Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin dclla Libert& (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI Posamezna štev. 50 lir NAROČNINA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis St. 606 TRST, ČETRTEK 21. JULIJA 1966, GORICA LET. XV. OBILIZIRATI PAMET Južnovietnamska vlada je naznanila, da bo zahtevala od Američanov, naj se umaknejo iz dežele, če bo Severni Vietnam umaknil svoje čete iz Južnega Vietnama in če bo razpuščena takoirrtenovana FVonta nacionalne osvoboditve, to je Vietkong. Tako je rečeno v proglasu južnovietnamske vlade, ki ga je oddajal radio Saigon za dvanajsto obletnico podpisa ženevskih pogodb, s katerimi ie bil napravljen konec vojni v Indokini. Proglas zahteva tudi upoštevanje lakoimenovanega duha ženevskih pogodb, tako da bo lahko južnovietnamsko ljudstvo svobodno odločilo o svoji bodočnosti v skladu z demokratskimi načeli. Severno-vietnamska vlada pa je te dni naravnost dejansko zaloputnila vrata za vsaka mirovna pogajanja, ko je ponovno irt žaljivo zavrnila vsak poskus posredovanja po kaki tretji državi. Dnevnik severnovietnam-skih oboroženih s;l je namreč označil vse tiste, ki kažejo kako pobudo v tem smislu, za »peščico satelitov in podrepnikov Združenih držav«. Slovesno tudi prisega, da se bo vietnamsko ljudstvo »do konca« borilo proti napadalcem. NEODGOVORNE GROŽNJE Tudi glasilo severnovietnamske komunistične partije »Nhan Dan« trdi, da se je na stotisoče miadih Severnovietnamcev odzvalo Hošiminhovemu pozivu in se prijavljajo v vojsko, pripravljeni, da odidejo na fronto in se poženejo proti sovražnikom. List pristavlja, da mora biti Vietnam neodvisen in združen in da so severnovietnamske sile vedno močnejše in vedno bolj mogočne, ter pripravljene, da branijo Severni Vietnam . Moravia je tudi omenil v svojem intervjuju, da je skušal v tem romanu prikazati romanopisca, kako se bori z lastno stvaritvijo, prost moralnih problemov. Njegovi problemi so namreč samo opisnega značaja. Romanopisec 19. stoletja je lahko bil nedolžen. Zdaj pa psihoanaliza, antropologija in sociologija učijo pisatelja, da mora vsaka fikcija odgovarjati globokemu dinamizmu oziroma dogajanju v njem. Romanopisec sam sebe opazuje v tem, ko si izmišlja zgodbo, in sam sebe tolmači, ker ve, da ga vsaka domišljija razkriva in zavezuje. »Po mojem mnenju prihaja toroj kriza od te strani,« je rekel Moravia. »Tako imenovani novi roman se je skušal izogniti temu kompromisu med delom in pisateljem in doseči največjo abstraktnost. Jaz pa sem izbral nasprotno pot. Hotel bi, da bi bil roman 'fenomenološka študija reakcij med romanopiscem in stvarnostjo, ki ga obdaja.« Alberto Moravia je zaključil svoj intervju s trditvijo, da lahko rodi ta prenovitev romana nova pomembna dela, glede na to, da je možno uporabiti to tehniko v vsakem primeru. Vendar pa so ostali, kot znano, mnogi kritiki, še bolj pa bravci skeptični do te nove Moravieve romanopisne tehnike in njegov najnovejši roman nikakor ni imel takega odmeva v javnosti kot prejšnji, ker je v bistvu psihološko avtoseciranje avtorja dolgočasno. Težko je pisati o Vzhodu V Burgenlandu, in sicer pri kraju Nichelsdorf-Kleylehoff pa so pred kratkim odkrili kamenite grobove iz poznorimskega časa. Moderen švedski dramatik PODARSTVO Kmetijska strojna podjetja Septembra 1965 je bil v Sieni sklenjen dogovor med nekim večjim posestnikom in nalašč za to ustanovljenim kmetijskim strojnim podjetjem za obdelovanje. Po pogodbi mora posestnik pravočasno izročiti seme in gnojila