protidinastično in proti pa-'trijoticno m to bodo zlasti delali zopet zadnje , m pred volitvami, kakor je že njih stara na-paa. Ljubljančanom je lahko odločiti. Voliti imajo namreč zopet onadva kandidata, katera ®o ze enkrat izvolili, a je klerikalna večina njiju mandat razveljavila na nepostaven način. In .a dva kandidata sta profesor Jožef Reisner in Adolf Ribnikar. c , T Deželnozborske volitve v Ljubljani. pedaj tik pred volitvami, ki se vrše dne 24. septembra je postavila tudi socialistična stran- Satpn 0Ja .in |jcer Etblna Kristana, pi- t UuhLn m"1 ,n/.ranaBartla. upravitelja znano Adolia kandidMo kakor klerikalci dr. Lovro Pogačniki1•'P? Reisn£ria’ Barja NemH no .i. %?KaCnika in Janeza Kre- iskiinno tnmi 1 lEgra, 'n Kainila Pamerja, skupno torej kar bosta spwp.ru T" j ose.m kandidatov. Zmagala yata> dva 10 smer napredna kandi- Sem Predsednik Elsner že zopet v svo- tu--Kl!lS" bo že 1 ,et0’ odkar Pri lju-išodni nrt Jfu!11 n.1 j vsprejet noben prosilec kot feodnili nfn!j0 ’ si *e’ P°sebno pri okrajni v tednu o • n da.so Praktikantje vsak dan iurah 'mintvP'Sn^‘karji in to ne samo v uradnih tako zvečer ”0^11° čez po,dne in ravno- tivedba dn nr- r - obstoji ministerijalna tI*. ™redta;'da°?„ddeilkihM antom, ikantom Iristoibina nn 4 v v ^osedai se ie izplačala irn či; !1^4 ceJe razprava trajala le pri civilnih oddelkih ampak vsen jtom pristoji ista'pravica.' Obseda j' avskultan pe samo pravnim PraSarno^^ampa^ neplačanim sodnim praktikantom ■'-' m če? i...rr |JJdVd irdjaia ie eno * Sta" “ ie-Pa ZS°dil°- d“ * e Elsnerju to 2 ikante s*i>ra[_*ak°. »dobro plačane« prak- ŠU8K v tednu zaslu le na un-diue spravil ^1, *. , mazane« praK- Razprava moratrSj^ * * !n P°Kruntal jo je! poldne, drugače se a l^najman^ do P°' 2- ure Po-jbljani je kosilo ob 1 u?f pP.Iafai.°’ češ v Lju- )krajno sodnijo i n PrezvVštUmi! J e-,f »P1 an .na iredstojnik Sturm je hitel na Elsnerjev udi razglasiti in uveljaviti. Ti «sin,,tap?.ta u!*a.z cant le garaj brezplačno, čakaj in "Škafu?1" Ha ti končno poreče Elsner, da te ne vsprefme f sodno službo, ker imaš morda par kronic dol lal Mesto da bi bilo na vsakem oddelku po par *>dnih praktikantov in avskultantov, opravljati Porajo vse to delo po več kot eno leto čakajoč eflektanlj na sodne praktikante in pa odvetnico n^^ti- Od merodajnih faktorjev poseb-IkanaLT Poslancev, pa se nihče ne briga za te Hanci s n.e razmere. Posebno klerikalni po- Mstaši trnn ne zmenb° za to’ dasi tud' njihovi Bturm pa g pod ist*mi razmerami. Elsner in Mii »Volksrat^S3 netohl^jeno n.0P°'noala p0 ’ ker vesta, da se nimata ničesar &ržava .država za naše šolstvo, dovolj denarja za toj>pye in bojne ladije dovolj denarja za razne nemške germa-nizatorične namene, le za slovensko šolstvo nima nikdar nič denarja, to je že stara bridka resnica, katero občutimo najbolj ravno mi Slovenci. Letos so slovenske srednje šole v Ljubljani tako silno prenapolnjene, da ne vemo, kaj bo drugo leto. Na I. državni gimnaziji ni nič manj kakor 740 dijakov in dijakinj. Vsi gimnazijski prostori so se morali že skoro porabiti za šolske sobe. Nič bolje ni na II. državni gimnaziji dočim je nemška prazna. Vladi je to dobro znano, a vendar noče v tem oziru ničesar ukreniti. V Ljubljani je neobhodno potrebna še ena slovenska gimnazija, sicer bodo slovenski dijaki konečno prisiljeni pohajati v nemško gimnazijo. — Vrchllcky v Ljubljani. Pri odkritju