PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini a-'i 'Af\ 1- Abb postale I gruppo - CiGllfl 4U lil* Leto XXII. Št. 69 (6356) TRST, sreda, 23. marca 1966 PROSLAVA STOLETNICE PRIKLJUČITVE BENEČIJE^ Saragat o resnični domovinski ljubezni o svobodi in spoštovanju dragih narodov Akti o obtožbah v zvezi s Škandalom Fiumicino izročeni v preiskovalni komisiji parlamenta - Številne interpelacije parlamentarcev o primeru «La Zanzara» RIM, 22, — Predsednik republike Saragat je danes pričel o- i akte o obtožbah, ki jih je sestavi-bisk pokrajin Benečije, katere so pred sto leti s plebiscitom lo javno tožilstvo v zvezi z leta- priključili Italiji. Otvoritvena svečanost je bila danes v Benetkah in ji je prisostvoval tudi predsednik vlade Moro. Predsednik republike je prispel z letalom ob 9.40 na letališče Marco Polo, od koder se je odpeljal z motornim čolnom na sedež prefekture in kjer ga je pozdravil beneški patriarh. Od tu so se Saragat, Moro in beneški župan Favretto Fisca odpeljali s tipičnim beneškim čolnom na Trg sv. Marka. Predsednika republike je pozdravljala velika množica Benečanov. V dvorani največjega sveta do-ževe palače je bila svečanost on stoletnici, med katero je najprej spregovoril beneški župan, nato pa je prof Alberto Cisalberti predsednik inštituta zgodovine preporoda imel uradni govor. Zadnji je spregovoril Saragat o pomenu in vrednosti preporoda. Ugotovil je njegov globoki smisel v težnji po svobodi. Za svobodo so se borili vsi udeleženci gibanja najrazličnejših struj in tendenc. Svoboda pred tujcem, kar je pomenilo zahtevo po neodvisnosti na osnovi načela nacionalnosti. Svoboda pred absolutizmom, Dred nazadnjaškimi sistemi in policijskim nasiljem. Gre za dve plati istega vprašanja: svoboda za ljudstvo in svoboda za posameznika. Načelo nacionalnosti, kot so ga izdelali ustvarjalci italijanskega preporoda in zlasti Mazzini ni bilo omejeno na Italijo, temveč je imelo splošno vrednost in je veljavno za vse narode. Ta splošno človečanska zavest je bila značilna za italijanski patriotizem v začetku preteklega stoletja, ki se bistveno razlikuje od ekskluzivističnega nacionalizma, za katerega je zamisel domovine negacija spoštovanja drugih domovin in ki ustvarja hierarhične lestvice narodov, si izmišljuje mite o izbranem narodu, vodi k nasilju in zatiranju. Vzklik mučencev »Živela Italija* moramo zato razumeti v tem okviru, zaradi česar ‘e še bolj plemenit Ne smemo pozabiti, da so številni italijanski domoljubi, ki se niso mogli boriti v domovini za lastno deželo, nadaljevali bitko za neodvisnost in svobodo drugih dežel, saj so bili prepričani, da se bore za iste cilje. V tej zvezi je nato Saragat ugotovil idejno nadaljevanje prvega in drugega preporoda, saj je svoboda dobrina, katere se ne pribori za večno in katero je treba varovati in braniti. Predsednik republike se je zadržal v Benetkah ves dan in bo jutri ob 9.30 odpotoval v Treviso, popoldne pa obiskal Belluno. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o proračnu, v katero so posegli številni poslanci. Sardinec Melis je obžaloval premajhno zanimanje države in državnih podjetij za Sardinjo. Odgovoril mu je minister za državne udeležbe Bo, ki je istočasno skušal odgovoriti na kritike proti ENI. Minister je dejal, da ENI ni opustila proizvodnje kemičnih izdelkov na osnovi petroleja v zvezi z bližnjo združitvijo družb Edison in Montecatini, temveč da to proizvodnjo krepi. V tej zvezi je navedel dosedanje investicije v višini 55 milijard za naprave v Geli in Basentu in predvidene nadaljnje investicije v višini 62 milijard lir v petih letih. Demokristjan Spinelli pa je obžaloval poseg obrambnega ministrstva, ki je dalo na razpolago 300 javno liščem Fiumicino. Gre za resne obtožbe proti bivšemu ministru za javna dela Togniju, med katerimi je menda tudi obtožba, da je neko podjetje prejelo «po pomoti« 750 milijonov lir in da je isto podjetje istočasno zgradilo za isto vsoto nov sedež KD v Rimu. Preiskovalna komisija bo morala najprej zamenjati nekatere svoje člane, ki so prevzeli obveznosti v vladi. Ta- z ustavo in zahtevajo zagotovila za svobodno razpravo in izdajanje listov na šolah. Liberalec Velitutti protestira proti načinu objave o sodnem postopku, kar so sodniki naredili na pravi tiskovni konferenci. Končno je socialdemokrat Massari predložil zakonski osnutek, s katerim se izpremenjajo členi zakona o sodišču za mladoletne, da se taki primeri ne bi več mogli ponoviti. Vsedržavni odbor mladinskega gibanja KD je na zasedanju v Pe- ko bodo morali zamenjati člane =________________________________ KD Restiva, Cossiga, Rubinaccija I saru odobril resolucijo, v kateri iz. in Agrimija, ter izvoliti novega raža ogorčenje zaradi postopka z predsednika, saj je komisiji do se- dvema dijakoma. Odbor potrjuje daj predsedoval Restivo. velik pomen študentskih publika- PO IZSTOPU FRANCIJE IZ ATLANTSKEGA PAKTA Vlada ZDA je včeraj izročila odgovor na zahtevo o umiku ameriških čet iz Francije Besedilo odgovora še ni objavljeno - Baje zahtevajo ZDA pojasnilo o sedanji francoski «nedoločeni formulaciji» - Pričakujejo se odgovori še ostalih trinajstih atlantskih držav - Bali obišče Pariz 29. t. m. PARIZ, 22. — Vlada ZDA je danes odgovorila na de Gaullo-vo zahtevo, naj se iz Francije umaknejo ameriške čete, oporišča in glavni štab NATO. Odgovor je izročil v Washingtonu državni podtajnik George Bali francoskemu poslaniku Charlesu Lucetu Vsebina ameriške note še ni znana, toda dobro obveščeni krogi poudarjajo, da je «vljud- Danes je, pričel z delom senat, ki je soglasno odobril zakon o pre. prečevanju tihotapstva s kavo. Zakon predvideva ustanovitev licence za skladišča s kavo in uvedbo potrdila za prevoz kave, za katero se je plačala carina. Potrdila ne bodo potrebna za domač ^družinske zaloge in manjše zalog, v barih. Zakon mora odobriti še poslanska zbornica. Razburjenje okrog študentovskega publikacij za vzgojo novih generacij in zahteva od vlade, da takoj ukrepa in omogoči svobodno izražanje mnenj v študentskem tisku. Končno resolucija vsedržavnega vodstva mladinskega gibanja KD zahteva ukinitev vseh tistih norm, ki so v nasprotju z načeli svobode, ki jih izrecno navaja ustava. Univerzitetni študenti so v Mes-smi zasedli univerzo in so se v njo zaprli. Prebivalstvo . . _ . z zvočniki polista «La Zanzara« se še zdaleč zivalo k solidarnosti, ker so bili ni poleglo, temveč dobiva vedno ; prisiljeni k tako ostremu ukrepu, večji obseg. Najrazličnejše osebno- i zaradi namer, da se ukine fakul- sti in organizacije odločno obsoja- teta za politične vede. Nadaljuje,, jo postopek milanskega javnega to- se vsedržavna stavka zdravnikov izstoPu iz na, toda čvrsta«, da dopušča možnost kompromisa, če bi ga de Gaulle želel. V noti se nadalje poudarja veljavnost »vojaškega integriranega in neodvisnega ustroja na atlantski ravni«. Nota pobija razliko, ki jo dela de Gaulle med «politično in vojaško vsebino« atlantskega zavezništva. Baje je namen odgovora doseči s francoske strani pojasnilo o tem, čemu se pravzaprav Francija odreka v atlantskem paktu. Vlada Z.DA bi torej hotela, naj bi prihodnjo potezo napravil de Gaulle — kot komentirajo nekateri ameriški krogi, ki trdijo, da bi vlada ZDA hotela doseči, da bi se de Gaulle odrekel »nedoločeni formulaciji, in naj bi zaveznikom pojasnil, na kakšen način bi Francija mogla nadaljevati s svojim »političnim« sodelovanjem v NATO ob istočasnem vojaškega zavezništva. I Trdi se, da bodo ameriški odgo- vor objavili jutri v Washingtonu, ko bo gotovo, da ga je francoska vlada prejela in proučila. Medtem pa se je zvedelo, da bo ameriški državni podtajnik Bali 29. tm. prišel osebno v Pariz. Pravijo, 'da bo poročal o razvoju položaja v Vietnamu in v jugovzhodni Aziji. V krogih NATO, v katerih se je za novico zvedelo, dodajajo, da bo Bali »izkoristil to priložnost in se pogovarjal tudi o položaju, ki je nastal po zadnjih pobudah pariške vlade«. Predstavniki 14 držav pa se bodo sestajali od časa do časa v prihodnjih dneh Kot vsako sredo, se bo sestal tudi jutri atlantski svet. Datum prihodnjega sestanka štirinajstih pa še ni bil določen, toda verjetno bo še ta teden. Sedaj se pričakujejo odgovori še ostalih trinajstih atlantskih držav, katerim je francoska vlada poslala že pred dvema tednoma obvestilo o svojem sklepu o izstopu iz NATO. Danes se je v Parizu zvedelo tudi, da bo de Gaulle uradno obiskal Poljsko v septembru letos. Kot je znano, bo francoski predsednik odšel na uraden obisk v Sovjetsko zvezo 20. junija in bo ostal okrog deset dni. Danes pa je prispel v Kairo An-dre Malraux, državni minister za kulturne zadeve. Njegov obisk i-ma sicer uradno kulturni značaji toda v resnici pa je zelo velikega političnega pomena. Komentatorji poudarjajo tudi važnost dejstva, da bo Malraux po povratku iz Kaira odpotoval na uraden obisk v Izrael. Jean Lecanuet, kandidat centra na decembrskih predsedniških volitvah, je de Gaullovo politiko do atlantskega pakta kritiziral, češ da zavrača integracijo in spravlja v nevarnost obrambo Evrope. De-mokristjanski prvak je dejal, da je treba ustvariti Evropo, ki bo »gospodarsko in vojaško integrirana«. Očital pa je vladi ZDA, da svojim zaveznikom ni predložila »bolj integralnih formul« in dodal: »V stališčih Washingtona je preveč golizma.« ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA PSI vojaških zdravnikov med stavko, trebe uvede disciplinski postopek, zdravnikov zavarovalnih ustanov. I V bistvu podobno zahtevo je mi-Gre za ukrep, ki krši sindikalne nistru naslovila tudi lombardska svoboščine in za spore o pristojno- federacija PRI, ki se zgraža nad sti raznih ministrstev. Poslanec Ali- ravnanjem namestnika milanskega ni (PSIUP) je govoril o zadržanju j javnega tožilca, vlade do sindikalnih organizacij in i Med celo vrsto interpelacij par- žilca, ki je prijavil sodišču pod ob- j zavarovalnih ustanov tožbo razširjanja spolzkih listov med mladoletnimi ravnatelja lic°- ...........................................m......................................................................................... ja, tri urednike in lastnika tiskar- ‘ ne. V tej zvezi je zanimiva zelo odločna zahteva odv. Marija Berut-tija predsednika Vsedržavnega zdru. ženja sodnikov ministru za sodstvo Realeju, da naj izvede preiskavo o ravnanju javnega tožilca, če v resnici obstajajo grobe samovoljnosti in da naj v primeru po- napadih delodajalcev, ki skušajo ošibiti pravico do stavke. Predsedstvo poslanske zbornice je poslalo preiskovalni komisiji MiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMtiiiiiil DEM OKRIS TJA NSKI KONGRES V BONNU Erhardovi pogoji za«nove odnose»s SZ Kancler ni omenil ne de Caulla ne Adenauerja, ko je govoril o odnosih s Francijo, ki mora biti «tesno ob NA T0» lamentarcev je socialistični poslanec Codignola «odprl-i nov primer nedemokratičnega ravnanja s štu-denti-uredniki šolskega lista. Codignola namreč v interpelaciji govori o tehničnem inštitutu »Marconi« v Bologni, kjer je ravnatelj prof. Vincenzo Alaimo «napovedal pravo vojno« študentom, ki so bili odgovorni za uredništvo in za izdajo lističa «Lo Spillo«. Ravnatelj omenjenega zavoda je uredniku agencije ANSA povedal podrobni potek stvari pri izdaji tega lističa. Ravnatelj je še pred pričetkom izdajanja zahteval za sebe Poročilo tajnika De Martina o osnovnih vprašanjih združitve med PSI in PSDI Predlogi glede odnosov s komunisti, o vstopu v Socialistično internacionalo, uprave lokalnih ustanov in o sindikalnih organizacijah - Seja vodstva KPI - V ponedeljek vsedržavni svet KD RIM, 22. — Pod predsedstvom Nennija se je pričelo tridnevno zasedanje CK PSI, na katerem je prečital obsežno poročilo tajnik stranke De Martino. Prvi del je bil posvečen rešitvi vladne krize in razlogom socialistične podpore novi vladi levega centra. De Martino je ugotovil, da med krizo ni dosledno pravico cenzure, ki jo je £?,lu Je u*otuvli. ua ineu ktizo m tudi izvedel, tako da je v drugi moSoče naJti n°bene druge je- BONN, 22. — Na kongresu zahod-nonemških demokristjanov je imel danes svoj napovedani govor kancler Erhard. Ko je govoril o odnosih s Sovjetsko zvezo je dejal, da so za »nove odnose« potrebna dva pogoja: 1. SZ mora pristati na načelo samoodločbe in nevmešavanja v notranje zadeve tudi. kar zadeva nemški narod in 2. SZ bi morala odgovoriti na svečano izjavo Bonna, da ne bo uporabljal sile, z Ustrezno izjavo, v kateri bi poudarila, da se bo odrekla sedanji metodi za ohranitev dveh Nemčij in da ne bo več uporabljala ne nasilja ne groženj. Dodal je, da hoče njegova vlada začeti razgovore z vsemi vzhodnimi sosedi in tudi s Sovjetsko zvezo, ker da »ni več težko najti take rešitve, ki ustreza vsem tem državam«. Za dejansko dosego miru pa je nujno nemško zedinjenje. »Hočemo«, le dejal Erhard, »da bodo sile ponovno zedinjene Nemčije v službi Evrope in v službi vseh narodov. Prav zato bo vlada storila Vse, kar bo mogla, da se sedanje evropske skupnost in zlasti skupno tržišče čim bolj razširi in v tržišče vstopi tudi Velika Britanija.