ter dati na razpolago eno sobo za bivanje delavcev. Strojno podjetje poskrbi za izvršitev vseh del, kot so oranje, drobljenje grud in branpnje, gnojenje in setev, dvakratno gnojenje pod list (navrhno), žetev in mlačev, pobiranje in stiskanje slame, prevozi semena in gnojil ter namlačenega žita in slame, nakladanje in razkladanje ter spravitev vseh potrebščin in pridelkov skupno z vsemi težaškimi deli, poskrbi tudi za prehrano o-sobja. Za vsa ta opravila mora posestnik plačati strojnemu podjetju za vsak ha po 85.000 lir, med katerimi je 3.000 lir predvidenih za »morebitne druge stroške«. Hektarski donos je znašal 22 stotov. če bi pšenico prodali po 6.500 L stot, bi dobili 143.000 lir, za slamo okoli 20.000, skupaj 163.000 lir kosmatih dohodkov za lastnika in na ha. Stroški bi bili na en ha: Seme L. 12.600 (180 kg x 70), gnojila, dav ki in morebitne druge dajatve 85.000 lir. Če odbijemo od dohodkov samo že določena dva stroška, dobimo razliko 65.400 lir ( 163.000 manj 97.600). Od razlike, to je od 65.400 lir, bi morali odbiti še gnojila, davke in morebitne druge dajatve. Za hektar pšenice bi rabili najmanj 10 stotov mešanega gnojila po 3.500 lir, kar POSKUSI Z VRTNIMI JAGODAMI Zavod za sadjarstvo v Rimu preizkuša 90 raznih sort — kultivarjev vrtnih jagod. Zbrane so vse najbolj znane evropske sorte, a v zadnjem času so se pridružile še neke sorte iz ZDA. Med temi so neke kalifornijske sorte s hektarskim donosom 500 do 600 stotov. Če vidiš tako sorto roditi, ne vidiš skoraj nobenega lista, marveč samo jagode. bi zneslo 35.000 lir. če odbijemo te stroške od 65.400 lir, nam ostane še 30.400 lir, ki morajo kriti še davke, zavarovalnino proti toči in še drugo. Če prav vse upoštevamo, bo na podlagi danih številk za lastnika ostalo prav malo ali nič. Kje je rešitev? V takih razmerah bi morali črtati vse davke, obdelava in gnojila pa bi morali znatno dvigniti hektarski donos. Izgleda, da kmet'jska strojna podjetja v danih pogojih nimajo bodočnosti v Italiji, vsaj za pridelovanje pšenice ne, zlasti ne v neravnih legah. Delujejo pa taka strojna podjetja v vinogradništvu, a samo za velike sklenjene vinograde. NOVA SORTA PARADIŽNIKA Z RUMENIM MESOM Paradižniki z rumenim mesom niso nobena redkost. Kljub temu pa omenjamo novo odgojeno sorto P. M. 66, ki je bila odgojena 1. 1960 in ki postaja vedno bolj priljubljena v bližini svojega nastanka, to je v deželi Marchc. Vzgojil jo je nek brihten kmetovalec, torej praktičen človek, in jo je nato vedno bolj selekcioniral. Zunanja oblika novega, rumenega paradižnika je popolnoma podobna sorti San Marzano, samo da je plod znatno večji, daljši in debelejši. Poleg tega ima nova sorta te odlične lastnosti: plod je zelo bogat na mesu in ima zelo gost sok. Pri kemični analizi so v primerjanju z odlično parmsko sorto ugotovili, da vsebuje nova rumena sorta znatno več pepela, mnogo več sladkorja in mnogo manj kisline. Kdor se bi slučajno zanimal za to sorto, n ja vpraša po P. M. 66. ki se imenuje tudi »lingotto d’oro«. Zavarujte zrnje v sfkram&afr Predno spravimo zrnje, pa naj bo to pše- 100 gramov na 100 kg. če je zrnje že suho niča, koruza, fižol ali kakšno drugo zrnje, , in je na debelem kupu, ali v vrečah ali v moramo najprej shrambo dobro razkužiti, J skrinjah, potem prah permešamo z zrnjem, nato pa razkužiti še spravljeno zrnje. I Če pa se mora zrnje še sušiti, je najbolje, Shrambo razkužimo tako, da jo najprej ! da poprašimo nekoliko po tleh ali po po-dobro pometemo, operemo in sploh poči- > du, natros’mo