Prešernovega spomenika je bil veliki češki pesnik Jaroslav Vrchlicky v Ljubljani. Takrat je Vrch-licky mnogo občeval z Aškercem, s katerim sta hodila po Lattermannovem drevoredu ter sta bila tudi v Švicariji. Aškerc je tudi Vrch-lickemu povedal, da Prešernova hči Ernestina živi v Ljubljani in sicer v več kot v skromnih razmerah. Vrch!icky in češka odlična pisateljica Gabrijela Preisova sta Ernestino Jelov-škovo osebno posetila ter ji izročila denarno darilo. Vrchlicky je dejal takrat Ernestini: »Toliko Vam dava. kolikor sva si prihranila s tem, da sva se pripeljala z vlakom v III. razredu, namesto v II. razredu.« Ta čin Vrchilckega dokazuje, da je bil izredno plemenit mož. Slava mu! — Napredno politično društvo za Kollzej-skl okraj lina danes svoj večer »pri Levu«. Na vrsti je otvoritev ljudske društvene knjižnice — deželnozborska volitev — govorita prof. Reisner in A. Ribnikar — potem prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Pridite mnogoštevilno. — Jezdni odsek tel. društva Sokol v Ljubljani naznanja bratom članom, da se nameravani sestanek vrši v soboto dne 21. t. m. v restavraciji Narodnega doma od 9. uri zvečer. Na zdar! Načelstvo! ^ — Z nožem zabodel Včeraj je stal pred deželnim sodiščem Janez Urh, posetnik iz Dolenje vasi na Notranjskem. Obtoženec je oženjen in ima dva otroka. Dne 22. junija je prišel s polja s svojim sosedom Jožetom Brezcom. Ko sta se približala vasi, jima je prišel nasproti Stefan Mele, s katerim je živel obtoženec v vednem prepiru. Ko so bili vsi trije par korakov od Meletove hiše, je šel Brezec naprej, tako da je ostal Janez Urh sam z Meletom, zadnji je stopil pred prvega in mu je zaklical: »Kaj pa imaš ti z menoj?« Nato je potegnil iz žepa pilo, Ko je Janez Urh to videl, je zgrabil Meleta in naenkrat sta bila oba na tleh. Med borbo je potegnil Janez Urh iz žena nož in je zadal z njim nasprotniku dve veliki ni globoki rani na prsih in eno zadaj na plečih. Nato je vstal in stekel. Tudi Mele se je postavil na noge, toda bil je tako slab. da se je moral opreti na bližnji plot. Tam je nekaj časa stal nepremično, nato pa se je dovlekel do »šupe«, kjer se je zgrudil in padel v nezavest zaradi velike iz-gube krvi. Ranjenega so odnesli v hišo in ga položili na posteljo, kjer se je čez nekaj ur zavedel, nato se pa zopet onesvestil. Janez Urh ie dobi zaradi težke telesne poškodbe, storjene na Štefanu Meletu 4 mesece težke ječe, poostrene s tedenskim postom in vsakih štirinajst dni s trdim ležiščem. Razen tega mora plačati Štefanu Meletu tudi 200 K za bolečine. — Sestrin pozdrav ali ukradene hlače. Nekemu kovaškemu mojstru na Dolenjski cesti je pred kratkim zbolel vajenec. Ko se je vajenec te dni zjutraj zbudil je zapazil pred svojo posteljo nekega tujca. Tujec si v zadregi ni znal drugače pomagati, kakor da se je izgovoril, da prinaša pred odhodom v tujino, vajencu pozdrave njegove sestre. Seveda je bilo vse to le pretveza. Tujca so le zanimale va-jenčeve hlače, ki so visele na steni. Šele po tujčevem odhodu je vajenec zapazil, da so hlače zginile. Naznanil je takoj vso stvar prvemu stražniku. Tujec ni imel sreče. Kmalu se je nahajat v rokah pravice in se bo moral zagovarjati tudi radi par starih grehov, radi katerih še ni delal pokoro. Nadebudni prijatelj je znani vlomilec in postopač Franc Rat iz Šmar-tna pri Tuhinju in bo moral sedaj mesto na potovanje v Solnograd