« Potem Je poudaril svojo zvestobo ' atlantskemu paktu, ker je sestavni del bonske strategije miru. Za Francijo pa je rekel, da mora biti «čim bolj tesno ob atlantskem za-i Vezništvu in francosko-nemško prijateljstvo mora dokazati, da je u-■ činkovito prav v najtežjih trenutkih.« Erhard ni imenoval ne de Gaulla ne Adenauerja. Ko je govoril o zatrjevani spremembi sovjetskega stališča, je Erhard poudaril »sovjetsko grožnjo proti Zahodni Nemčiji« in govoril o sovjetskih vojaških silah, ki so naperjene proti Zahodni Evropi. Ponovil je, da ne biore biti v Evropi varnosti, dokler ne bo rešeno nemško vprašanje * ponovnim zedinjenjem. Seveda ni Pozabil povedati, da je Zahodna Nemčija edina predstavnica nemškega ljudstva. Nato je omenil šo Adenauerjevo pohvalo Sovjetske zveže v zvezi s Pakistanom ter dejal: •Vsi se bomo veselili, če bo Moskva zavzela tako stališče tudi do bas.# Predsednik parlamentarne skupile demokristjanov Barzel pa se v Svojem govoru nikakor ni strinjal 1 Adenauerjevim mnenjem o Fran-ciji. Dejal je, da so Nemci »razočarani in zaskrbljeni spričo razvoja francosko • nemških odnosov«. Re-kel je, da bonska vlada ne more Svtomatlčno sprejeti vsega tistega, *ar se sklene v Parizu. čeor»v »ne Pozablja, da brez Francije ne mo biti ne združene Evrope ne ze-‘ '•‘njene Nemčije«. sestanek predsednikov nacionalnih odborov za balkansko sodelovanje predsednik jugoslovanske zveze za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov Nikola Vujanovič. Na sestanku predsednikov nacionalnih odborov, ki bo od 24. do 26. tm. v glavnem mestu Bolgarije, bodo določili dnevni red in datum šestega sestanka nacionalnih odborov za balkansko sodelovanje, ki bo letos v Sofiji LJUBLJANA, 22. — Osnovna tema seje CK ZK Slovenije, ki bo 24. tm. v Ljubljani bo, kako ZK Slovenije, njeno vodstvo in člani izpolnjujejo naloge, ki jih postavljajo družbeni, politični in gospodarski smotri reforme. I številki prepovedal vrsto člankov, ki ' so imeli naslove: «Seksualna vzgoja«, «V ZDA jo imenujejo umazano vojno«, «Sedaj hočemo nekaj reči tudi mi«, «Kritika notranjega pravilnika zavoda«. Pričela se je svojevrstna bitka s študenti, ki so vztrajali in ki se je zaključila tako, da so bili od inkriminiranih člankov objavljeni samo naslovi, namesto teksta pa citati Danteja, Preverta in Shakespeara, ki so imeli za ravnatelja «jasen pomen«. Končno je ravnatelj celotno naklado študentskega lističa zaplenil. Poslanci barbi, Maria Eletta Martini in Arnaud (vsi KD) zahtevajo v interpelaciji takojšnjo izpreme-nitev okrožnice, na osnovi katere so dijaka-urednika telesno preiskali in utemeljujejo popolno neupravičenost take preiskave. Socialistični senatorji Banfi, Ar-naudi, Bonaflni in drugi v interpelaciji govore o oživitvi fašistične norme, ki Je v jasnem nasprotju šitve razen politike levega centra ali predhodnih volitev in da obstaja zadostno zaupanje, da je mogoče uresničiti nekatere pomembne reforme. Glede zunanje politike je pozitivno ocenil Morove izjave v ppslanski zbornici. O odnosih s KD je bil dokaj kritičen, saj gre za »vsakodnevne težave« in se KD sedaj drugače predstavi, kot se je na kongresu v Neaplju. Gre za dvom o nadaljnjem sodelovanju s stranko, ki namerava izvoliti za svojega predsednika prav Scelbo. Drugi obsežnejši in pomembnejši del poročila pa je bil posvečen socialističnemu združevanju. De Martino je podrobneje citiral sklepe zadnjega kongresa, da je treba pred ustanovitvijo enotne stranke izvesti skupne akcije in da bo o združitvi odločal novi kongres. Skupne akcije so dale dobre rezultate, zato je predlagal skupen nastop na bližnjih upravnih volitvah, o čemer pa je treba predhodno razpravljati s PSDI. De Martino je dejal, da bi bil skupni odbor med o- llllllllllllinillllllllllllllllllllllllllHIIIIIMIIIIIIfMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlVlllllllllllllllllllimillliiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiillIj ZA VOJNO V VIETNAMU Senat odobril še 13 milijard dolarjev Protivladne demonstracije v Sajgonu Uspešen nočni napad na letališče sajgonske vojske - Američani uporabljajo strupene pline Beograd. 22. - u le danes odpotoval v WASHINGTON, 22. — Na improvizirani tiskovni konferenci Je pred. sednik Johnson izjavil, da vlada ZDA še ni prejela iz Hanoja »nobenega znaka, ki bi pričal o želji odgovornih ljudi, da se doseže s pogajanji rešitev spopada v Vietnamu.« Ko Je govoril o Kitajski, je dejal, da ZDA sicer želijo poboljšati odnose s Pekingom, toda kitajska vlada še vedno ni spremenila svoje politike in zato Je tudi ameriška vlada ne bo. Johnson je tudi izjavil, da bo prihodnji torek poslal v Sajgon novo misijo visokih funkcnonarjev, ki bodo proučili vojaške programe. Glede atlanskega pakta je izjavil, da bo o tem — zlasti pa o de Gaullovem sklepu, verjetno govoril jutri ob 15.30 pred člani zavoda za zunanje zadeve, ki se bodo sestali v državnem departmaju. Senat pa je danes z veliko veči- budističnih dijakov na poziv posebnega odbora. Do demonstracij je prišlo kljub temu, da se je včeraj govorilo o popuščanju budistov, ki smatrajo sicer govor predsednika vlade Kija za žaljivega, vendar pa se držijo načela, da se ne sme u-porabljati nasilje proti vojaškemu odboru. Demonstranti pa so zahtevali civilno vlado in predsednik Ki jih je imenoval «izdajalce države«. Osvobodilne enote so danes prvič napadle letališče štiri kilometre severno od mesta Dalat in 240 kilometrov sevemovzhodno od Sajgo-na. Napad so izvršili ponoči. Poškodovali so številna izvidniška južnovietnamska vojaška letala in zažgali več sodov goriva. Iz ameriških virov poročajo, da so bile izgube na obeh straneh. Tudi včeraj so ameriška letala bombardirala Severni Vietnam. V severnem delu Južnega Vietnama pa so sestrelili partizani ameriški no^odobril dodatae^kredite ^za Viet- helikopter, pri čemer so izgubili živ- . (jenje vsl VOjB]Cj razen enega. Vlada v Hanoju je obtožila ZDA, da nadaljujejo s kemično vojno in v vedno večji meri uporabljajo strupene pline. Izjava poudarja, da je bilo pri tem uničenih 320 tisoč hektarov pridelka leta 1963, 500 tisoč leta 1944 in 700 tisoč lani. Uničeno je bilo 50 do 60 odstotkov živine, in umrlo je več tisoč oseb. nam v znesku 13 milijard dolarjev. Za kredite je glasoval tudi senator .Fulbright, ki je pripomnil, da Je to storil proti svojemu prepričanju, • V Južnem Vietnamu pa so se protivladne demonstracije zaradi odstranitve generala Tija iz notranjo- Balkansl o sodelovanje Beograda sti prenesle v Sajgon, kjer je da-Sofijo na nes demonstriralo okrog tri tisoč Pismo CK KP SZ o Kitajski? WASHINGTON, 22. — «Washing-ton post« objavlja vsebino tajnega pisma, ki ga je CK KP Sovjetske zveze baje poslal vsem komunističnim strankam. Pismo vsebuje napad na KP Kitajske, za katero je rečeno, da hoče povzročiti vojno med ZDA 'in SZ ter se upira sovjetskemu -redlogu za sestanek med voditelji obeh držav. Za kitajsko protisovjetsko gonjo je rečeno, da je šla tako daleč, da se že širijo govorice, da je možen med obema državama celo oborožen spopad. Se prav posebej pa se v pismu poudarja ogromna škoda, ki jo povzroča KP Kitajske s svojo zgrešeno politiko v Vietnamu, kamor je Sovjetska zve. za poslala lani za pol milijarde rubljev vojaškega materiala. BRUSELJ, 22. — Funkcionarji vseh evropskih ustanov v Bruslju in v Luksemburgu — skupnega tržišča, Euratoma, skupnosti za jeklo in premog, sodišča in evropskega parlamenta — so proglasili 24-urno stavko. Gre za okrog 7000 oseb, ki zahtevajo povišanje plač za 14 odstotkov zaradi naraščajoče draginje. bema strankama koristen, ker bi lahko proučil razna vprašanja in koordiniral skupne politične akcije. Nato je De Martino prešel na splošna vprašanja socializma in na potrebo prehodnega obdobja v strategiji demokratične pridobitve socializma, ko morata kapitalistični sistem in družbeni sistem istočasno sodelovati in ko je treba uvajati reforme ki naj sistem spremene. Prehod lastnine produkcijskih sredstev se ne more nujno izvesti z nacionalizacijo, temveč gre za postopne reforme in za naraščajočo ljudsko podporo, s katero naj se končno ustvari prehod k socializmu. De Martino je aal konkretne predloge glede bistvenih spornih vprašanj med PSI in PSDI. Dejal je, da je treba ustvariti jasno politično in ideološko mejo do komunizma, ker so socialisti dokončno izbrali demokratično metodo. Nova stranka pa ne more postati protikomunistična, ne more biti stranka, ki naj se izključno bori s komunisti. To bi pomenilo neupoštevanje stvarnosti, ko imajo milijoni delavcev, socialisti in komunisti, skupne interese in mnogokrat tudi skupne politične zahteve. Glede vstopa v socialistično internacionalo je De Martino dejal, da se ne more zahtevati, da bi vstopili kot »spreobrnjeni grešniki«, ali da bi sprejeli vsa načela, ki so bila sestavljena v okviru hladne vojne in ki poleg tega niso nikoli bistveno vplivala na politične akcije najvažnejših strank članic internacionale. Najboljši način je preprost vstop, ne da bi omenili »papirje« ali statute. To pa ne pomeni, da bo združena socialistična stranka napravila neke vrste železno zaveso proti vzhodnim državam, saj tudi one sodelujejo v svetovni politiki in so odločilne za mir. Socialistična stranka se bo borila za ustvaritev sindikalne enotnosti, za demokratični sindikat, resnično svoboden in avtonomen. Dosega tega cilja pa je težavna in je na vsak način oddaljena, zato je edina možna začasna rešitev, ko bodo za nedoločen čas delavci obeh strank ostali vpisani v kateri koli sindikalni organizaciji in se bodo obvezali, da bodo vodili politiko enotne akcije. Glede lokalnih ustanov pa je najboljša rešitev v svobodni izbiri lokalnih organizacij, ki morajo u-poštevati lokalne razmere. Glede bodočih deželnih uprav pa naj se upošteva možnost ustvaritve večine na osnovi splošnega načela, ki ga Je PSI že sprejela, da se bo povsod, kjer je to možno, ustvaril odbor levega centra. Zadnji del govora je bil posvečen metodam, organizaciji in strukturi nove stranke, v kateri je treba ohraniti svobodo struj in idej, pri čemer je tajnik PSI poudaril, da so še vedno veljavne osnovne ideje marksistične filozofije ter njegova zgodovinska in dialektična metoda. Končno je Martino predlagal, da se ustanovi skupni odbor med obema strankama, ter navedel vrsto predlogov za postopno sodelovanje, ki naj končno privede do skupne socialistične skupščine. Po poročilu se je razvila živahna diskusija, v katero je prvi posegel tajnik deželne organizacije PSI Fur-lanije-Julijske krajine poslanec Fortuna ter številni drugi člani CK PSI. Danes se je sestalo vodstvo KPI, ki je razpravljalo o pripravah za junijske upravne volitve in o pripravah za vsedržavni kongres mla- dinske komunistične federacije. Vsedržavni svet KD se bo sestal v ponedeljek 28. marca v Rimu na sedežu na Trgu Sturzo. Iz Firenc uradno zanikajo vesti, da so izključili profesorja La Piro s kandidatne liste za bližnje upravne volitve. KD pravi, da so za sedaj izdelali samo seznam možnih kandidatov, med katerimi bodo na osnovi predlogov sekcij stranke izbrali načelnika liste. Petar Stambolič o obisku v Aziji (Od na ega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Po izjavi predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča, ki se je sinoči vrnil iz uradnega obiska v Nepalu, Indiji in Afganistanu, je v vseh omenjenih državah vladala zaskrbljenost zaradi nadaljnjega napetega položaja, za neodvisnost novih nerazvitih držav in za njihov socialni razvoj. Voditelji teh držav soglašajo z jugoslovanskimi državniki, da je danes bolj kot kdaj soli prej aktualna politika nepovezanosti kot osnova neodvisnosti. V razgovorih, ki jih je jugoslovanska ue-legacija vodila z na j višjimi zastopniki omenjenih držav, je bilo doseženo polno soglasje o notrebi večje aktivnosti in sodelovanja nevezanih držav in njihove možnosti, da prispevajo k odstranjevanju sedanje napetosti na svetu. Potrjena je bila nadalje enakost pogledov na nai^omombnejša vprašani« mednarodnih odnosov m pripravljenost, da se skupno z drugimi nevezanimi državami vložijo napori za rešitev aktualnih mednarodnih vprašanj. Med bivanjem jugoslovanske