zrnje in povrhu zopet postimo, nakar poskrbimo, da je dobro pre- prašimo s prahom »fitogamma cereali«, 1 vedno v navedenih količinah na 100 kg. Razkužilo med zrnjem pa deluje zanesljivo le kakšnih 6 mesecev, zato moramo razkužitev ponoviti. •-- LETOŠNJI PRIDELEK BRESKEV V DRŽAVAH SET Cenijo, da bo letošnji pridelek breskev v Italiji nekoliko večji od lanskega, to pa zaradi novih nasadov, ki postanejo letos donosni, če ne bi bilo teh nasadov, bi bil pridelek manjši, ker so breskve v mnogih provincah trpele od neurij. V zadnjih 5 letih sta v Italiji znašala pridelek breskev in izvoz: zračena, in zato držimo okna par dni odprta. Nato pripravimo škropivo, in sicer: v 100 litrih vode raztopimo 250 gr asporja, 100 gr. koloidalnega žvepla (ali ultrazolfo) in 100 gr Panam. S tem škropivom moramo skrbno poškropiti vso shrambo, posebno pa vse kote, ker v njih se skriva mrčes in tam je tudi leglo mnogih glivičnih bolezni. S tem je shramba razkužena. Nato naj se posuši. V suho shrambo začnemo spravljati zrnje, recimo pšenico. Najprimernejše sredstvo za razkužUev zrnja je »fito<3am-ma cereali«. Na 100 kg pšenice je predpisanih 50 gramov tega prahu, a je bolje dati nekaj več, za fižol, grah in koruzo ter debelejše zrnje dvakrat toliko, torej vsaj Dohodek iz kmetijstva V naslednji razpredelnici navajamo za 11 držav celotni letni narodni dohodek, nato dohodek samo iz kmetijska in odstotek, ki ga predstavlja dohodek iz kmetijstva pri vsem dohodku. Dohodek je zračunan v milijardah ameriških dolarjev: Celotni kmetijski % kmetij. na celotnem Belgija-Luks, 17.27 0.856 7.0 Francija 67.80 6.935 10.0 Zah. Nemčija 81.78 4.880 6.0 Italija 39.40 6.108 15.5 Holandska 12.99 1.147 8.8' skupaj SET 214.24 19.926 9.3 Anglija 73.27 2.723 3.7 Danska 6.96 0.980 14.0 Irska 1.92 0.423 22.0 Norveška 5.13 0.445 3.7 švedska 13.70 0.671 4.9 ZDA 528.29 21.130 4.0 Kdor razume, kaj pomenijo te številke. lanko razbere marsikaj, npr. da so Zdru- žene ameriške države gospodarsko znatno močnejše kot vseh 9 navedenih evropskih držav skupaj. Od vseh navedenih držav igra kmetijstvo najmanjšo vlogo v Angliji in v Norveški, največjo pa na Irskem, potem v Italiji in šele nato na Danskem, torej v državi, katere kmetijstvo se vedno stavi za zgled. V Evropi ima najvišje dohodke Zah. Nemčija, njej sledi Anglija in tej Francija. Iz kmetijstva pa ima v Evropi najvišje dohodke Francija. Če bi hoteli sklepati na podlagi zgornjih številk, v kateri državi ne more biti blaginje, potem bi bila ta država Irska. Do sklepa tudi pridemo na podlagi neresnične rečenice: Kjer je kmetijstvo, je mizerija, bogastvo pa je tam, kjer je industrija. Vendar to ni res. Odvisno je le od tega, kako znajo ljudje in narodi razviti naravne vire blaginje, s katerimi razpolagajo, in kaj smatrajo za blaginjo: ali mirno in zadovoljno življenje, ali stalno hlepenje po novem luksusu in lakirani pločevini, kar uničuje živce in dušo. Leta Pridelek v st. Izvoz v st. 1961 10.160.000 2.363.162 i 962 10.369.000 2.024.367 1963 12.670.000 2.499.433 1964 13.087.000 2.685.659 1965 12.998.000 2.247 097 Torej cenijo letošnji pridelek breskev v 1 tal’j i na nekaj nad 13 milijonov stotov. Po pokrajinah je najvišji pridelek v Emi-liji-Romagni (Ferrara!) in ga cenijo na 5 milij. st. Po pridelku sledi Campania (Salerno, Napoli), kjer računajo na 2.6 milij. stotov. Na 3. mestu so Benečije s središčem proizvodnje v Veroni. Tja računajo tudi naše kraje. Francija: Breskve so zaradi neugodnega vremena zelo trpele. Zato cenijo