v luknjo. Vajenec je po odhodu neznanca takoj preiskal vse svoje stvari in našel pod posteljo tudi hlače, kamor jih je zasačeni tat v strahu vrgel. Porabimo zadnje lepe jesenske dni za izlete v okolico. Jutri v nedeljo bodi vsakemu zavednemu Ljubljančanu in okoličanu parola: v Lavr-co na veliko veselico C. M. podružnice! Veselica se vrši pri novem lastniku nekdaj Lenčetovega posestva g. Ogrinu. Začetek takoj po prihodu popoldanskega vlaka. Veselica se vrši pri vsakem vremenu, ker je skrbljeno za prostore tudi pod streho. Spored je bogat in zanimiv ,klet in kuhinja pa bodeta tudi delali vso čast g. Ogrinu. Pokažimo temu nenavadnemu rojaku naklonjenost, ker je prostovoljno prevzel skoraj vse stroške prireditve, samo do dobi naša šolska družba večji dar. Kdor ne more v Trst na glavno skupščino, naj se vsaj s tem izletom spominja družbe. — Vojaška uprava kupi: V Gradcu 3300 q sena, 1900 q nastelje, 300 q posteljne slame; v Mariboru: 300 q nastelje; v Ljubljani 2200 q sena, 1700 q nastelje, 310 q posteljne slame; v Gorici: 1350 q sena, 1500 q nastelje, 150 q posteljne slame; v Pulju: 1500 q sena in 1500 q posteljne slame. Prodaja se vrši dne 28. septembra v vojaškem preskrbovališču v Gradcu. Ponudbe se morajo vložiti najkasneje no 9. ure dopoldne pri vojaškem oskrbovališču ^ V?radcu. kjer se lahko izvejo tudi natančni po-niaJi« e.r Se Inhko tudi pismeno izve brez-p*ri v°iaški upravi vseh zgoraj navede- naslednik telesni stražnik. 5. Velika cirkuška privlačnost. (Cirkuška artistovska drama. Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co. v treh dejanjih. Senzacijonalni skok iz goreče hiše in senzacijonalni smrtni skok konja z jahačem raz kupolo cirkusa. Samo zvečer.) 6. Vilijeva žrtev. (Velekomično.) U „SociaIna Matica . (Konec.) »Socialna Matica« si je po svojih pravilih in po duhu ustanoviteljev stavila nalogo ustvariti umstveno vez med razumništvom in knjižnim trgom. § 1. pravil pravi: »Socialni Matici« v Gorici je namen, širiti potom znanstva med vsemi sloji umevanje sodobnih gospodarskih in prirodoslovnih problemov ter na ta način pospešiti občno državljansko vzgojo in izobrazbo.« Najprej hoče biti organizacija odjemalcev ter omogočiti svojim članom, ki jej bodo plačevali nizek letni prispevek, da bodo dobivali nekatera dela po nizki ceni, izdatno nižji, nego v knjigotrštvu. Zaenkrat so v to izbrani vsi spisi, ki so ali še bodo izšli v »Znanstveni knjižnici Omladine«, v »Politično-soci-ološki knjižnici«, »Prosvetno knjžnico« pa bo »Socialna Matica« ob času prevzela v lastno založbo. Nadalje bodo njeni člani dobivali za znižano ceno tudi »Vedo«. Z rastočim razvojem se bo pa Matica potrudila tudi z drugimi kjigami, nazadnje z lastno založbo poljudnoznanstvenih spisov in z razširjevanjem del upodabljajoče umetnosti, kakor slove § 3. njenih pravil: »Svoj namen dosega društvo s temi sredstvi: a) Izdaja in omogoča izdajanje znanstvenih in poljudnih spisov gospodarske, socialne. državo-znanstvene, prirodoslovne, obče-kulturne in umetniške vsebine; b) s pospeševanjem oziroma organizacijo vseh činiteljev, delujočih na prosvetnem polju in odgovarjajočih njenemu smotru.