vladne delegacije v Indiji, se je v Novem Delhiju sestal tudi komite za gospodarsko sodelovanje med Indijo in Jugoslavijo, na katerem so proučili možnosti napredka gospodarskih odnosov, posebno pa povečanje blagovne izmenjave ter podpisali protokol, ki predvideva povečanje blagovne izmenjave za 25 odstotkov, to je skoro 100 milijonov dolarjev Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne sovjetskega veleposlanika Puzanova, ki mu je izročil pismo prvega tajnika CK KP Sovjetske zveze Brežnjeva. Ob tej priložnosti je veleposlanik Puzanov izročil predsedniku republike kopije zastave in grba Sovjetske zveze, ki ju je pionirska postaja «Luna 9» odvrgla na Luno in pa fotografije lunine površine. Predsednik Tito se je zadržal s sovjetskim veleposlanikom v prijateljskem razgovoru. B. B. Anglikanski nadškof Ramsey v Vatikanu VATIKAN, 22. — V Rim je prispel škof anglikanske cerkve dr. Ramsey, ki se bo jutri dvakrat sestal s papežem Pavlom VI. Dopoldne bo uradni sestanek v Si-kstinski kapeli, popoldne pa zasebni razgovor v papeževi knjižnici. Opazovalci pravijo, da med tem drugim razgovorom ne bodo razpravljali o načelnih vprašanjih, ki ločujejo obe Cerkvi, kot na pr. o nezmotljivosti papeža, o novih dogmah itd. Verjetno bosta visoka cerkvena dostojanstvenika govorila o tesnem sodelovanju med obema Cerkvama, o veljav- nosti krstov, pridobivanju vernikov in o priznavanju mešanih zakonov. Ramsey se je odpeljal iz Londona z letalom, v katero so sto pili tudi trije pastorji, ki so pričeli kričati «Ramsey je izdajalec«. »Nobenega miru z Rimom«, »An-glija je protestantska dežela«. Policijski agent jih je prisilil, da so se usedli na sedež v turističnem razredu, medtem ko se je Ram-sey peljal v prvem razredu V Rimu pa sta dva prezbiterijanska duhovnika Jan Paisley in JoUn Wylie, ki sta se prav tako pripeljala z letalom, slekla plašč, da so bili na belih suknjičih vidni nanisi proti canterburyjskemu nadškofu. Duhovnika so pridržali agenti' obmejne policije in so ju kasneje izgnali iz Italije. RAZ0R02ITVENA KONFERENCA Predlogi ZDA o širjenju jedrskega orožja ŽENEVA, 22. — Danes je bila 250. seja ženevske razorožitvene konference, med katero je ameriški delegat Fisher predložil vrsto spre-minjevalnih predlogov. Dejal je, da jih predlaga zaradi tega, ker hoče dati «večje jamstvo vzhodnim in nevezanim državam glede vprašanja širjenja jedrskega orožja.« Gre predvsem za določitev kontrole nad jedrskim orožjem in za prepoved dajanja pomoči kateri koli nejedrski državi pri izdelavi a-tomskega orožja. Fisher je dejal, da pomeni kontrola predvsem, da nobena država ne more uporabiti atomskega orožja brez pristanka neke jedrske države. Drugi predlog določa: 1. jedrske države se obvezujejo, da ne bodo pomagale nobeni drugi državi ali zvezi nejedrskih držav' izdelovati atomskega orožja; 2. obvezujejo se, da ne bodo spodbujale k izdelavi ali nabavi atomskega orožja. Fisher je izjavil, da pomenijo ti predlogi odgovor na pripombe, da ameriški načrt ni bil dovolj jasen glede obveznosti o prepuščanju kontrole posameznim državam, predvsem pa skupinam držav. Britanski delegat lord Chalfont je v zvezi s tem ameriškim predlogom izjavil, da gre za koristen prispevek in pojasnilo, ki upošteva sovjetske pripombe. Tudi burmanski delegat je izjavil, da ceni ameriška dobro voljo in da je treba predloge skrbno proučiti. Od vzhodnih delegatov se ni nihče oglasil. Le sovjetski delegat Carapkin je po seji novinarjem izjavil, da se bo kmalu vrnil v Moskvo na posvetovanje ter dejal, da ameriški predlogi prav nič ne spreminjajo vprašanja zahodnonemške oborožitve z atomskih orožjem. Pred tem pa je lord Chalfont o-bravnBval vprašanje atlantskega in varšavskega pakta in opisal razliko med obema. Ko je odgovarjal na sovjetske obtožbe, da atlantski Jedrski načrti predvidevajo, nadaljnjo razširitev atomskega orožja, je dejal, da to ni res in dodal, da ima tudi varšavski pakt v načrtu ustanovitev posebne politične komisije za sodelovanje«, ki je podobna «McNamarovemu odboru«. Izrazit je prepričanje, da se je nevarnost jedrske vojne v Evroni zelo zmanjšala ter pripomnil, da »zavezništva niso večna«. SARAJEVO, 22. - Sinoči se je na področju, katerega središče je bilo okrog 80 kilometrov jugozahodno od Sarajeva, pričela serija potresov z jakostjo od tretje do pete stopnje. Prvi potres jakosti pete stopnje so zabeležili sinoči ob 22.39. Sledili so med 3.43’48” do 6.48’43” še štirje potresni sunki jakosti 3. do 4. stopnje. Po podatkih seizmološke postaje v Sarajevu potresni sunki niso prizadejali materialne škode. V Benetkah so se pričele svečane proslave stoletnice priključitve Benečije Italiji in je ob tej priložnosti predsednik republike Saragat pričel večdnevni obisk beneških pokrajin. V govoru v doževi palači je Saragat ocenil gibanje italijanskega preporoda kot izraz pravilne domovinske ljubezni ter ostro obsodil nacionalistični »patriotizem«, ki zanika druge narode. Povezal je prvo in drugo gibanje preporoda ter njih skupne ideale za svobodo. Pričelo se je zasedanje CK PSI, na katerem je poročal tajnik De Martino o nekaterih konkretnih predlogih glede socialističnega zdru. ževanja. De Martino predvideva daljše razdobje skupnih borb in tako tudi skupni nastop na upravnih volitvah, sestavo skupnega odbora med PSI in PSDI, široke debate v federacijah itd. Glede odnosov s komunisti je sicer za jasno ločitev, ker so »socialisti dokončno izbrali demokratično metodo«, ni-kakor pa ne za protikomunizem. Pristaja na vstop v socialdemokratsko Socialistično internacionalo, vendar brez »kesanj« in brez izrecnega pristanka na programe, ki so nastali med hladno vojno. Lokalne uprave in koalicije v njih naj se ustvarjajo po lokalnih potrebah (In torej naj ostane v veljavi možnost sodelovanja med KPI in PSI), v bodočih deželah pa, kjer mogoče, naj se ustanovi odbor levega centra. Glede sindikatov bo morala nova stranka stremiti za ustvaritev enotnega in resnično neodvisnega sindikata, v prehodnem razdobju pa naj ostanejo člani PSI v CGIL, PSDI pa v UIL. Ogorčenje okoli zadeve »La Zanzara« dobiva presenetljiv obseg, saj je bilo danes vloženih več interpelacij poslancev, za študente se je načelno zavzelo vodstvo demokrist-Janškega mladinskega gibanja, predsednik vsedržavnega združenja sodnikov in milanska federacija PRI pa so zahtevali od ministra Rea-leja upravni postopek proti Javnemu tožilcu, ki je študente prijavil sodišču. Celotna stvar pa se širi. saj je socialist Codignola v svoji interpelaciji omenil tudi primer študentskega lista iz Bologne, katerega je »cenzuriral« in nato »zaplenil« ravnatelj zavoda. Predsedstvo poslanske zbornice je predalo preiskovalni parlamentarni komisiji akte o obdolžitvah bivšega ministra za javna dela To-gnija v zvezi s škandalom pri gradnji letališča Fiumicino. Ameriška vlada je včeraj izročila odgovor na de Gaullovo zahtevo, naj Francijo zapustijo ameriške čete, naj se odstranijo ameriška oporišča ter glavni štab atlantskega pakta. Odgovori ostalih trinajstih atlantskih zaveznikov se pričakujejo v prihodnjih dneh. Verjetno bo do tega prišlo šele po sestanku z ameriškim državnim podtajnikom Ballom, ki bo prišel 29. t. m. v Pa-riz. Čeprav besedilo ameriškega odgovora ni znano, se je zvedelo, da se v njem zahteva od Francije pojasnilo, ker bi vlada ZDA hotela prisiliti de Gaulla, da napravi prihodnjo potezo. Predsednik Johnson pa je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da bo o tej zadevi govoril verjetno danes popoldne. V demokristjanskem zahodno-nemškem kongresu je govoril včeraj kancler Erhard, ki je postavil dva že stara pogoja Sovjetski zvezi za vzpostavitev »novih odnosov« z njo, hkrati pa jo je obtožil vojaških groženj proti Zahodni Nemčiji. Glede Francije ni omenil ne de Gaulla ne Adenauerja, ki je predvčerajšnjim dejal, da je možen kompromis glede francoskega sklepa o izstopu iz NATO, temveč je le dejal, da mora biti Francija «tcsno ob atlantskem paktu«. Za vojno v Vietnamu je ameriški senat z veliko večino odobril dodatnih 13 milijard dolarjev. V Sajgonu pa so izbruhnile nenadoma budistične dijaške protivladne demonstracije, kljub temu da se je dan pred tem zdelo, da bo med budisti In vojaškim odborom dosežen kompromis. V Džakarti je postalo življenje normalno, ker so dijaki ponovno začeli obiskovati šolo, vojska pa je umaknila ulične bloke. Sukarno vsaj formalno opravlja še vedno funkcije poglavarja države in je včeraj sprejel pet podpredsednikov nove vlade, ki bo dokončno sestavljena v prihodnjih dneh. Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.8, najnižja 4.4, ob 19. uri 9.8; vlaga 75 odst., zračni tlak 1021.2 stalen, veter 3 km severozahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10 stopinj. žašk d si© vitik Danes. SREDA, 23. marca Slava Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 18.20. Dolžina dneva 12.17. Luna vzide ob 6.51 in zatone ob 19.42 Jutri, ČETRTEK, 24. marca Simon IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Uspela stavka delavcev v železarni Italsider Nedopusten pritisk na delavce - Tajništvi Nove DZ- CGIL in sindikata uslužbencev Acegata zavračata vmešavanje notranjega ministrstva v pogodbene zadeve Včeraj se je pričela v železarni Italsider v Skednju 48-urna stavka v okviru borbe za sklenitev nove delovne pogodbe kovinarske stroke, pb tej stavki je ravnateljstvo pritiskalo na delavce, ki so zaposleni pri plavžu in jih izsiljevalo, naj ne stavkajo. Pazniki so silili delavce, naj podpišejo pisma, s katerimi naj se obvežejo, da bodo delali. To so delali do ene po polnoči. Prav tako so hodili pazniki tudi po hišah, s čimer je bil pritisk še večji, saj so hoteli s tem vplivati na družine. Takšno ravnanje je proti vsem sindikalnim običajnim predpisom. Toliko huje pa je v tem primeru, ker gre za javno podjetje, ki spada pod državne udeležbe. Zato so proti temu sindikati odločno protestirali. Včeraj so stavkali tudi delavci v podjetju «OREN», ki se, ukvarja z razstavljanjem starih ladij. Stavka je trajala štiri ure in je bila popolna. • • * Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL in tajništvo sindikata u-službencev Acegata sta re skupno sestali in proučili vsebino pisma, ki ga je poslal predsednik upravne komisije Acegata obema sindikatoma v odgovor na predlog po sklenitvi začasne pogodbe, v pričakovanju zaključka sedanjih pogajanj za sklenitev vsedržavne de. lovne pogodbe uslužbencev občinskih električnih podjetij. S posebno pažnjo sta tajništvi proučili okrožnico, ki jo je izdalo 10. februarja ministrstvo notranjih zadev glede nadzorstva nad občinskimi podjetji. V tej okrožnici poudarja ministrstvo v zvezi z osebjem občinskih podjetij, da nimajo upravne komisije nobene pravice sprejemati ukrepov, ki bi lahko imeli vpliv na juridičen in gospodarski status osebja, kajti ni mogoče dopuščati, da bi delovne pogodbe avtomatično veljale za tista podjetja, ki morajo upoštevati meje izdatkov, katere jim vsiljujejo proračuni. Tajništvi poudarjata, da je takšno stališče ministrstva zelo nevarno zaradi meja, ki jih hočejo postaviti s pogajanjem za sklepanje pogodb bodisi občinskim podjetjem, kakor tudi njihovim u-službencem, katerih pogodbe so in ostajajo zasebnega značaja. Poseg ministrstva spada v politiko dohodkov, ki teži za zaviranjem javnih izdatkov in za zaporo nad prejemki. Tajništvi odločno zavra-čata protidemokratične predpise ministrske okrožnice ter argumente upravne komisije Acegata, ki sprejema te predpise, kakor se vidi iz sporočila, ki ga je poslala sindikatoma. Tajništvo sindikata delavcev A-cegata, vključenega v CGIL, bo na podlagi proučitve tega vprašanja odgovorilo upravni komisiji podietja tudi na podlagi rezultatov razprave na skupščini delav- cev Acegata, ki so jo sklicali za prihodnje dni Delo deželnih komisij Četrta deželna komisija za industrijo, trgovino in obrt je začela včeraj razpravljati o dveh zakonskih predlogih misovskih in liberalnih svetovalcev glede izdajanja delnic na donašalca v Furlaniji-Julijski krajini. Prvi je spregovoril o predlogih poročevalec svetovalec Bisol, ki je predvsem obravnaval pravno vprašanje, ali je dežela, zakonodajno pristojna za ta predmet. V zvezi s tem je omenil različne razsodbe višjega sodišča za Sicilijo in ustavnega sodišča glede podobnih ukrepov, ki so jih izdale druge dežele s posebnim statutom. Poročevalec je na koncu svojega poročila predlagal, naj člani komisije ne preidejo k razpravi o posameznih členih zakonskega predloga. Za- tem sta spregovorila predlagatelja Morelli in Bertoli. Prvi je dejal, da je pobuda primerna predvsem z