letošnji pridelek na 3.2 milij. stotov proti 4.6 milij. st. lanskega leta. Zah. Nemčija: Zaradi neugodnega vremena bo znašal pridelek samo 200.000 do 240.000 stotov. Belgija-Luksemburg: Velika škoda zaradi neurja in pridelek le 30.000 do 42.000 st. Nizozemska pridela komaj 10.000 do 12.000 stotov breskev. Iz tega sledi, da pridelajo vse ostale države SET komaj dobro četrtino toliko breskev kot Italija. Zato pa upajo italijanski izvozniki, da bodo letos izvozili več breskev kot druga !eta. tfpomhii L2> piue 'io&totme m 9 ■ ■ a BRUSILOVA OFENZIVA SPOMLADI 1916 Inž. .1. K. A ta skoraj tragedija ni bila edina. Bli- čeki vlaka — pa je moralo biti še znatno žala se je tragedija za vse. Pomanjkanje hujše, kot v našem, ker je mnogo bolni-vlage, žgoče bolečine v črevesju, ošibelost, j čarjev z nosili prenašalo ujetnike na po-skrajna duševna otopelost z istočasno moč- | stajo Rdečega križa, ki je bila na koncu no živčno razdraženostjo, vse to trpljenje glavnega postajnega poslopja. Med tem pa je povzročilo krvavo drisko. Najprej je to opazil eden in povedal, potem drugi in prav kmalu — čez pol dneva — jo je čutila nad polovico sotrpinov. Ves čas so hoteli čepeti na latrini. Najbrž so odgovorni ^ jnem { ■ in črkoval: za transport ze kaj zavohali. Dejstvo je da ukrnim- so skupine starejših žensk pometale in prale vagone, za njimi pa jih je bolničar razkuževa! z apnenim kloratom. Nisem iskal, marveč slučajno sem opazil se je vlak ustavil na veliki postaji, odprli so vrata, a nismo smeli ven. A že čisti ziak se nam je zdel odrešenje. Takoj sem skušal ugotoviti, kako se imenuje tista postaja, in ko sem prečital »Vinica«, sem se začudil temu imenu. Ali uspeva tu trta? Spomnil sem se, da je v Galiciji kmalu za Kolomejo naš maršbataljon bival nekaj dni v kraju »Vinogradi«. Pred vsakim vagonom je stal oborožen vojak, ob vlaku pa so šli v treh, dva v uniformi in eden v civilu. Ko so prišli pred naš vagon, je oni v civilu vprašal »Wie vie-le krepiert?« (Koliko crknjenih?) Sotrpini so mi naročili, naj odgovorim jaz. Povedal sem — seveda nemški —, da ni nihče mrtev, da smo vsi bolni za rdečo grižo. Posebno sem prosil za vodo. Očividno me niso razumeli, ker civilist je rekel »Morgen Darnica alles gut« in trojica je hotela mimo. Takrat so ostali začeli kričati »voda, voda«. To so razumeli, se nekaj posvetovali in končno so dali navodilo, naj iz vsakega vagona po S ljudi pobere vse čutarice in naj gredo po vodo, a samo vagon za vagonom. Ker so se nosači napili že pri vodovodu, smo prineseno vodo razdelili in vsak od nas je dobil le pol čutarice. Eno čutarico smo odločili Pavletu za obkladke. Prepričani smo bili, da bomo dobili še kruh in ješprenj, a namesto tega so vagone zaprli in kmalu je vlak odpeljal. Bili smo bogatejši za veliko razočaranje. Vlak je vozil. Postajali smo vedno bolj pobiti, žalostni in jezni. Niti kritizirali nismo postopka z nami. Vdali smo se v usodo in naša opravila so bila: spanje, stokanje, obisk latrine, malo molitve ali preklinjanja, tudi oboje. Obisk latrine je postajal vedno pogostejši, ker je krvava driska zagrabila vse. Na smrad smo kar pozabili. Tolažil sem sotrpine s tem, da mora biti naš cilj blizu, saj je oni v civilu rekel »Morgen Darnica alles gut«, kar pomeni »Jutri Darnica vse dobro«. Zal smo se pa čez čas že vsi zavedali — čeprav smo izgubili pregled nad časom — da je »jutri« že davno minil. Vlak pa je vozil dalje. Sredi dopoldneva drugega dneva po odhodu iz Vinice se je vlak ustavil na veliki postaji. Odprli