« Naša nova družba je tako zasnovana, da ne more škodovati nobeni izmed danes na Slovenskem obstoječih kulturnih organizacij, s katerimi hočemo vzajemno pospeševati mlado slovensko kulturo. Slovensko razumništvo vabimo k pristopu. Nismo nobeno razveseljevalno društvo, zato a bo velik del inteligence morda ostal gluh. Ali šli bomo med njo nabiraje, pridobili si jo pa bomo v prvi vrsti s svojim delom, ki bo gotovo bolj narodno, nego marsikatero, ki se diči po krivem s tem nazivom. Upamo pa, da ne bomo doživeli razočaranja. Vemo, da se bomo sprva morah boriti z mnogimi težavami. Naleteli bomo na brezbrižnost, na odklanjanje in odpor. Pa vsak začetek je težak, iz malega pa raste veliko. Naši pričetki so skromni. V pravilih smo si dali širok delokrog, ki ga bomo začetkoma izvajali le v malem obsegu. Hočemo pa napredovati, da bomo tudi svoji kulturi dali v roke več sredstev napredka. Ustanovni občni zbor »Socialne Matice« se bo vršil v Trstu v nedeljo 22. t. m. dopoldne ob 9. uri v tržaškem »Narodnem domu«. Isti dan se bo konstituiral tudi prvi odbor, z nalogo, započeti plodonosno delo na polju, ki je važno za napredek kulture, kjer smo pa zaostali še daleč za drugimi narodi in kjer jih hočemo dohiteti. nih mest. , . ~L K*nematograf »Ideal«. Spored za so-boto 21., nedeljo 22. in pondeljek 23. septem- \ o * dans^°. (Krasna potovalna slika.) 2. Zupmk m klepetulje. (Krasna ameri-kanska veseloigra.) 3. Vohunka. (Amerikanska vojna in jahalna drama-) 4. Nemški prestolo- Mayer Amschel Rotschild. K stoletnici njegove smrti dne 19. septembra. Sto let je temu, kar je umrl ustanovitelj hiše svetovnoznanih Rothschildov. Komu je danes neznano to ime. kdo ne pozna genijalnih bratov-bankirjev Rothschildov. Dobro je, ako se ozremo na začetek poosebljenega kapitalizma, da se ozremo na negovega očeta, starega Mayerja Amschela Rothschilda. Temu se v njegovi mladosti še sanjalo ni, da bo ime njegove jroznejše firme tako zaslovelo. Rothschildi stopajo na pozorišče v polovici XVI. stoletja. Prišli so iz Friedberga kot veja bogate židovske rodbine Hahn. Priimek Rothschildov so sprejeli šele pozneje po hiši, kjer so stanovali. Bila je to hiša »zum roten Schild«, ki je ležala na južnem kraju Zidovske ulice. Prvi Rothschildi so bili rabini, pevci in mali kupci. Oče starega Mayerja Amschela Rothschilda si ni znal pridobiti bogastva in je zapustil *ob svoji smrti leta 1757. svojemu mlademu sinu le dober svet kako naj si dela pot skozi življenje. »Zur Phanne« je bila ubo-žna hiša. kjer se je narodil Mayer Amschel. Tu ni bilo blišča, tu ni bilo bogastva, s katerim se ponašajo njegovi potomci. Stala je na se-verno-vzhodnem delu Židovske ulice, ^ približno tam, kjer stojijo dandanašnji bančna poslopja. S trinajstim letom je bil Mayer Amschel samosvoj, skrbeti je moral za svojo bodočnost, začeti si je moral gladiti življensko pot. Doslej se je pečal s študijami, z umetnostjo, zanimal se je za Winkelmana, znanega kulturnega historika XVIII. stoletja, obiskaval je rabinsko šolo. Očetova smrt je napravila njegovim načrtom konec. Treba je bilo skrbeti za ljubi kruhek, za svoj obstanek. Stopil je najprvo v službo pri bančnem podjetju Oppenheimer v Hanoverju. Kdaj je postal samosvoj v Fran kobrodu ob Meni, ni znano. Ve se sžmo, da ni posedoval no’ mega bančnega podjetja, ampak da je imel samo zavod z raznim starinskim denarjem. Ze od nekdaj se je zanimal v Winkelmanovih spisih za postave, glave in orožja na denarju in v letih 1783.