gospodarske plati. Bertoli pa je dejal, da bi bil tak ukrep življenjske važnosti za podjetniško dejavnost. V imenu odbora je spregovoril odbornik Marpillero, ki je dejal, da je bistveno juridično vprašanje. Rekel je, da bi s tem ukrepom tvegali, da bi ustavno sodišče razsodilo, da ni ukrep ustaven, ker bi se vmešaval v državne kompetence, to pa bi škodilo ugledu deželne uprave. Zato naj bi ne prešli k podrobni razpravi. Tudi svetovalec Ginaldi (KD) se je strinjal s poročevalcem in odbornikom. Svetovalec Morpurgo se je izrekel za predlog. Končno je komunist Pellegrini rekel, da je ukrep anahronističen in v nasprotju z gospodarskim načrtovanjem. Komisija se bo ponovno SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Odobritev raznih sklepov v zvezi z javnimi deli Med drugim so odobrili sklep o zgraditvi srednje šole na Proseku - Občina nasprotuje gradnji tovarn na Krasu Na včerajšnji seji občinskega sve. nje dvignilo. Svetovalec Pincherle __ ___:___Z „ „ nrlnnonnl In f V/11 /J O In CrOTMr\+Ttn Cfi ta so bili najprej na vrsti odgovori na vprašanja svetovalcev, nakar so odobrili nekatere upravne sklepe. Odbornik Vascotto je odgovoril komunistu Tonelu v zvezi s preureditvijo mestnih prevozov Acegata ter dejal, da stvar šele proučujejo, nakar bo razpravljala o tem občinska komisija za Acegat, tako da se bo lahko izrekel o stvari tudi občinski svet. Isti odbornik je odgovoril svetovalcu Pincherlu (PSI UP) v zvezi s skrčenjem števila brezplačnih izkaznic za vožnje na mestnih prevoznih sredstvih. Iz odgovora je sledilo, da so med drugim znižali za 45 število izkaznic invalidom. Odbornik je dejal, da je pri tem šlo le za to, da niso luvanjem. ivunusij« se uu punuvn'j . je -e —» —- ----- sestala jutri in nadaljevala s sploš- letos izdali izkaznic tistim mvali-no razpravo. Idom, za katere jih ni lani združe- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiitmniiiiiiiiiiniiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiniiiii PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE ZA FEBRUAR Povečanje blagovnega prometa po morja, železnici in cesti Kljub temu pa je bil celokupni promet v prvih dveh mesecih letos nekoliko manjši od predlanskega Statistični urad tržaške trgovinske zbornice je objavil dokončne podatke o blagovnem prometu v pristanišču v preteklem februarju. Za razliko od prejšnjih mesecev, so to pot objavili poleg podrobnejših podatkov o dovozu in odvozu blaga po morju in po kopnem, tudi promet, ki ga ustvarja preskrbovanje ladij, to se pravi njihovo zalaganje z gorivom in vsem tistim blagom, ki ga posadka in potniki potrebujejo med plovbo (hrano, pijačo, po-trošno blago, itd.). V blagovnem prometu po morju je februar prinesel ponoven dvig dovoza, ki je narastel od 269.465 ton v februarja lani na 372.528 ton; (februarja 1964. leta je ta promet znašal 392.269 ton). Odvoz blaga po morju pa je v primerjavi s februarjem 1965 (128.280 ton), nekoliko popustil (114.520 ton), medtem ko je pokazal v primerjavi s februarjem 1964 (107.581 ton) rahlo napredovanje. Obojesmemi promet se je zaradi tega povzpel od 397.745 ton v lanskem na 487.048 ton v letošnjem letu (v februarju 1964 je znašal promet v obe smeri 499.850 ton). Preskrbovanje ladij z gorivom je dalo v februarju 10.942 ton prometa, a preskrbovanje z drugim blagom 954 ton. Lansko leto je prva postavka dala 1.305 ton. 17.216, druga pa V železniškem prometu je'dovoz blaga v februarju dosegel 61.207 ton. medtem ko je znašal lani 45.085, leto poprej pa 52.728 ton; odvoz pa je dosegel 91.873 ton, medtem ko je lani znašal 56.248, leto poprej pa 174.372 ton. Skupni promet v obe smeri je po vsem tem v letošnjem februarju dosegel 153.080 ton, medtem ko je znašal lani 101.333, leto poprej pa 227.100. ton. Blagovni promet s tovornjaki je v letošnjem februarju dosegel 139.720 t od tega 16.333 t v dovozu in 123.387 ton v odvozu; lansko leto je promet znašal 128.343 ton, od tega 16.932 ton v dovozu in 111.411 v odvozu (leto poprej je obojesmerni promet znašal 129.868 ton, od tega 15.513 ton v dovozu ter 114.355 v odvozu). Poslednje slovo msgr. Matije Škabarja Monsignor Matija Škabar počiva zdaj med svojimi dragimi in barkov-Ijanskimi rojaki. Kako je bil pokojnik priljubljen med tržaškimi Slovenci, je pokazal njegov pogreb. Na zadnji poti ga je spremilo zares veliko število ljudi iz mesta in iz krajev, v katerih je služboval, ter mu poslednjič izkazalo vso hvaležnost za njegovo dolgoletno, plemenito delo. Razen sorodnikov in številnih sobratov, so ga spremili k zadnjemu počitku Slovenci iz vseh slojev in poklicev, ne glede na osebno prepričevanje ali strankarsko pripadnost, odrasli in mladina ter zastopniki vseh slovenskih ustanov in organizacij. že v dopoldanskih urah so ljudje prihajali v cerkev, da pokropijo dragega pokojnika. Ob 16. uri se je začel žalni obred z mašo. Maševal je kaplan Viljem Žerjal, pel pa je slovenski cerkveni pevski zbor iz Barkovel]. Ves obred je bil v slovenščini. Pri maši so bili tudi številni duhovniki in tržaški nadškof. Med mašo je na kratko spregovoril o pokojniku kaplan V. Žerjal, po maši pa je o liku slovenskega duhovnika in borca za pravice svojega naroda govoril msgr. Jakob Ukmar, ki je bil pokojnikov prijatelj že iz mladih ’et. Pevski zbor J. Gallus je pod vodstvom Ubalda Vrabca zapel «Miserere», nato pa se je iz cerkve razvil na pokopališče dolg žalni sprevod, na čelu katerega so bili barkovljanski šolarji. Med venci sorodnikov in prijateljev smo o-pazili tudi vence raznih slovenskih ustanov in organizacij z narodnimi trakovi, krsto pa so nosili pokojnikovi sobratje. Ob odprtem grobu je v zadnje slovo od pokojnega msgr. Škabarja, ki je bil več let in v raznih krajih tudi sam pevovodja, zapel žalostinsko pevski zbor J. Gallus. Tedaj smo v mislih zajeli več kot polovico stoletja življenja našega ljudstva in delovanja pokojnega msgr. Škabarja ter občutili, da smo 'izgubili velikega, zvestega prijatelja. Naj mu bo lahka Cjmača gruda. Zal se je v tistem trenutku peljal mimo njega ob levi strani tovornjak iz Piše z evidenčno tablico Pl 39090, katerega je upravljal 28-let.ni Natale Tredici iz Pon-tedere. Nesrečnik je padel pod zadnje desno kolo težkega vozila, ki ga je hudo poškodovalo. Siego so ob 17.40 pripeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 1. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Zdravniki so u-gotovili na ponesrečencu lobanjsko tTavmo, poškodbe na obrazu, krvavitev iz nosa ter hude trebušne bolečine. Zdravniki so sklepali, da je Siega dobil hude notranje poškodbe. Njihovo pridrža-nost je potek nadaljnjih dogodkov na žalost potrdil, ker je Siega nekaj pred 19. uro izdihnil. Preiskavo o nesreči so uvedli karabinjerji. Od njih se je zvedelo, da je vrata avtomobila, ki je renamerno povzročil nesrečo, odprl 25-letni Tržačan Giuseppe Piaz-zi. Ce upoštevamo celokupen obojesmemi promet v januarju in februarju, je tržaška luka letos zabeležila sicer nekoliko večji pomorski promet kakor lani (938.651 proti 835.472 tonam), vendar pa kažejo podatki določeno popuščanje v primerjavi s prvima dvema mesecema 1964, ko je promet znašal 982.585 ton. V železniškem prometu je dalo razdobje prvih dveh mesecev letos prav tako nekoliko boljši rezultat kakor lani (303.554 proti 227.818 tonam), zato pa je bil toliko slabši, če ga primerjamo s podatki za Januar - februar 1964, ko je promet dosegel 477.177 ton. Kar se pa tiče prometa po cesti, kažejo statistični podatki za prva dva meseca zadnjih treh let naslednjo sliko: leta 1964 280.382 ton, lani 250.833, letos pa 281.561 ton. V primerjavi z lanskim letom smo torej letos na tem področju rahlo napredovali, v primerjavi s prometom v prvih dveh mesecih 1964, pa smo ostali na isti višini. Akademski senat proti okrnitvi tržaške univerze Akademski senat tržaške univerze je na svoji včerajšnji seji soglasno sprejel sklep, da ne bo pristal na to, da bi se določene fakultete odcepile od tržaškega vseučilišča, da bi jih premestili v druga središča v deželi Furlaniji-Julijski krajini. V tem smislu so se izrekli predstavniki vseh tržaških fakultet, na seji pa so tudi sestavili ustrezno pismo, da bi ga poslali ministru za javno vzgojo. Akademski senat pa v zadevni noti dodaja, da bo poslal ministrstVu za javno vzgojo vrsto predlogov, ka- ko bi se dalo raztegniti delovno območje posameznih tržaških fakultet na druga zainteresirana središča v deželi. Vanonijcvc prijave Tajništvo »Slovenskega gospodarskega združenja« vabi člane, ki še niso napravili Vanonijeve prijave, naj se čimprej javijo v uradih združenja in naj prinesejo s seboj davčne kartele; napišejo naj si pregled stroškov ter zaslužka. Do konca meseca bodo uradi združenja odprti vsak dan od 8. do 12.30 in od 16. do 18. ure. Obvestilo KZ in ZMP Kmečka zveza in ZMP obveščata, da 31. marca zapade, kot vsako leto, rok za prijavo dohodkov (Va-noni). Članom izpolnjujemo prijave v uradnih urah. S seboj morajo člani prinesti davčne karte za leto 1965 (ali 1964, če druge nimajo); potrdila delodajalca o plači v letu 1965 (v primeru, da so v službi); podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo ali del, stanovanje ali zemljišče) in osebne podatke družinskih članov. TAJNIŠTVO je rekel, da je sramotno, da so znižali število izkaznic potrebnim invalidom, medtem ko se niso dotaknili števila izkaznic raznih viš- jih funkcionarjev. Odbornik Fanta-sia je odgovoril liberalcu Morpur-pu gleda neupravičenih razlikovanj med državnimi uslužbenci in usluž- benci ZVU pri zaposlovanju na ■vladnem komisariatu. Odbornik Vascotto je odgovoril svetovalcu Lo-veru glede sedmih občinskih upokojencev, ki dobivajo od INPS prenizke pokojnine. Isti svetovalec je odgovoril komunistu Pahorju, ki je predlagal, naj bi podaljšali progo Acegata štev. 14 Dejal je, da bodo stvar proučili v okviru preureditve mest- . nih prometnih zvez. Odbornik za javna dela pa je odgovoril istemu svetovalcu tudi glede stopnišča v Ul. Ippolito Nievo, ki je v slabem stanju. Odbornik Vascotto je odgovoril svetovalcu Loveru v zvezi s slabo rasvetljavo v Ul. Flavia in dejal, da bodo to razsvetljavo izboljšali v okviru del, za katere je predvidenih 128 milijonov lir izdatka. Črtov za zgraditev otroškega vrtca pri Sv. Jakobu, sklep o obveznih priključkih plina in elektrike ljudskim hišam, sklep o zgraditvi dela Ul. Capodistria, sklep o razširitvi lonjerske ceste pri železniškem nadvozu,. sklep o zgraditvi cest in tr: gov v naselju San Sergio itd. Odložili so sklep o razpisu natečaja za osnutek preureditve Rižarne v muzej odporniškega gibanja, ker je nastal glede tega spor z Združenjem arhitektov, s katerim se bodo skušali sporazumeti. Končno so odobrili še sklep o 16.000.000 lir prispevka ustanovi Teatro Stabile. Odbornik Spaccini je odgovoril misovcu Morelliju glede načrtov za zgraditev tovarn na Krasu. Rekel je, da občina temu odločno na. sprotuje ter da zahteva, naj se rajši razširi Industrijsko pristanišče pri Orehu. V zvezi s tem je tudi župan že interveniral pri pristojnem ministrstvu v Rimu. Tega mnenja so tudi druge občine, kar je prišlo do izraza tudi v medobčinskem odboru, ki se ukvarja z regulacijskim načrtom. Zupan dr. Franzi! je odgovoril na vprašanje svetovalca Pincherla v zvezi z ustanovitvijo pedagoške fakultete v Vidmu. Rekel je, da se z njim niso posvetovali glede tega vprašanja ter da to spada v program deželnega odbora. Zupan pa je pisal ministru za prosveto in se pritožil, zakaj se ni tudi z njim posvetoval, saj je pri tem prav toliko zainteresiran kolikor videmski župan. V pismu pa je dr. Franzil dejal, da tržaška občina ne nasprotuje ustanovitvi te fakultete v Vidmu, če to ne bo storjeno na škodo Trsta. Tudi akademski senat se strinja z ustanovitvijo vzporedne fakultete v Vidmu. Po odgovorih svetovalcem so prišli na vrsto u pravni sklepi. Pri tem se je neko liko seja razživela, ko se je dr Pfncherle pritožil, da odbor ne se znanja dovolj svetovalcev z razni mi sklepi. Na to mu je župan od govoril, da si lahko vsak svetova lec pri pristojnem odborniku ogleda vsebino sklepov in načrte. Na zahtevo svetovalcev so odložili sklep o klasifikaciji cest v tržaški občini in sklep o 433 milijonih izdatka za zgraditev nove krožne ceste pri pokopališču pri Sv. Ani Med drugimi pa so odobrili sklepe o popravljalnih delih v gledališču Verdi in v akvariju, sklep o zgraditvi srednje šole na Proseku, sklep o zgraditvi nove šole v Grljanu, sklep o dodatnem finansiranju na- 5 Drevi ob 18. uri bo na Trgu sv. Jakoba javno zborovanje KPI. Tajnik federacije prof. Šema bo govo ril o Vietnamu in Indoneziji. Ob 20. uri pa bo v glavni dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina št. 19 javno predavanje, na katerem bo dr. Otello Bosari govoril o temi: «Urbanistika v sodpbni družbi«. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 27. marca ob 16. uri v Prosvetni dvorani na OPČINAH Carlo Goldoni GROBIJANI (Grubjane) Prevedla MARIJA KACIN V narečje prestavila LELI NAKRSTOVA Režija JOŽE BABIC Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da bo danes 23. tm. ob 20.30 odborova seja. Odborniki so napro-šeni, da se točno in polnoštevilno u-deležijo. * * * c Jutri ob 20. uri bo v dvorani kina «Verdi» v Miljah počastitev spomina nedavno umrlega komunističnega voditelja in deželnega svetovalca Giordana Pacca. O pokojniku bodo govorili deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi, federalni tajnik Paolo Šema in dolinski župan Dušan Lovriha. V torek 29. tm. bo predaval v Slovenskem klubu, Ulica Geppa 9. univerzitetni profesor iz Ljubljane dr, inž. Anton Kuhelj o temi: Astronavtika, njen razvoj in sedanje stanje. Predavanje bo spremljalo 25 skiop-tičnih slik. Vljudno vab”- li. PZ VELIKI REPEN — MDK priredi dne 26. t. m. ob 20.30 predavanje Maria Magajne O MAROKU IN ALŽIRIJI s spremljavo barvnih diapozitivov. Nastopil bo obenem domači pevski zbor. Vljudno vabljeni! GLASBENA MATICA - TRST V NEDELJO, 27. MARCA 1966 OB 17. URI V KULTURNEM DOMU KONCERT OPERNE GLASBE S SODELOVANJEM PRVAKOV LJUBLJANSKE OPERE ; NADE VIDMARJEVE (sopran), RUDOLFA FRANCLA (tenor) in LADKA KOROŠCA (bas) ORKESTER GLASBENE MATICE DIRIGENT OSKAR KJUDER Rezervacija in prodaja vstopnic od četrtka, 24. t. m. dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom koncerta. Gledaljšča VERDI Drevi ob 20.30 bo zadnja predstava Straussove opere «Arabella» za abonma C za parter in lože ter B za balkon in galerije. Medtem ko se nadaljuje prodaja vstopnic za drevišnjo predstavo, se je začela tudi prodaja vstopnic za tretjo predstavo Puccinijeve opere «Boheme» za abonma C za parter m lože ter A za balkon in galerije, ki bo v petek ob 20.30. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnjo predstavo Straussove opere «Arabella». ki bo danes ob 20.30. ABONMAJI ZA SIMFONIČNO SEZONO Blagajna gledališča Verdi sprejema potrdila abonmajev za simfonično sezono »Pomlad 1966». Ciklus spomladanskih koncertov se bo začei 3. aprila in zaključil 31. maja, oosega pa 10 koncertov in zaključni koncert, na katerem bodo izvajana nagrajena dela z natečaja «Prenvo Cit- ^Lei Kr» volial til* ta di Trieste 1966», ki bo veljal tu-di za abonente. Vse informacije pri blagajni. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK . KONTOVEL uprizori v nedeljo, 27. marca ob 17. uri v ljudskem domu v Sv. Križu Cvetko Golar: DEKLE Z ROŽMARINOM Ljudska igra v štirih dejanjih Režija: Stane Raztresen Nazionale 16.00 aMarinai donne e Ha-wai» Norman Wisdom. Arcobaleno 16.00 «Le amanti del dot-tor Jekilb). Excelsior 15.30 «Fumo di Londra« Technicolor. Alberto Sordi, Fiona Levvis. Fenice 15.30 17.45 19.50 22,00 «La spia che venne dal freddo« Richard Burton, Claire Bloom, Eden 16.00 «7 pištole per i McGregor« Montgomery VVood, Fernando San-cho. Grattaclelo 16.00 «11 nostro agente Flints. Barve De Luxe. Gila Golan, James Cobum. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 15.00 «Per (jualche do-llaro in piu». Colorscope. Clint Easttvood in Gian Maria Volonte. Filodrammatico 16.30 «1 caldi amori» Catherine Denevue Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «La meravigliosa Angelica«. Cristallo 15.30 «Signore e signorl* Virna Lisi, Franco Fabrlzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.30 «1 10 della Legione* Technicolor. Burt Lancaster. Capitol 15.30 «Mi vedrai tornare« Giannl Morandi, Elisabetta VVu, Sandra Mondaini, Raimondo Vlanel-lo. Impero 16.30 «Ragazze di buona fa-miglias Prepovedano mladini poč 18. letom. Vittorio Veneto 16,00 «Tabu N. 2» Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16,00 «11 ritomo di Riingo« Technicolor. GiuLiano Gemma, Sal-ly Amond. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «L’uomo che non voleva uccidere». Ideale 16.00 «Furia del West» Teoh-nicolor. Rory Calhoum, Rod Ca-meron. Abbazia 16.00 «3 per una rapina* n Barbara Steele. Astoria Počitek. Razna obvestila SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi vse svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 25. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, ob 20.30 s takim dnevnim redom: 1. poročila, 2. sprememba pravilnika, 3. razno, 4. volitve Odbor IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH»"lllllllll11IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllimil»IHII možnosti. Lani pa je bil sprejet sklep da 'e v gospodarstvu stopi po novih loteh, da se — poleg plana — ^koristijo tudi ekonomski elementi, kot na primer rentabil-•ost, dobiček, materialna zainte-lesiranost, samoiniciativnost in fcmoodločanje. Iz referatov in diskusij na Predkongresnih sestankih, iz obi-dee materiala, ki ga dan za dnem •^javljajo časopisi in strokovne Publikacije, a še posebno iz pi-'etn «od spodaj«, pa si je moč '•'Kvariti vtis, da se v izvajanju 'eforme že pojavljajo določene 'ežkoče, da, celo odpor. Vse, kar je novega si v sleherni reformi — še posebno na za-'riku — težko utira pot. Stare šavade preživeti pojmi in zasta-:'eU odnosi se težko odpravljajo, ju to celo v primeru, ko so no-Ncj takih navad, pojmov in odnosov «v načelu« novo že bili 'Prejeli. Tud; sama koncepcija reforme 'e — vsaj deloma — opira na ^ločene elemente in principe sta-gospodarske prakse. Čeprav se “vajajo novi ekonomski vzvodi, 10 pa obenem bili ohranjeni tudi ^kateri stari, oni administrativna značaja, m to v kar pre-tej poudarjeni obliki, z očitnim “amenom, da bi se z njihovo pomočjo obdržali pod določenim Nadzorstvom prvi in bi tako ne prišlo do morebitnih nezaželenih »ekscesov«. V danih okoliščinah je bil po-•°ben kompromis, verjetno, neogi-ren, vendar pa ta nosilcem administrativnih in nadzornih funk- ustvarja možnost, na osnovi 'atere bi gospodarske vzvode ■"ogli omejevati tudi preko tiste Nere, ki bi s stališča zamišljene 'aforme bila zaželena in dopustna. j In prav to se dogaja. Nekatere jjjrimere je pred kratkim nave-Jal A. Birman, znani ekonomist, j.i ima nemalo zaslug za sprejetja reforme. Skupaj z Liberma-Nom, Njemčinovom in vrsto dru-rh je že dolgo časa odločno pojavljal zahtevo po odpravi sijema vseobsegajočega centrali- ziranega načrtovanja, kot tudi, da se likvidira ({drobnjakarsko nadzorstvo« v podjetjih in omogoči kar najbolj samostojno poslovanje. Birman pa zdaj ugotavlja, da nekatere centralne ustanove in organi s podjetji še vedno ravnajo na stari način, čeprav je bilo medtem sklenjeno, da se njihove pravice razširijo. S predpisom o socialističnih gospodarskih podjetjih je na primer bilo predvideno, da se podjetjem od zgoraj določijo samo splošni normativi obratnih sredstev. Toda ta predpis se v praksi ne spoštuje, tako da se podjetjem znova predpisujejo de-tajlirani normativi za vse elemente obratnih sredstev. Se več, finančni organi celo • pristopajo h kaznovanju slehernega prekrška v zvezi s temi normativi, vtem ko arbitraža po drugi strani podjetjem odvzema pravico, da bi zavrnila odvečno ali nepotrebno proizvodnjo, ki jim je bila na osnovi planske distribucije dostavljena. Zahteva, potemtakem, da naj se dela na nov način, se praktično odraža v naslednjem vprašanju: toda kako? To vprašanje obvladuie trenutno vse diskusije o izvedbi, oziroma izvajanju reforme, Predlagajo se različni družbeno-ekonomskj ukrepi, tudi neka vrsta dopolnilne reforme. Podjetjem, ki prehajajo na novi sistem, je treba omogočiti, da svobodneje navezujejo neposredne gospodarske stike z drugimi podjetji in potrošniki, distribucijskimi oporišči, trgovinami, kot tudi, da postopno sprejemajo sklepe o številu delavcev in nameščencev, 6 fondu plač itd. Takšne metode načrtovanja, naj bi zamenjale administrativno u-kazovanje. Podjetjem ni smeti preprečevati ustvarjanje lastnih fondov na osnovi presežkov planskega dobička (po izpolnjeni obveznosti do državnega proračuna na osnovi plana). Organj materialno-tehničnega o-skrbovanja, planski in finančni organi, pa bodo odgovarjali za vse napake in pomanjkljivosti, ki predstavljajo oviro za delo podjetij. Zelp važno je da delavci, inženirji, tehniki in nameščenci sodelujejo v upravljanju proizvodnje, pr; izdelovanju, proučevanju ter uresničenju sklepov, da nadalje analizirajo rezultate in odstranjujejo morebitne napake. Nujno je tudi, da se na proizvodnih posvetovanjih aktivov podjetij — skupaj s partijskimi in sindikalnimi organizacijami — razpravlja o rentabilnosti reklame, izkoriščanju osnovnih fondov in kvalificiranju kadrov. Takšni in podobni ukrepi bodo temeljito spremenili ((vzdušje« v podjetjih, angažirali bodo ljudi v upravljanju proizvodnje ter povečali njihovo odgovornost in občutek, da so pravzaprav oni gospodar podjetja. Oziroma bo to, kot pravi Birman, ustvarilo «tisto družbeno osnovo, brez katere bi se gospodarska reforma spremenila le v. toliko, da bi se določene direktive in napotila zamenjala z drugimi«. Z 68. sejma kmetijstva v Veroni Razstava jugoslovanskih strojev na odprtem. Poleg te razstave je sosedna republika odprla na sejmu informacijsko in turistično pisarno, kateri je načelovala g. Jelena Zivkovič predstavnica beograjske agencije Ju-goslavijapublic. Na razstavi strojev so sodelovala tri jugoslovanska podjetja, In sicer Zmaj iz Zemuna, kj je prikazalo vrsto strojev lastne proizvodnje, dalje podjetje Agrovojvodina z izdelki somborske tovarne, Poljoprivred-nik, Industrije motora iz Rakovice ter Industrije Traktora i Mašina iz Beograda. V turističnem uradu pa je prikazalo izbor svojih izvoznih vin podjetje Istravinoexport z Reke. Razstavo, ki je obsegala nekaj čez 200 kv. m, si je ogledal tudi glavni direktor kmetijskega velesejma v Novem Sadu, Ladislav Gros. Na novosadskem sejmu, ki bo od 14. do 23. maja, bo tudi letos sodelovalo več italijanskih podjetij. Primer otroka iz epruvete Ali lahko mož ženo, ki je rodila »otroka iz epruvete«, obdolži zakonske nezvestobe? O tem spornem vprašanju se bo moralo izreči sodišče v New Yorku, zanje pa med javnostjo vlada izredno zanimanje. V ZDA je, kot zatrjujejo, najmanj okrog 150 tisoč žensk, ki so, da se tako izrazimo, umetno rodile. Eden od teh primerov je prišel pred sodišče. Za zakonsko nezvestobo je svojo ženo tožil dr. John Prutting. On sam je, v kolikor se je v svojem poklicu moral izpostavljati rentgenskim žarkom, že 18 let sterilen. Njegova dvajset let mlajša žena pa je želela imeti otroka in se je zaradi tega zatekla k umetni oploditvi. Trdi obenem, da s tem še niso podani dokazi zakonske nezvestobe, v kolikor svojega moža ni varala z drugim moškim. V Ameriki je otrok, rojen s pomočjo umetne oploditve, priznan kot zakonit samo, če je do tega prišlo s privolitvijo moža. Dr. Prutting bi v tem primeru moral dokazati, da ga žena o tem ni obvestila, kar pa, seveda, ni tako enostavno. Lahko nastopijo tudi nekatere druge nevšečne komplikacije. Ce bi, postavimo, sodišče razsodilo, da je žena vendarle storila prekršek zakonske nezvestobe, čigav bi v tem primeru bil otrok? Od tistega, čigar seme je bilo uporabljeno? Toda ta je vendar anonimen! Poleg tega pa je morda že bil dal seme kdove kolikim drugim ženskam. In kam bi prišli, če bi ga nekega dne hoteli proglasiti za očeta vseh otrok, ki so bili spočeti s pomočjo njegovega semena! Obenem pa bi na tak način kmalu bilo konec umetnega oplojevanja. Sicer dr. Prutting niti ne zahteva, da bi otroka proglasili za izvenzakonskega, marveč, da sodišče izreče razsodbo o zakonski nezvestobi njegove žene, ki bi se je hotel iznebiti. Sodišče pa ne kaže nobene pripravljenosti, da bi taki njegovi želji zadovoljilo. llllllllllllllllllllllllllll■ll■lllllu■l■lllllllllll■llllll■l■llllll•llllllllllllllllllllllllllIllUlllllllIlll^lllllllll■llll■llflllullllllllllllllllllllllulllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIllfIllllllIlllllllllllllllllltllllllllllllllllllll■llllllllUIllllflllllfllllllllll1llllllllllllllllllllllIlllllllllllllll O ŽIVLJENJU SODOBNEGA ČLOVEKA IN NJEGOVIH BOLEZNIH Z zelo enostavnim primerom prikazano delovanje vegetativnega živčevja Kdo ureja ravnovesje telesnih funkcij - Vegetativni živčni sistem se deli na dva dela, parasimpatik in simpatik - Prvi skrbi predvsem, da bi organi delali čim manj, drugi pa deluje prav nasprotno - O boleznih, ki jim po domače pravimo «nervoza» (Nadaljevanje od včeraj) Skušal bom razložiti delovanje