so vagone in nam ukazali, da izstopimo. Nihče ni kričal na nas. Vojaki pa so kazali s prstom: »Tam voda«. Tekli smo tja. Bilo je vsaj 100 m dolgo korito, v katero je tekla voda. Napili smo se in umili, čeprav ne obrisali. Drugi so med tem opravili svojo potrebo kar čepe, ker latrin nam ni nihče pokazal. Večkrat se Kitv. Smo torej v Kijevu, v stari ukrajinski metropoli. V duhu sem si sestavil zemljevid Ukrajine, ki pa je ostal v megli. Samo toliko sem se zavedal, da mora biti v bližini velika reka Dnjeper. Bolj jasne in točne slike nisem mogel zgraditi v svojih možganih. Bil sem preveč utrujen, lačen pa niti ne bogvekaj, čeprav nisem mogel zračunati, koliko dni je preteklo, odkar sem pojedel zadnji košček kruha. In kateri ! kruh? B;1 je tisti košček, katerega mi je dalo angelsko dekle na stopnicah svoje hiše po onem — če ne peklenskem, vsaj vi-carskem — nočnem maršu. Hranil sem tisti košček kruha najprej za spomin, potem kot zdravilo, končno pa kot skrajno rezervo, katero sem pogoltno končal, obrnjen v kot na svojem ležišču. Drugi so končali svoje zalogice vsaj pol dneva prej. Izgledalo je, da so vsi vagoni razkuženi. V gručah smo stali vsak poleg svojega vagona in čakali. Na kaj . ..? Mislili smo pač, da nas povedejo h kakšnim kuhinja, l in nam razdelijo kaj toplega. In res. Stražarji so nam kazali v smer, kjer so bili prostori Rdečega križa ter govorili »tam kipjatok!« če bi bili Srbi, bi jim bili plačali milo za drago, kot so oni za vsak nič spomnili nas na naše matere z »mate tvo-iu j . . .«. Kaj nam bo služil tvoj kipjatok, če pa nimamo ne čaja ne sladkorja in ne kruha. Nekaj je pa le bilo takih optimistov, ki so mislili da bodo kaj dobili, in so šli h kotlom za kipjatok, a so se razočarani vrnili. Med temi sem bil tudi jaz. V Darnici Obupni videz našega položaja pa se je kmalu razjasnil. H gruči vsakega vagona se je priključil negovan mladenič s pla-vordečim trakom na rokavu. Lepo nas je pozdravil z »maucta«. To pa je kot češki, sem si mislil. In res, vprašal nas je, če zna kdo češki. Najprej se ni oglasil nihče, potem pa sem se jaz oglasil, češ da razumem češki, a da govorim bolj slabo. Z mojim znanjem pa je bil kar zadovoljen in me je vprašal, kje sem se naučil. Povedal sem, da sem mnogo občeval s Čehi na Dunaju. Rekel mi je, da mu bom pomagal sestaviti osebno l!stino vsakega posameznika in je rekel, da je najbolje, če kar začnemo. Do odhoda vlaka da je še več kot pol ure. Povedal je, da se odpeljemo v Darnico — razmestitveno taborišče — ki je takoj onkraj reke Dnjeper, in da bomo čez kakšno uro že tam. Povedal sem mu, v kakšnem stanju smo, da imamo krvavo grižo, da smo umazani, strahovito utrujeni in lačni. Odgovoril je, da v zadnjih dneh marsikaj ni v redu, ker prihajajo ogromne mase ujetnikov, a da bo on za nas poskrbel, kolikor bo šlo, takoj, čim pridemo v Darnico, kamor nas bo spremljal. Seveda udobnosti zaenkrat ne bo. »Sedaj pa začnimo in sicer kar pri tebi kolega, ker tudi jaz sem visokošolec na vseučilišču v Pragi. Tudi jaz sem bil ujetnik, a sedaj sem že napol naturiliziran Rus. Takih nas je več in sedaj pomagamo oblastem, ker drugače bi bil še večji nered kot je. Začnimo!