—1787. naj demo še deset katalogov o starinskem denarju in eden izmed njih nosi naslov: »Imenik redkih kabinetnih tolarjev, ki se dobijo za poleg stoječo ceno pri Mayerju Amscholu Rothschildu«. Ravno okoliščina, da se je dobro spoznal v starem denarju je zbližala Mayerja Amschela Rothschilda z znamenitejšimi osebnostmi. Med temi je bi! tudi nrinc Viliem Hesenski. ki ie ta- krat rezidiral v Hanau. Denarne kupčije, ki jih je imel v poznejših letih, so bile podlaga bogastva njegove hiše, posebno pa njegovega imena. Bile so posledica prvih kapitalij, ki so postajale čimdalje večje. Te srečne zveze s princem so se začele 1. 1775. Posredovalec med njima je bil general Estorf, ki je poznal Rothschilda kot poštenega človeka še izza hanoverskih časov. Eden izmed generalovih vnukov je pripovedoval frankobrodskemu hi-storiku Kriegku o prvem sestanku Rothschilda s princem. Princ je ravno sedel z generalom Estorfoin pri partiji šaha, ko je bil naznanjen mladi mož. Gospoda sta bila zaverovana v igro, Rothschild ju ni hotel motiti in se jima je postavil za hrbet. Princ bi bil partijo zgubil, ako ga ne bi tu Rotschild opozoril na rešilno potezo. »Gospod general, niste mi priporočili neumnega človeka,« je rekel Viljem Hesenski, ko je dobil partijo. Od tega časa se je začela princova naklonjenost do Rothschilda. Pozneje je pošiljal princu star denar in medalije za njegovo zbirko. To je bil tudi povod, da so se mu kmalu zaupale menjice, ki jih je princ dobil kot plačo za prevoz svojih vojakov v uporniške ameriške kolonije. Te kupčij1« sicer niso imele bogve kak pomen, toda pridobile so Rothschildu ime v širših krogih: zaslovel je kot mož, kateremu se more zaupati. Te kupčije so ostale svetu prikrite in šele profesor Richard Ehrenberg, ki je študiral državne arhive, je posvetil z lučjo v to skrivnostno Rothschiidovo življenje. Šele I. 1789. so kupčijske zveze z Viljemom, ki je takrat vladal že štiri leta, postale pomembnejše. Šlo je za večje število menjic za London in Rothschild je postal »mož, priden in pošten, mož, kateremu se more kriditirati.« Viljem mu je pustil menjice v ceni 800 funtov sterlingov in Rothschild je dosegel s tem visoke cene. Ko je pozneje Viljem zaradi novih vojaških stroškov predal zopet 150.000 funtov na menjice, se je potegovala razun Rothschilda za to tudi frankobrodska firma Betli-man, Gontard in d’ Orville. Kar je oče osnoval, to so nadaljevali njegovi sinovi, ki so bili kupčijski ženiji in ki se niso brigali za nobeno drugo stvar, kakor za kupičenje denarja, kar se jim je tudi nenavadno posrečilo. ^ Nainovejša telefonska in brzojavna poročila, KLERIKALNI MANEVRI PO SLOVANSKEM JUGU. Opatija, 20. septembra. Sestanek, ki so ga imeli te dni tu slovenski in hrvatski pravaški poslanci se v hrvatskih političnih krogih živahno komentira. Dr. Šušteršič si hoče zopet pridobiti močno ozadje za bodoče državnozborsko zasedanje in hoče izigrati hrvaške poslance v svoje osebne namene. O uspehih ekseku-tivnega odbora in sestanku, ki se ima vršiti 20. oktobra v Ljubljani, se sodi precej pesimistično, ker hočejo biti hrvaški poslanci precej previdni glede zvez z dr. Šušteršičem. IZPREMEMBE V MINISTRSKEM KABINETU. Dunaj, 20. septembra. Jutri izide dekret o imenovanju novih ministrov. Za trgovinskega ministra je imenovan dr. Schuster pl. Bonnot, guverner poštne hranilnice in za poljedelskega ministra Fran Lenker, senatni predsednik pri upravnem sodišču. RAČUNI. Dunaj, 20. septembra. Priprave za delega- cijsko zasedanje po odsekih se prično 26. t. m. Kot prvi