vegetativnih živcev z enostavnim primerom, ip sicer z odgovorom na sprašanje, kaj se dogaja s človekom ki sedi na soncu. Človek ima stalno temperaturo od 36 do 37 stopinj Celzija. Ko sedi na soncu, se začne njegova koža ogrevati. Zato, da se telo ne bo segrelo, se bo začela ogrevati hladnejša kri v notranjosti telesa, in sicer na tak način, da se bodo na površini telesa razširile krvne žile in bo kri iz notranjosti telesa tekla po teh žilah, pri čemer se bo rabila notranja telesna toplota. Človek bo postal rdeč, ker se mu bodo razširile krvne žile na obrazu. Največkrat pa to še ni vse, človek se začne potiti. Vemo, da naglo hlapenje povzroča ohlajanje kože. Ce po koži polijemo eter, ki zelo naglo hlapi, bo ta postala hladna. Z naglim hlape-njem porabimo toploto, a to povzroča hlajenje. Ker se pa s tem poveča tudi krvni pretok pod kožo, začne primanjkovati krvi drugod. Oskrba s krvjo se na drugih področjih preneha oziroma se njihove krvne žilice po vsem telesu (razen pod kožo) zožijo. Z znojenjem izgubljamo tudi sol. Ko se potimo, izločamo tudi manj urina, kar tudi pomeni izgubo soli. Vse to se dogaja, ko ležimo na soncu in lenarimo. Te funkcije urejanja pa opravljajo vegetativni živci. Vendar ima ta vegetativni živčni sistem pravzaprav dva dela,, dve vrsti živcev skrbita za to ravnovesje. Dali so jima prav čudni imeni, ki si jih ni lahko zapomniti. Parasimpatik je del vegetativnega živčevja, ki skrbi za var- Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slovenski narodni motivi; 11.55 Tržaške popevke; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Melodije iz revij in filmov; 17.00 Igra ansambel Elia Bondianija; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Klavirska glasba; 18.55 Motivi, ki so mladim všeč; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Moški Zbor s Proseka-Kontovela; 20.00 Šport; 21.00 Simfonični koncert; 22.45 Melodije iz preteklih dni; 23.00 Izvajalci jazza: Kvintet Ben-hy Golson. 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran. Koper 7.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja Masba; 7.30 Vesti; 7.40 Nadalje-Vanje jutranje glasbe; 8.00 Pre-|)os RL; 11.00 Armando Sciascia *Kra za vas; 11.15 Plošče; 11.30 pevci danes; 11.45 Crno-belo v Klasbi; 12.00 Glasba po željah; J2.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 fbročila; 13.4(1 Operna panorama; JL45 Zabavna glasba; 15 00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Ljudski plesi, J6.20 Pojo Ambra Borelll, Gianni Mascoio, Paola Bertonl in «1 delani«; 17.00 Tretja stran; ,7.15 Pianistka Roberta Lantleri; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.05 Glasbeni vložek; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Bud Freeman; 22.30 Ve-!«; 22.35 Violinist Jascha Heifetz; 23.00 Prenos RL. SREDA, 23. MARCA 1966 Nacionalni program 7.00 Almanah; 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 O-perna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelj ob dvanajstih; 13.30 Solisti lahke glasbe; 15.30 Parada uspehov; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Glasba v priredbi vsedržavnega sindikata glasbenikov; 18.00 Tedenski pregled literature in umetnosti; 19.05 Oddaja za poljedelce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 ((Cirano de Bergerac«, opera v štirih dejanjih. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Bruno Martino; 9.35 «Music-hall», glasbeni program; 10.35 Najnovejše ital. pesmi; 11.05 Glasba za dobro voljo; 11.40 Orkestralni koncert; 13.00 Srečanje ob trinajstih; 14.00 Pevski program; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. zbori; 15.15 Izbrali smo za vas; 16.00 Rapsodija; 16.38 Najnovejše plošče; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljubši pevci; 20.30 Parada godal; 22.00 Nepozabne pesmi. III. program 18.30 Pregled angleške kulture; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Koncert Antonia Vivaldija; 22.15 Arabska literatura danes; 22.45 Glasba danes. svetu lahke glasbe; 10.15 Pianistka Jelka Suhadolnik - Zalokarjeva; 10.45 Človek in zdravje; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 12.05 Trije prizori iz Verdijeve «Aide»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Koncert pihalne godbe holandske mornarice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Nacionalne smeri v glasbi; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Danilo Švara: ((Veronika Deseni-ška», opera v 4 dejanjih; 22.10 Melodije za lahko noč; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Igra plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizija Od 8.30 do 14.10 Sola; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Sto-ria sotto inchiesta«; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. kana! Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.10 Pojo naši mladinski zbori; 9.30 V 21.00 Dnevnik; 21.15 »La coscien-za di Zeno», televizijska igra; 22.20 Oddaja o velikih religijah. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.35 Poročila; 16.40 Ruščina; 17.00 Angleščina; 17.40 Zakaj ima račka pisano perje; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Opera skozi stoletja; 1915 Filmski pregled; 19.40 TV prospekt; 20.00 Dnevnik; 20.30 Mrožek: Tango — predstava SNG Drame; 22.20 Kulturna panorama; 23.00 Poročila. čevanje. Prizadeva si, da bi organi delali kar se da malo. Srce bije bolj počasi in tudi krvne žile se razširijo, ker se pa to dogaja po vsem telesu, se razširijo tudi v prebavilih, to pa pomeni, da začno prebavila še bolj delati. Ne varčuje za vsako ceno, ampak samo tam, kjer je najpomembnejše. Simpatikus deluje prav nasprotno. Srce začenja hitro utripati krvne žile se zožijo, mišice se napno, zenice pa se razširijo, da bi bolje videli. Skratka organizem se pripravlja za dejanja, morda celo za velika in težka dejanja. Spomnite se, kako se počutite, kadar imate izpolniti kaj važnega, kadar morate zagovarjati kako svoje dejanje ali deio. Organizem je nared, da hitro reagira na vsako nevarnost. Delovanje simpatiku-sa preizkusimo, kadar je človek v resni nevarnosti. Znanec mj je pripovedoval, da si je po končani vojni šel ogledati, kakšen jarek je bil preskočil v partizanih, ko mu je šlo za kožo. Ne prej ne kasneje ni več preskočil tako širokega. Pri delovanju teh dveh sistemov, se pravi simpatika in parasimpatika, pa je značilno tudi to da ne delujeta eden proti drugemu, marveč vzajemno. Vse te, funkcije živcev pa vodijo k možganom. Nekoč so si predstavljali, da so možgani kot nekaka telefonska centrala, v kateri ima sleherna funkcija svoj samostojni gumb, ki delovanje urejuje. Danes vemo, da je v možganih nekako središče, s pomočjo katerega se pospešujeta enkrat poraba drugič pa varčevanje. Ko smo to opazili in spoznali, se nam zdi, da je naše telo izredno modro sestavljeno in da je- lahko mnogim tehnikom za vzgled, kako naj bi bil sestavljen dober stroj. Seveda pa lahko prav zaradi neurejenega delovanja vegetativnih živcev nastane tudi bolezen. Omenil sem že, da vegetativni živci delujejo izven naše volje. So pa včasih odvisni od našega razpoloženja. Kar spomnimo se ljudskih izrazov «strah ima velike oči«, ((človeka obliva hladen znoj«, «bel je kot kreda«, »žolč se mu bo razlil tako je jezen« itd. Vsak od teh izrazov ima tudi svojo medicinsko vrednost. Kdor koli je kdaj polagal kak izpit, se spominja, kakšen občutek imaš pred njim. Nekateri niso spali, drugi so imeli prebavne motnje, tretji bolečine v želodcu itd. Kot lahko na delovanje vegetativnih živcev vplivata strah in jeza, tako vpliva na to delovanje tudi veselje. Vse zapletene mehanizme v organizmu, ki vzdržujejo ravnovesje, vodi vegetativno živčevje. Njegova naloga je, da omogoča brezhibno delovanje vseh organov telesa. Ko organi delujejo kot je treba, je organizem, oziroma človek zdrav. Ce pa v živčnem ravnovesju nastopijo motnje, tedaj tudi organi ne delujejo pravilno. Začenjajo se bolezni. In ker urejajo živci delovanje raznih, oziroma vseh organov telesa, se tudi bolezni kažejo na raznih delih telesa. Po domače pravimo tem boleznim «nervoza». Gre za razne bolezni ki pa je vsem skupen isti izvor — motnje v živčnem delovanju. Nekateri ljudje so užaljeni, če jim rečemo, da so nervozni. Nekoliko drugače je v Ameriki, kjer je vsak povprečni držav- ljan užaljen, če mu rečeš, da ni nervozen. Dejansko pa mnogi ljudje, ki trdijo, da so nervozni, to sploh niso, a tisti, ki trdijo, da niso, pa v resnici kažejo znake živčnega obolenja. Kaj je pravzaprav na stvari? Najprej moramo ločiti nekatere pojme. Temperament. Ce nekdo loputa z vrati, je že nervozen. Ce se nekdo močno razjezi ker je njegov nogometni klub tekmo izgubil, pa si zaradi tega trga klobuk ali strahotno preklinja, je tud; nervozen. V resnici pa to ni nervoza, pač pa se na ta način samo izraža njegov temperament. Duševne lastnosti, ki so v zvezi s hitrostjo reagiranja, globino doživljanja ali načinom izražanja duševnih doživetij ter ustaljenostjo posameznikovega razpoloženja, označuje dr. Julius Stevo v svoji knjig; «Na živčni podlagi« za temperament. V glavnem poznamo štiri osnovne oblike temperamenta: kolerični, sangvinični, flegmatični in melanholični temperament. K živčnim ljudem najpogosteje prište- | varno kolerike in sangvinike. Kolerik je človek, ki zelo naglo reagira na vsak dogodek. Najmanjša stvar ga že spravi s tira. Močno gestikulira z rokami in njegovo razpoloženje se naglo spreminja. Tudi sangvinik naglo spreminja svoje razpoloženje, vendar ne tako naklo kot kolerik. Pa tudi njegovi gibi niso tako nagli in ognjeviti. Na žalost so tudi temperamentni ljudje pogostokrat sami prepričani, da so bolni, in prav to je narobe. (Nadaljevanje sledi) IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Campiteili in Orlando v «Občinski» Giuseppe Matteo Campiteili in Franco Orlando se nam predstavljata skupaj v občinski galeriji pač zato, ker jima ni treba obilnega razkazovanja njih dobro znane dejavnosti, ki se je v zadnjem desetletju zgoščevala v organiziranju uspelih mednarodnih razstav cerkvene umetnosti. Da nastopata skupaj, pa ju verjetno sili tudi staro tovarištvo iz let, ko sta še študirala umetnost na cesarskem Dunaju. Zato imata tu tudi nekaj del iz njih mlajših let, posebno Cam-pitelli. Iz leta 1912 je njegova ekspresionistična risba z ogljem in glava Indijanke v pestrih barvah emajla. Sta to le nekak uvod v sklenjeno vrsto triindvajsetih temper iz poslednjih štirih let. So pa to svojevrstna dela, kjer na belini lista izstopajo različni drevesni motivi, izdelani tako, da kljub njih razgibani predmetnosti učinkujejo informalno in abstraktno ter obenem materično, kot je pač to trenutna zahteva časa. «Sinteze drevja, skal in cvetlica, imenuje umetnik večino teh listov. Neverjetno pa je, kako mladeniško drzno ritmično gradi in razpleta pretežno temno osnovno barvo, jo primerno snema, da ostaja vidna le sled čopiča in potresa na ostalo droben pesek in grudice, ki jih nato rahlo obarva, da zračno migotajo. Vnaša torej vanje resnično snovnost narave, a doseže podobne učinke tudi brez omenjenega postopka, čisto slikarsko. Campiteili je tu izkristalizirano zaokrožen v stalnosti svoje tematike in načina. Nasprotno pa je Franco Orlando bolj raznoličen in barvit v svojih oljih in akvarelih; posebno naslednjih: «živa meja», «Marina» in «Kraški motiva pričajo, kako življenjsko čvrsto koraka s časom v poenostavljanju oblike. Najstarejše delo je tu mala slika Trstenika iz 1930. leta, dočim sta nežna dekliška glava, komaj dahnjena v pretisku monotipije in «Petelinji boja iz 49. in 50. leta. Nadaljnji razvoj nakazuje olje oglato-ploskovno razčlenjenih tulipanov iz 54. leta v načinu, ki se potem uspešno izpopolnjuje v njegovih znanih pokrajinah. V podobni razkosanosti ploskev sta tu podana dva dobra primera, «Devinske skalea in «Nadi-ška dolinaa. Čeprav bi se Orlando lahko postavljal z briljantno barv-nostjo, kot to vidimo v nekaterih oljih cvetlic, pa raje barvitost rešuje s poltemnimi odsevi, da bolje pričara tajinstveno poduhovljenost oblik, kot to vidimo v olju «Mala sirenaa in v pretehtani zasnovi krepko dodelane lastne podobe. S temi deli pa je Orlandovo slikarstvo le nepopolno nakazano, bolj kot osvežitev že znanega kot pa razkazovanje novega. MILKO BAMBIČ iitiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiititiiiTniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiim NEKAJ PODATKOV Z VERONSKEGA SEJMA KMETIJSTVA Veča se število udeležencev kot tudi kvaliteta izdelkov V Veroni se je včeraj zaključil 68. mednarodni sejem kmetijstva in živinoreje, na