« (Dalje) Pokristjanjenje Slovencev (Nadaljevanje s 3. strani) ( bili tedaj bolj povezani celo s polabskimi drugemu, tujemu ljudstvu, ampak je videl ,Slovani kakor s svoiimi hrvaškimi sosedi na panonskih Slovencih še vedno del enotna I |U9U- ker niti eno samo zgodovinsko poroči- ga slovenskega ljudstva. Presenetljivo je, da so slovenski zgodovinarji to čisto prezrli, čeprav je tako očitno. Jasno je, da so storili to samo zaradi tega, ker so umetno in shematično razdelili Slovane na južne, severne in vzhodne in togo prišteli posamezne narode k tej ali oni skupini, ne da bi dopustili kake prehode in izjeme. Pri tem pa so se dali voditi bolj po geografskih in političnih teorijah (npr. po teoriji »ilirstva« in »jugoslovanstva« ) kakor po ugotovitvah zgodovinske in jezikovne znanosti. Povezanost med Slovenci, Slovaki in Čehi pa dokazuje še več drugih dejstev, med drugim to, da sta imeli karantanska in panonska slovenska kneževina zveze izključno samo na sever, nikoli pa na jug, razen v primeru Ljudevita Posavskega, ki pa je tudi imel svojo kneževino v današnji Slavoniji. Že njeno ime pa kaže, da je spadala prvot- lo ne navaja kakega stika s temu Dalje izpričuje sorodnost med Slovenci in Slovaki-Moravani tudi dejstvo, da se je škof Me od iz Moravske podal h knezu Koclju, prav tako nekako samoobsebi razumljivo. Če bi bilo šlo za čisto tuje ljudstvo in tujega kneza, bi bil gotovo bolj hladno sprejet, ali pa bi sam ne bil iskal tam gostoljubja, ko je moral bežati. Tudi jezikovno ni bilo, kot kaže, prav nobenih težav, nasprotno. Metod si je v najkrajšem času pridobil večje število učencev, ki so ga celo spremljali v Rim, kot prvi znani slovenski rimski romarji. In še tretje dejstvo potrjuje domnevo, da so prišli Slovenci v Karantanijo in v večji del drugih slovenskih pokrajin s severovzhoda, namreč dejstvo, da so jih imenovali Nemci »VVindi«, »Wendi«, »Windische«, kakor sicer samo druge severne Slovane, nikoli pa ne južnih Slovanov. V njih so torej videli enako slovansko pleme kakor v Čehih, polabskih Slovanih in v Slovakih. Nadaljnji dokaz je v tem, da so imenovali no najbrž etnično prav tako k slovensko-slo-vaško-panonskemu etničnemu prostoru. Ta-mi je povrnila v sanjah slika: velika po-j ko so se karantanski Slovenc, kar nekam staja, za več tržaških glavnih trgov, po ' samoposebi razumljivo povezali s Samovo ; Slovenci' svoje utrdbe »gradeč«, kot so jih njej pa razstresene stotine vojnih ujetni- državo v nekako konfederativno enoto, pri imenovali severni Slovani, niso pa poznali kov, ki čepe opravljajo svojo veliko po- 1 čemer so ohranili svojo kneževino (in ta se tega jzraza balkanski Slovani, trebo. Vsi in v vseh vagonih smo imeli je kot edina državna tvorba ohranila tudi po 1 krvavo drisko. V nekaterih vagonih — na ’ razpadu Samove države). V e kaže, da so (Dalje) Š PO II T IV I I” JI« K O I. JEC I> LEPE TEKME NA SVETOVNEM —m—o—■—^———— mimiiMi-.jiaaHnuHBHMHHamMnm NOGOMETNEM PRVENSTVU Po sedmem tekmovalnem dnevu svetovnega nogometnega prvenstva, to je po dokončanih elimi-nacijskih tekmah v vseh štirih skupinah, je stanje naslednje: Anglija - Urugvaj 0-0 Francija - Mehika 1-1 Urugvaj - Francija 2-1 Anglija - Mehika 2-0 Urugvaj - Mehika 0-0 Anglija - Francija 2-0 Nemčija' - Švica 5-0 Argentina - Španija 2-1 Španija - Švica 2-1 Argentina - Nemčija 0-0 Argentina - Švica 2-0 Nemčija - Španija 2-1 Brazilija - Bolgarija 2-0 Portugalska - Madžarska 3-1 Madžarska - Brazilija 3-1 Portugalska - Bolgarija 3-0 Portugalska - Brazilija 3-1 Madžarska - Bolgarija 3-1 Sovjetska zveza - Severna Koreja 3-0 Italija - čile 2-0 Čile - Severna Koreja 1-1 Rusija - Italija 1-0 Severna Koreja - Italija 1-0 Sovjetska zveza - čile 2-1 LESTVICE III. skupina Portugalska 3 3 0 0 9 2 6 Madžarska 3 2 0 1 7 5 4 Brazilija 3 1 0 2 4 7 2 Bolgarija 3 0 0 3 1 3 0 IV. skupina Sovjetska zveza 3 3 0 0 