pride na vrsto proračun zunanjega ministra pri katerem se pokaže položaj Avstrije glede na homatije na Balkanu. Položaj v delegacijah pa poostrujejo ogrski poslanci, ki groze z obstrukcijo. NOVI PROFESORJI NA ZAGREBŠKEM VSEUČILIŠČU. Zagreb, 20. septembra. Vladni Hst javlja, da je imenovano troje novih vseučiliščnih profesorjev. Imenovani so: dr. Milan Šuflaj za rednega profesorja historičnih pomožnih ved; Albert Bazala za javnega rednega profesorja teoretične in praktične filozofije in zgodovine filozofije; dr. Dragutln Boranič za javnega rednega profesorja hrvaškega jezika. Imenovana trojica je bila doslej za izredne profesorje. Dr. Šuflaj ostane tudi vnaprej prideljen vladi. IZ SRBIJE. Belgrad, 20. septembra. Na merodajnem mestu se izjavlja glede vesti o sklicanju skupščine k izvanrednemu zasedanju dne 23. t. m., da o tem še ni padla nikaka odločitev. Ravno tako dementira vlada vesti glede me-moranda na velevlasti o položaju v Stari Srbiji Macedoniji. Slednjič se dementira vest o m _____________ .... , ... . . - m združenju zvez krščanskih balkanskih držav. USTNICA UREDNIŠTVA. G. J. K. v T.: Hvala lepa za poslano. Oglasite se večkrat. — Častiboj: Nas zelo veseli, da ste se oglasili. Prinesemo v nedeljo ali v pondeljek. Glede drugega vprašanja se dogovorimo ob drugi priliki. Pozdrav! — G. Stepln: 5. oktobra pri predavanju. — G. V. K. v Trstu: Jutri! Prijatelj resnice v Trstu; Jutri! Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Mala vila pod Rožnikom št. 267 se ceno proda.__________________________________ .. KORESPONDENCA. Vesela gospodična z dežele želi v svrho zabave korespondirati z inteligentnim mladim gospodom pod šifro »Puščavnica« poštno ležeče Kranj. 657—2 Šolske knjige za vse srednje, meščanske in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schwentner v Ljubljani, Prešernova ulica 3. Poslopje mestne hranilnice. Narodna kavarna prične zopet prirejati vsml£ dan koncerte svetovnoznane in pril ;ubljene elitne tla,misli e llapele 3=3. HI- 3DIe tricli.- Začetek ob 9. url. Vstop piost. Ob nedeljah In praznikih začetek ob 8. Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele se priporoča za obilen obisk z velespoštovanjcm FRAN KRAPES, kavarnar. Stanovanje z 2 sobama se odda za novembrov termin mirni stranki. Naslov v „Prvi anončni pisarni". Lasne kite po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado „Neril* od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. hišne »prave, obstoječe iz antičnih (starinskih) kosov se bo vršila v nedeljo 22., in v ponedeljek 23. septembra 1.1. M, Sonnentolanstalt Mii, Gesellschaft m. b. H. TrrmiTffTfrfmT Med bralce tega časopisa razdelimo 3000 parov izvrstnih, zelo elegantnih usnjenih čevljev na vrvice iz najboljšega, trpežnega usnja, po sliki, zato, da spoznajo našo tvrdko. Le zaslužek na delu K 13-75 za 3 pare čevljev se plača. Čevlji veljajo sicer 42 kron. \Pošljemo vsacemu po izberi in v polno zadovoljnost 3 pare moških ali Zenskih čevljev, vsako zahtevano številko. Zamena dovoljeni, zato nič rizika. Pošilja se pro-tijpovzetju ali denar naprej. Razpošilja Prva krščanska izvozna tvrdka čevljev FRANC HUMANN, DUNAJ, II., AlolBgusse štev. 3/10. F. le ist VaS gH priporočila bodemo Imeli korist, FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski izprašani In oblastveno koncetijonirani optik In strokovnjak svoj optični zavod. 4