katerem je nastopilo preko 4.000 domačih in tujih razstavljavcev iz 30 različnih držav. Čeprav kronološko sledi vsakoletnim versejskim sejmom, ima italijanski in tuji poslovni svet veronsko prireditev za prvo in hkrati tudi za najvažnejšo kmetijsko prireditev na kontinentu, s katero se vsako leto praktično pričenja kmetijska sezona v Evropi. Veronski sejem je velika izložba vsega tega, kar rabimo v sodobnem kmetijstvu, in hkrati prikaz vsega tistega, kar nam kmetijstvo daje na razpolago, bodisi za neposredno uporabo bodisi kot industrijsko surovino ali polizdelek; prireditev pa je vse do danes ohranila izvirno karakteristiko razširjenega semnja. Težišče velesejma je že vrsto let na prikazovanju kmetijskih strojev (kot poseben odsek razstave organizirajo vsako leto tudi ločen salon kmetijskega stroja, ki je letos doživel svojo 19. edicijo), ki so na ogled strokovnjakom in občinstvu, poleg tega pa skrbijo tovarnarji tudi za praktično prikazovanje njihove uporabe s tem, da jih specializirani delavci neprestano upravljajo na poskusnih njivah na sejmu. Veronski sejem budno sledi razvoju kmetijstva v Italiji in na tujem, in na njegovih razstavah je razvidno prizadevanje, da bi kolikor mogoče pripomogel k mehanizaciji te pridobitne veje. Danes je v Italiji okoli 400.000 poljskih traktorjev: statistični podatki za leto 1965 pa kažejo, da se ta park razmeroma hitro veča; italijanski kmetovalci so namreč lansko leto kupili 115 tisoč novih strojev, med temi 49 tisoč traktorjev, 33.000 motornih kosilnic, 16.000 motokultivatorjev. Italijansko kmetijstvo razpolaga danes s skupno mehanično močjo, ki se giblje okoli 20 milijonov konjskih sil, prav tako pa zavzemajo stroji čedalje večji pomen, V našem časopisu smo že poročali o izredno uspelem koncertu, ki ga je pretekli teden v do konca zasedeni dvorani kina «Iris» na Proseku priredil moški zbor p.d. Prosek-Kontovel pod vodstvom Ignacija Ote. Na sliki vidimo zbor med izvajanjem. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spoprimite se čimprej z nekim svojim tekmecem, vendar se na to dobro pripravite. Ne opravičujte se preveč zaradi neke napake. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte biti bolj vestni v finančnem poslovanju. V čustvenem pogledu ne bo nobenih novosti. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Postavite na tehtnico svoje dolžnosti in pravice in skušajte doseči med njimi določeno ravnovesje. Ljubljena oseba vas bo prijetno presenetila. RAK (od 22.6. do 22.7.) Da bi pri drugih ne vzbujali ljubosumnosti, ne pripovedujte preveč o svojih uspehih. V svojem čustvenem življenju bodite bolj stvarni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sodeč po zvezdah, bi današnji dan moral biti HOROSKOP za vas zelo srečen. Oseba, ki vam je pri srcu, je že določila svoj odnos do vas. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nihče vas ne more prisiliti, da bi tjavdan žrtvoval: svoje interese. Skušajte pozabiti na poraz, ki ste ga doživeli. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Svoje dolgove poplačajte že danes, ker Jutri morda ne boste več imeli sredstev za to. Z nekim vsiljivim prijateljem opravite kar na kratko. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Vaši tekmeci se še niso odpovedali namenom, da bi vas porazili. Ču- stva, ki jih nekdo goji do vas, so še vedno ista. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V teku jutra se ne utrujajte preveč, ker bi sicer popoldne bili že povsem izčrpani. Naučite se gledati stvarnosti v obraz. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Posli se bodo danes razvijali odlično. S svojo dobroto boste nekomu omogočili dosego izrednega uspeha. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Za dobro delo so potrebni predvsem dobri odnosi ter sodelovanje med vsemi člani delovne skupine. V čustvenem pogledu storite vse, da bi čimprej dosegli svoj cilj. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V teku današnjega dne vam bo postalo docela jasno, kakšna je pot, ki ji morate slediti. Ljubljena oseba vam bo zaupala neko skrivnost. kar se tiče električne energije, saj dajejo 60 odst. vse energije, ki se troši v kmetijstvu, to je približno 5 milijard kWh. Poleg glavne razstave kmetijskih strojev, so imeli obiskovalci sejma in strokovnjaki tudi letos priložnost, da si ogledajo kvalitetno govejo živino na posebni razstavi, na kateri so sodelovali živinorejci iz 12 držav, med temi iz Jugoslavije, Madžarske, Danske, Anglije, Francije itd. V času od 12. do vključno 15. marca pa so organizirali tudi razstavo konj, na kateri je nastopilo približno 600 glav iz Jugoslavije, Anglije, Madžarske in drugih evropskih držav. Živinorejci iz južne Italije so pokupili skoraj štiri petine vseh razstavljenih primerkov (kar predstavlja tudi svojstven pokazatelj današnjega razvoja konjerejstva v Italiji), in sicer po razmeroma visoki ceni. Stranske prireditve, kot so razni kongresi (o govedoreji, tobaku, cvetličarstvu, sirarstvu, zadružništvu in podobnih temah), so doživele prodoren uspeh. Tudi raznih natečajev, v okviru katerih so podelili za več kakor 10 milijonov lir nagrad, je bilo letos precej: v tem pogledu je veronski sejem eden izmed najbolj »popularnih« prireditev v državi, o čemer pri-čaj o tudi velike množice ljudi, ki se vsak dan usujejo na sejmišče, pa morje avtomobilov in avtobusov, ki parkirajo pred vhodi na razstavišče. Med uradnimi odposlanstvi, ki so obiskala letošnjo prireditev, je bila tudi skupina Kitajcev, večje skupine strokovnjakov pa so prišle v Verono na dan Belgije, ZDA, Nizozemske, Zah. Nemčije, Avstrije in Francije. Letos so se sejma prvič udeležile Anglija, Romunija, Sovjetska zveza in Bolgarija, prisotnost teh treh zadnjih republik med novimi sodelavci pa kaže na prizadevanje za poslovnim zbliževanjem med Italijo in vzhodnim svetom. (O nastopu Jugoslavije poročamo ob gornji sliki). Med posebne razstave, ki so priklicale mnogo ljudi, spadajo razstava sirov, ki se izdelujejo v okviru evropske gospodarske skupnosti, in na kateri so imeli Francozi ter Holandci glavno besedo, čeprav tudi Italija ni zaostajala, dalje razstava novih dosežkov v kmetijski tehniki, razstave traktorjev, motokultivatorjev, semen, strokovnih publikacij in še cela vrsta drugih prireditev in zanimivih prikazov. Strokovni list «L’In-formatore Agrario« je izšel v povečanem obsegu in s posebno prilogo, v kateri so bile navedene nabavne cene vseh razstavljenih strojev. E. F. NA OBČNEM ZBORU V SOVOBNJAH Pregled lanskega dela in obračun občinske kmečke bolniške blagajne v Člani bi se morali v lastnem interesu bolj zanimati za njeno delovanje V dvorani občinskega sveta v So-vodnjah je bil v nedeljo dopoldne letni občni zbor članov kmečke bolniške blagajne za to občino. Predsednik blagajne Mirko Hmeljak je zbranim članom podal poročilo o delovanju ustanove v preteklem letu in obračun dohodkov in izdatkov. Iz obračuna je razvidno, da so imeli lansko leto 189.750 lir dohodkov; k temu je treba prišteti še 404.392 lir aktive iz prejšnjih let ter 3.000 lir iz blagajne, kar znaša »kupaj 597.142 lir dohodkov. Stroški pa so znašali lani 256.714 lir, ki so tako-le razdeljeni: 223.800 lir za zdravniške preglede v okviru kmečke bolniške blagajne, 28.439 lir za upravne stroške ter 6.175 lir raznih drugih stroškov. Ob koncu leta so imeli v blagajni 247.446 lir gotovine. Zaradi prebitka iz prejšnjih let je torej blagajna visoko aktivna, čeprav je bilo lani precej več izdatkov kot pa dohodkov. Največ izdatkov za bolnike je plačala pokrajinska kmečka blagajna v Gorici. Za člane iz sovodenj-ske občine so v lanskem letu plačali 1.005 dni oskrbovalnine v bolnišnicah za 58 bolnikov, kar je znašalo skupno 5,434.135 lir ali pov. prečno po 21.736 lir na vsakega vpisanega člana. Za specialne preglede in zdravljenje so potrošili nadaljnjih 306.250 lir za 239 bolnikov, ki so bili potrebni pomoči zdravnikov specialistov. K poročilu, ki so ga zborovalci odobrili, naj pripomnimo, da gredo v breme občinske kmečke blagajne tudi porodni stroški, pa niso imeli v lanskem letu nobenega takega primera. Ob tej priliki je bilo govora tudi o postopku v primeru morebitne nezgode kakšnega člana. Predsednik je priporočil, naj se člani čim-prej po nezgodi zglasijo pri svojem zdravniku za potrebno pomoč in eventualne napotke; če tega ni, pa naj se obrnejo naravnost na nezgodni urad INAIL v Gorici in ne v bolnišnicah, kjer bodo morali sami plačati stroške in bodo imeli potem težave za povračilo istih. To velja seveda le pri manj- •lllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllMIllllllllM Gorica VERDI. 17.15 — zadnja ob 22.00: «Africa addioo. Jacopettijev doku. mentarni kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom prepo-povedan vstop CORSO. 17.00: «Orizzontale di lus-so», Nadia Tiller in M. Adors. Nemški čmobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. IHODERNISSIMO. Ob 16 45:, zadnja ob 22.30: «Degueyo», Jack Stuart in Dan Vadiš, italijanski kinemaskopski ■ film v barvah; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. V1TTORIA. 17.00: «Ecco il fini-mondo»; ameriški dokumentarni film v kinemaskopu. Zadnja ob 21.30. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Non sono degno di te», Giovanni Morandi in Laura Efrikian; italijanski črnobelj film; zadnja ob 21.30. ših poškodbah, ker se v nujnih primerih, kot je pri cestnih nesrečah lahko obrnejo neposredno na bolnišnico za pomoč. Ob koncu naj navedemo, da je bilo sorazmerno s številom članov vse premalo udeležencev na občnem zboru. To pomeni, da se člani še premalo zanimajo za svoje probleme in koristi v okviru te ustanove, pa čeprav imajo od take brezbrižnosti lahko le škodo. Komisija za protosinhrotron bo jutri v Doberdobu Danes se mudi v Trstu Evropski odbor za jedrsko energijo (CERN), ki ima nalogo, da prouči prednosti področja pri Doberdobu za ureditev vprašanja protosinhrotrona. Odbor prihaja iz Narda v Apuliji, ki je drugo področje v Italiji, katero konkurira za to napravo. Jutri bodo člani komisije v spremstvu krajevnih predstavnikov in oblasti prišli na ogled v Doberdob, da bi si tudi na" mestu ogledali področje in njegove prednosti za to važno napravo evropskega obsega, ki bo zaposlila več tisoč strokovnjakov in izvedencev. Od te naprave bi imela naša pokrajina pa tudi vsa dežela veliko gospodarsko korist. Zato občani v Doberdobu z zanimanjem sledijo razvoju tega važnega problema. Proslava osvobodilnega gibanja 27. marca v Ronkah V nedeljo 27. marca do v dvorani «Excelsior» v Ronkah proslava 20-letnice osvobodilnega gibanja v Italiji, ki ga pripravlja odbor, v katerem je tudi župan Trevisan. Na tem shodu, ki bo ob 10. uri, bo govoril Pietro Secchia, generalni komisar garibaldinskih brigad. Na njem bodo podelili medalje in diplome svojcem padlih partizanov udarnih brigad. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italija št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bila v Gorici najvišja temperatura 14,1 stopinje ob 14.10 in najnižja 2 stopinji pod ničlo ob 4.30, povprečna vlaga 60 odst. Uničevanje koruznih škodljivcev Goriški župan je izdal odlok, s katerim odreja, da morajo vsi lastniki in obdelovalci zemlje, ki imajo njive s koruzo ali sirkom, poskrbeti, da najkasneje do 15. aprila tega leta uničijo škodljivce in njihov zarod ki se pojavljajo na koruznih steblih. Taka stebla lahko uporabijo za steljo živini, jih požgejo ali porabijo kot živinsko krmo. Pri pobiranju stebel na njivi jih morajo izruvati ali jih porezati tako nizko, da odrezki ne gledajo iz zemlje. Kršitelji teh predpisov bodo zaknovani z globo, ki je v ta namen določena. Izlet Kmečke zveze na sejem v Verono V nedeljo se je 50 kmetovalcev iz Goriške, med katerimi so prevladovali kmetje z Oslavja in iz Pevme, odpeljalo v Verono na mednarodni kmetijski sejem. Iz Gorice so se odpeljali ob 4. uri zjutraj, vrnili pa so se ob 23. Celoten program je potekel po naprej določenem razporedu. Izletniki so se z avtobusom pe- ljali skozi Videm inTreviso ter prišli v Verono ob 9. uri. Takoj so odšli na sejem, kjer so si mogli ogledati najrazličnejše zanimivosti. Kupčij na splošno letos ni bilo dosti, ker ie zaradi krize v obtoku malo denarja. Tudi tuji razstavljavci letos niso prikazali vsega, kar bi zanimalo obiskovalce. Jugoslavija ima na primer samo informacijski urad, prav tako tudi Francija, Avstrija pa ne razstavlja svojih sirov in masla kot prejšnja leta. Zanimanje je vladalo za perutninarstvo in zaj-čerejo ter stroje, ki pa jih kmeti v glavnem že poznajo. Po ogledu velesejma so se izletniki povečini razkropili po mestu, kjer so iskali zanimivosti kot na primer grob Giu-liette in drugo. UPRAVNE ZADEVE PRED OBČINSKIM ODBOROM V petek se bo sestal goriški občinski svet Na dnevnem redu bodo vprašanja, Interpelacije in resolucije Občinski svet v Gorici se bo se- dobritev pravilnika o urejanju po- stal v petek 25. marca ob 18. uri; tako so sklenili na seji odbora v ponedeljek zvečer. Na dnevni red bodo prišle interpelacije, vprašanja in resolucije, ki jih je proučil odbor. Odbornik Lupieri je poročal o javnih delih, za katera so namenili več milijonov lir. Odbornik Fantini je poročal o ekonomatu, in sicer o nakupu oblek za gojence zavoda «Lenassi», za občinske delavce, mestne stražnike in obhodnike. Določili so tudi območje mestnega središča, kjer je dovoljena potujoča trgovina. Za odbornikom Can-dussijem, ki je obravnaval vprašanja osebja, je odbornik Tomassich poročal o socialnih vprašanjih. Občinskemu svetu bodo predlagali o- iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii VZNEMIRLJIVE VESTI OKOLI OBRATA IRI V GORICI Ali nameravajo v SAFOG ukiniti proizvodnjo tekstilnih strojev? V proračunu ministrstva za državne udeležbe se govori o premestitvi proizvodnje v tržaško podjetje Med kovinarji, zaposlenimi v livarni SAFOG, je vzbudila zaskrbljenost vest, objavljena v proračunu ministrstva za državne udeležbe za finančno leto 1966, v zvezi z racionalno preobrazbo proizvodnje tekstilnih strojev. Na strani 61 omenjenega proračuna je namreč zapisano: «Na tem področju se pripravi «a racionalni program preosnove, pri čemer se upošteva koordinirani po gie:l na načrt skupine: tako se jc sedaj sklenilo postopoma prenesti izdelavo tekstilnih strojev v novo družbo Stabilimenti Meccanici Trie-stini » Iz teh besed je mogoče povzeti, da se bo tudi proizvodnja tekstilnih strojev v SAFOG v Gorici postopoma zaupala tržaškemu obratu. Poslanec Raffaele Franco je s tem v zvezi že zastavil ministru za podjetja z državno udeležbo vprašanje, če naj se te besede nanašajo tudi na postopno premestitev proizvodnje tekstilnih strojev, ki jih zdelujejo v SAFOG. Kako resno škodo bi celokupnemu goriškemu gospodarstvu, obratu in pa delavcem povzročila taka sprememba, najbolj zgovorno ilustrira dejstvo, da predstavlja proizvodnja tekstilnih strojev nad 50 odst. skupne proizvodnje v SAFOG in da se z njo ukvarja nad polovica uradnikov in delavcev. Ker so svojčas že zaprli oddelek za lito železo, bi ostala v SAFOG samo še livarna za jeklo. V takšnem primeru bi se obrat tako skrčil, da bi se iz velikega spremenil v obrat srednje velikosti, kakršen je na primer Prinzi. Popolnoma jasno je, da bi skrčenje proizvodnje v SAFOG hudo prizadelo celotno goriško gospodarstvo, ki zaradi cele vrste znanih razlogov nikakor ne more najti izhoda iz hudih težav, ki tarejo Gorico že vsa povojna leta. Iz goriške bolnišnice Včeraj popoldne ob 15.25 so sprejeli na 20-dnevno zdravljenje v goriško civilno bolnišnico 26-letnega Adriana Ježa iz Gorice, Ul. Coro-nini 8. Ko je prenašal zaboje s sadjem pri podjetju Rizzi na sadnem trgu, kjer je zaposlen, je Jež nerodno stopil ter si spahnil in verjetno tudi zlomil levo nogo. Dopoldne ob 11.15 pa so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh 40-letni Marti Leban iz Ul. Orzoni 50. Že v soboto, ko je doma na vrtu obrezovala rastline se je urezala na levi roki z vrtnarskimi škarjami. Ker se je rana poslabšala, se je včeraj odločila za zdravniški pregled. grebov. Na predlog odbornika De Simona so odobrili obračun 1NGIC za februar. Odbornik Agati je poročal o ponatisu vodiča za goriški Grad, to je že četrta izdaja. S G IZ TRSTA gostuje danes, 23. marca ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici Verdijev korzo 13 Na programu sta deli Samuela Becketta ČAKAJOČ NA CODOTA POSLEDNJI TRAK Izvajajo Silvij Kobal, Edvard Martinuzzi in Rado Nakrst Vstopnina za odrasle po 250 in za dijake po 100 lir. Prodaja eno uro' pred predstavo pri gledališki blagajni. Volitve v notranjo komisijo DISPRAL v CRDA v Tržiču so prisodile zmago listi CISL, ki je prejela 34 glasov in dve mesti, CGIL pa je prejela 25 glasov in eno mesto. AVTOBUSNI IZLET V PLANICO priredi Slovensko planinsko društvo dne 27. marca ob priliki mednarodnih smučarskih skokov. Vpisovanje pri A. Košuti, v Gorici, Ul. Mameli 8 do 21. t. m. Vožnja za člane po 1500 in za nečlane po 1700 lir. Podrobnejše informacije pri vpisu. Razna obvestila Kmečka zveza v Gorici opozarja vse lastnike kmetijskih strojev, da morajo do 31. marca t. 1. prijaviti potrebe po tekočem gorivu in preostanek tistih od prejšnjega leta. To prijavo lahko napravijo prizadeti preko Kmečke zveze na njenem uradu v Ul. Ascoli 1/1, kjer prejmejo tudi vsa podrobnejša pojasnila. NAMIZNI TENIS Tekmovanje na Goriškem v polnem teku Pred dnevi so zaključili prvi del namiznoteniškega tekmovanja za drugi pokal ustanove za pomoč pri strokovnem usposabljanju, ki ga je organiziral pokrajinski odbor za Goriško. Tekmovanja se udeležuje sedem društev s 15 ekipami, ki so razdeljene v štiri skupine. Zmagovalci posameznih skupin se bodo v finalu pomerili med seboj. V prvem delu tekmovanja so na čelu posameznih skupin ekipe Ali-gera A (Carli, Blasig, Piuc in Miot. ti); Dom A (Cemig, Cotič, Sošol in Peric), Audax A (Borghes, Col-lenz, Cocco in Bigotto) in Audax B (Malfatti, Sfiligoj, Di Gesso in Di-gai). Po vsej verjetnosti se bodo te štiri ekipe tudi uvrstile v zaključni del tekmovanja. ŠPORTNE VESTI Z ONSTRAN MEJE Zadovoljiva uspeha primorskih enajsteric Obe točki za Novo Gorko, pol izkupička za Koper Pomladanski start primorskih predstavnikov v republiški nogometni ligi je bil še kar uspešen. Nova Gorica je premagala vodeče Celje z 1:0, Koper pa je igral s kandidatom za prvo mesto kranjskim Triglavom 0:0. Tri točke so kar lep iztržek, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z igro. Nova Gorica je v drugem polčasu P0-kazala nekaj smisla za kombinacijsko igro, ves ostali čas srečanja pa je bilo občinstvo nezadovoljno. Tudi Koper v tem srečanju razen borbenosti in požrtvovalnosti ni prikazal nič posebnega. Obramba je sicer v celoti zadovoljila, zlasti dobra pa sta bila Cuban in Cmac. Napad pa je tokrat odpovedal. Furlanič je bil statičen in se je znašel zmeraj tam, kjer ni bilo žo- liiiiiiiiliimiiiiiiliiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiifiiiiiii HOGOMtr UPRAVIČEN OPTIMIZEM Garrincha zopet v vrstah Brazilije RIO DE JANEIRO, 22. — Manuel Dos Santos «Garrincha» je ponovno v izredni formi. To je dokazal z izredno brez dvoma navdušujočo igro med zadnjim nastopom na letošnjem brazilskem nogometnem prvenstvu. Garrincha je zopet pokazal ves slavni repertoir preigravanja nasprotnikov, s čimer ni samo navdušil gledalcev temveč predvsem sestavljalce reprezentance za svetovno prvenstvo. Problem brazilskega napada je tako s ponovnim vstopom Garrinche rešen na najboljši način. Ves brazilski tisk je z velikimi naslovi pozdravil «prerojenje» Garrinche. Najbolj so seveda zadovoljni selektorji reprezentance, ki bodo 28. t. m. povabili na skupni trening 40 igralcev, od katerih bodo izbrali 22, ki jih bodo vnesli na uradni seznam nastopajočih na svetovnem prvenstvu. Ti so toliko bolj zadovoljni, ker niso najmanj pričakovali prerojenja tega sedaj ponovno odličnega Jgralca. Brazilski navijači še niso pozabili, da je bila njihova reprezentan- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiii4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiivriitiiiiiiiaiiiiiiiniiiiii«iifiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaii«iiiiiiiiiiiiin Varnostna ograja še ne zadostuje Dokler v Ulici della Barca, ki je postala enosmerna dohodna pot v Gorico, niso postavili varnostne o-graje, je marsikateri avtomobil zavozil na pločnik, trčil ob zid, ali celo v cementni opornik za električne žice. Vendar tudi z namestitvijo ograje varnost še ni bila v celoti zagotovljena, ker se še vedno pripeti marsikateremu voz- niku, zlasti takšnemu, ki goljufivega ovinka ne pozna, da ga zanese na desno stran. Varnostna ograja je zavoljo takšnih trčenj čestokrat u-pognjena, kakor jo vidimo tudi na sliki. Kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi se povečala stabilnost vozil na ovinku? Potrebno bi bilo notranji del ovinka znižati ali zunanji del privzdigniti, da bi vo- zila kljub relativno veliki brzini, ki jo imajo pri obračanju, mogla varno «sedeti» na cesti. Strošek za takšno korekturo ovinka ne bi bil tolikšen, prostora pa je tudi dovolj; z njo bi prihranili pogoste okvare na varnostni ograji, ki jo je potrebno pogostoma popravljati z vlaganjem novih nadomestnih delov. ca dvakrat na vrhu svetovne lestvice in da je obakrat imel za ta exploit največ zaslug prav Garrincha, ki je na švedskem osmešil sovjetsko obrambo, v Čilu pa je teroriziral obrambo Anglije. Prav zaradi tega so v Braziliji vsi optimistično razpoloženi, ker upajo, da jim bo prerojeni tandem Garrincha - Pele prinesel tretji naslov. * * * MILAN, 22. — Brazilska nogomet, na zveza je uradno obvestila Inter in Milan, da bosta Jair in Amaril-do člana reprezentance, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Londonu. Brazilci so izrazili upanje, da bosta italijanska kluba dala možnost igralcema, da bi se pravočasno udeležila skupnih treningov z ostalimi brazilskimi reprezentanti. Zelo verjetno je, da Jair in Amarildo ne bosta prosta pred koncem italijanskega prvenstva. * * • LJUBLJANA, 22. — Nogometna reprezentanca Sovjetske zveze, ki se bo v Makarski pripravljala za svetovno prvenstvo, ne bo odigrala v četrtek, kot je bilo prvo.tnp mišljeno, trening tekmo z ljubljansko Olimpijo. ge. še slabši je bil Ivankonvič, na katerega so gledalci polagali največ upanja, da bo povezal napadan no peterko. Namesto tega se J® spuščal v dolgotrajna preigravanja brez haska. Prav zaradi njega s0 ohromele številne napadalne akcije in se tudi ostali trije napadalci (Petrič, Škorjanc in Vižintin), “ so se precej trudili, niso mogli veljaviti. Res škoda, saj je bil RO; per skoraj vso tekmo v premoč' in se mu je izmuznila lepa prilog nost za dve točki. Vsekakor bo P°’ trebno v prihodnje, da posamezniki podredijo individualne interese kolektivni igri .Le v tem primeru bo prišel Koper do tako nujno Pfj" trebnih točk, ki naj mu zagotovijo obstanek v slovenski ligi. * * * Tudi v zahodni skupini druge republiške lige je bila zadovoljiva bera točk. Izola je na svojem igrišču igrala z vodečo Slavijo 0:0. Lep uspeh, če upoštevamo slabe pogoje dela izolskih nogometašev! Tabor je zabeležil tesno zmago nad Hrastnikom. Igra ni zadovoljila in borbeni gostje bi zaslužili vsaj točko-Lep uspeh je dosegelo tudi ajdovsko Primorje, ki je igralo neodločeno 3:3 v Kamniku. Primorske e-najsterice zavzemajo mesta v sredini lestvice. Nobena nima veC praktičnih možnosti za osvojitev prvega mesta, nobeni pa tudi neposredno ne preti nevarnost izpada- V Moskvi dva evropska rekorda MOSKVA, 22. — Sovjetski plavalec Viktor Mazanov je danes OJ*" dvobojem S/ . Vzhodna NemčiJ* izboljšal s časom 2’11”2 lastni evropski rekord na 200 m hrbtne-Prejšnji najboljši evropski čas )“ bil 2’12”4. Med istim dvobojem je sovjetska ekipa zabeležila v mosk> štafeti 4x100 m prosto evropski kord, ki je od 31. avgusta lani Prl’ padal s časom 3’38”1 Vzhodni Nemčiji. Sovjetska štafeta je danes **’ beležila čas 3’37”. Mazanov se je z današnjim <*a' som uvrstil na četrto mesto svetovne lestvice: pred njim so Američani Jef Graef (svetovni rekorder z 2’10”3), Garry Dilley 2’105 in A. Stock 2’10”9. ~ * V NEDELJO, 27. Ul V Dortmundu evropske igre na pokritem DORTMUND, 22. — V nedeljo bodo v Dortmundu evropske atletske igre «indoor». V jutranjih urah bodo kvalifikacijske tekme, v popoldanskih pa finalne. Spored je naslednji: 9.30 — tek na 60 m in met krogle moški, daljina ženske 9.45 — tek na 60 m ženske 10.00 — 400 m moški 10.15 — 400 m ženske 10.30 — 800 m ženske, met krogle ženske, troskok 10.45 — 800 m moški 11.00 - 1.500 m 11.15 — 60 m ovire moški 11.30 — 60 m ovire ženske, daljina moški 11.45 — polfinale 60 m moški 11.00 — polfinale 60 m ženske 14.00 — višina moški in skok s pa- lico 15.00 — krogla ženske in troskok 16.00 — 60 m ovire moški 16.10 — 60 m ovire ženske 17.10 — 800 m moški in višina ske 17.25 — 400 m moški 17.30 — 400 m ženske, daljina ® krogla moški 17.40 — 1.500 m 17.30 — 3 000 m 18.05 — 800 m ženske 18.15 — štafeta 4x2 kroga moški 18.25 — štafeta 4x1 krog ženske 18.35 — štaefta 4 x 3 x 2 x 1 krog m0" ški 18.45 — zaključna slovesnost. A V A V A M 0 t \ CECILIJ g URBAN: v t ZGODBA O VIKU P 0 P a * - -H 50. K>€K)