6 1 6 Severna Koreja 3 1 1 1 2 4 3 Italija 3 1 0 2 2 2 2 Čile 3 0 1 2 2 5 I ČETRTINE FINALA je loroj klasificiralo I. skupina Anglija 3 2 1 0 4 0 5 Urugvaj 3 1 2 0 2 1 4 Mehika 3 0 2 1 1 3 2 Francija 3 0 1 2 2 5 1 II. skupina Nemčija 3 2 1 0 7 1 5 Argentina 3 2 1 0 4 1 5 Španija 3 1 0 2 4 4 2 Švica 3 0 0 3 1 9 0 Za četrtfinalne tekme se naslednjih osem moštev: Skupina A: Velka Britanija in Urugvaj: skupina B: Zahodna Nemčija -im Argentina; skupina C: Prvtugalska in Madžarska; skupina D: Sovjetska zveza in Severna Koreja. Zadnji dan ni prinesel presenečenj. Prve štiri tekme med moštvi bodo v soboto, 23. t. m., med štirimi preostalimi 25. im 26. t. m. v Liverpoolu in v Londonu, finalna tekma za prvo mesto pa bo 30. t. m. v Londonu. V soboto 23. t. m.: London : Anglija-Argentina Sheffield : Z. Nemčiia-Urugvaj Sunderland: SZ-Madžarska Liverpool: Portugalska-Sev. Koreja DOSEDANJE TEKME Lahko se reče, da so bile vse dosedanje tekme na resnično kvalitetni ravni in da se moštva borijo, kolikor največ morejo. Najlepša' tekma doslej je bila nedvomno med Brazilijo im Madžarsko, v kateri je madžarsko moštvo proti pričakovanju napravilo konec brazilskim upom na tretje svetovno prvenstvo, četudi je vse kazalo, da je za Madžare svetovno prvenstvo končano, ker so izgubili tekmo s Potugalsko, se niso vdali in so se pogumno vrgli v boj s slavnimi nasprotniki. In pokazalo se je, da tudi v športu pogum veliko DOM Za poletne večere med počitnicami Vsakoletni problem, ko se odpravljamo na do- , Pust, je tale: kaj vzeti s seboj, poleg neobhodnih i sPprtnih potrebščin, da ne bomo v zadregi ob misli na ijjak bolj svečan večer. Poletje, in še posebno počitnice, so čais za lahkotne in vesele obleke iz Sifona in organdija. Geometrični liki, veliki rožaisti vzorci v živih pastelnih barvah, rpa' tudi brilantne enotne barve so aktualne in samo izbirati je treba. Kar 'zadeva kroj oblek, so letos v modi plišeji, tunike s kimono rokavi, naborki, pa tudi rahlo oprijemajoče se obleke. Če ste majhne postave, se odločite raje za živahne pastelne barve; obleke naj dopolnjujejo ostale pritikline vedno v prav tako živahnih barvah, recimo v rožnati, sinji, rumeni ali »bedge« barvi. Črno barvo prepustite blondinkam in ženskam, ki so visoke nad 160 centimetrov. Če ste pa' visoke, vam bosta pristajali modra in bela barva ter lamč tkanine. Pritikline pa naj bi v tem primeru dopolnjevale obleko v klasič- nih kombinacijah: belo in črno, črno in zlato, belo in srebrno, belo in sinje. Naslednji problem je, kako zložiti v kovček obleko iz šifona ali svile, ko pa vemo, da se te tkanine tako zelo mečkajo, da nas spreleti groza, ko jih potegnemo iz kovčka. Tudi to nevšečnost lahko odpravimo. Predno obleko položite v kovček, natlačite krilo in tudi rakave z zelo mehkim in tankim papirjem. Če pa bi vseeno potegnile na dan zmečkano obleko, potem natočite v kopalno kad vrelo vodo in obesite obleko nad paro, pa se bo sama od sebe zlikala. O dišavah smo že govorile, vendar naj vam ponovim še enkrat: če vzamete poleti v roke par-fem, naj bo to samo zvečer. Če je vaš običajni parfem svež, to je tak, ki s toploto ne postane težaik, ga lahko uporabljate tudi poleti. Če pa je vonj cvetličen, to se pravi, da ima parfem duh po vijolicah, hiacintih, šmarnicah in podobno, ga spravite v predal, kjer naj počaka hladne dni, ter si hitro kupite svežo kolinsko vodo. MARTINA zaleže. In s pogumom je tudi sreča. Zmagali so in obenem zaigrali nepozabno tekmo, ki bo vsem, ki so jo videli bodisi na igrišču ali po televiziji, še dolga lota ostala v spominu. Bila je napeta1 kot najbolj napeta drama, od prvega do zadnjega hipa. Pokazala je, kaj more biti pravi nogomet. Italijansko moštvo pa je pripravilo svojemu občinstvu dva zelo mrzla tuša. Najhujši je bil drugi : poraz od Korejcev, iz katerih se je italijanski športni tisk prej ves čas norčeval kot iz nekake Pepelke, ki je zašla na veselico bogatašev. Nauk iz tega? Lahko ga snozna vse.k: nikoli podcenjevati nasprotnika, nikoli pa se tudi ne dati psihično premagati od njega. Italijanom pa se nedvomno maščuje tudi preveliko razvajanje nogometašev in zlasti zvezdništvo, posebno pa kult »tujcev«. V vsakem moštvu prve lige je kak tujec, kateremu morajo vsi streči in ki velja za nenadomestljiv steber moštva. Kadar morajo potem italijanski nogometaši nastopiti sami, imajo kljub svojemu velikemu tehničnemu znanju in športnim kvalitetam občutek, da jim nekaj manjka' in da kot moštvo niso popolni. To jim jemlje zaupanje vase. In rezultat tega nezaupanja vase smo videli. Italija je eliminirana s svetovnega prvenstva in eliminirala jo je prav Pepelka. Pri vsem tem pa nekateri pozabljajo, da je nogomet samo — igra. Iz Trsta USODA LADJEDELNICE SV. MARKA Usoda ladjedelnice Sv. Marka v Trstu še vedno ni odločena. Gotovo je le, da v primeru, če jo bodo ohranili, tega ne bodo storili iz gospodarskih, ampak iz političnih razlogov, na pritisk tržaške javnosti. Kot vse kaže, vodstvo skupine IRI vztraja pri svojem načrtu modernizacije in osredotočenja italijanske ladjedelniške industrije, v kateri naj bi ne bilo več mesta za kronično deficitna podjetja. Pri tem se prof. Petril-li ne ozira na nobene druge kot samo na tržno-gospodarske razloge. V tem je dosleden, ker je tudi jasno, da načrt, ki je izdelan samo po kriterijih gospodarnosti, ne more poznati kompromisov, s katerimi bi se odrekel svojemu najvažnejšemu načelu. Po drugi strani pa bi pomenila izguba ladjedelnice Sv. Marka hud udarec ne toliko za delavce v njej, katerim je zagotovljena zaposlitev v novi tovarni, ki naj bi jo nadomestila, ampak za desetine drugih podjetij in obrtnikov, s tisoči delavcev in nameščencev, ki imajo zdaj važen vir dohodkov v delu in dobavah za ladjedelnico. Tu se bo izguba ladjedelnice najhuje poznala v gospodarskem in socialnem pogledu. Zato je razumljivo, da v teh krogih s strahom mislijo na možnost, da bi bila ladjedelnica odpravljena. Slišati je, da nameravajo prirediti sindikati v kratkem novo splošno stavko, o kateri pa je dvomljivo, da bo kaj zalegla, ker predstavlja sredstvo pritiska, ne pa prepričevanja, in rešitev, sprejeta pod pritiskom, pač ne bi bila najbolj gospodarska in premišljena. Konstruktivnejša se zdi pobuda tržaške trgovinske zbornice, ki je sestavila skupino strokovnjakov, da bi preučili to vprašanje. Ta skupina izdeluje zdaj predloge za ohranitev ladjedelnice, tako da bi bilo to tudi gospodarsko utemeljeno. RAZPISI IN TEČAJI Tržaška' občina je razpisala naitečaj za namestitev 16-ih mestnih redarjev. Pogoji so naslednji: Nižja srednja šola, starost od 21 do 30 let ter višina vsaj 170 cm. Finančno nadzomištvo v Trstu je razpisalo javni natečaj za 270 mest pomočnika tehničnega operaterja odseka za' neposredne davke ter za 31 mest tehničnega operaterja odseka za posredne davke in pristojbine. Pri središču za poklicno izobrazbo INAPLI v Trstu, ulica Giarizzole 22, je vpisovanje v dnevne in večerne tečaje za električarje, radiotehnike in varilce. Tečaji se bodo pričeli 1. oktobra'. -s- Roka