SLOVENSKI LIST
ČORBEO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
AÑO (Leto) X.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
BUENOS AIRES, 7 DE JULIO (JULIJA) DE 1939
Núm. (Štev.) 127
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto 5 arg. 6.—; ta pol leta 3.60. Za druge dežele 2.50 USA-DolarjeT.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
1816 _ 1939 9 DE JULIO
Argentinski narod se pripravlja, da bo v nedeljo kar na najslovesnej-ši način proslavil svoj največji praznik neodvisnosti, ki jo je bil leta 1816 proglasil tucumanski kongres.
Povodom obletnice majniške revolucije smo vdieli kako je prišlo v Bueno? Airesu do upora proti Špancem, ki so v tistih časih gospodarili v teh krajih.
Pobudo za upor so bili dali "crio-Hoin'' Angleži, ki so bili dvakrat poskusili. s svojimi vojnimi ladjami polastiti se španskih kolonij, kot je bila takrat Argentina.
če bi imeli Angleži opravka samo s Spanci, bi bili namero skoro gotovo tudi dosegli, kajti podkralj So-oreinonte je bil s svojimi četami pobegnil, kakor hitro je zagledal bližajoče se angleške ladje, v notranjost sedanje republike. Upor je bil organiziral francoski pomorski častnik Miniéis, ki je bil obakrat leta 1806 in 1807, zavrnil Angleže, ki so končno opustili namero, da bi napravili iz tukajšnje zemlje svojo kolonijo.
To je bil prvi povod za majniško revolucijo, ko so domačini prvi krat Prišli do svoje vlade. Liniers je seveda skušal to gibanje zatreti, a se mu ui bilo posrečilo ter je bil po več porazih v jet in ustreljen v cordobskem kraju Cabeza de Tigre. Zgledu buc-nosaireščanov je naslednjega leta sledil tudi sosedni Paraguay ter je prepodil španskega guvernerja in njegovo vojaštvo iz dežele.
Po odločilni bitki pri Saltosu se je sestala ustavodajna skupščina, ki je lmela dati osvobojenim deželam u-stavo. Med provincami in Buenos Airesom pa so kmalu nastala velika Uasprotstva. Buenos Aires je hotel na vsak način izsiliti centralistično ureditev države, medtem ko so province tako ureditev odklanjale ter zahtevale svojo avtonomijo. Ko so se tako provincialni "gauchos" in bue-uosaireški "porteños" prepirali med SeboJ» so Španci v Peruju in Chile-JU spet prišli k sebi ter pričeli ogrožati "Združene pokrajine, kakor se Je takrat imenovala sedanja Argéntea. Tudi takozvana "Banda Orien-:al" ali sedanji Uruguay se je'ta-krat odcepil.
V takšnih prilikah, ko je vladalo notranje nesoglasje in je od zunaj Prežal sovražnik na deželo, se je bil Y Tucumanu sestal nov kongres, ki Je leta 1816 proglasil neodvisnost Združenih laplatskih provinc in sedanje republike Argentine.
v Temeljni kamen za novo veliko državo, v katero je usoda zanesla tudi nas jugoslovanske izseljence, je bil tedaj postavljen. Takrat se je priče-
za to ljudstvo novo življenje, ki Je se danes v polnem mladostnem razvoju. Argentincem se tudi mi izseljenci ob praznovanju njihovega ua j večjega praznika iskreno pridru-2ujemo in ji želimo najlepše bodočnosti ter smo ji in ji bomo tudi sami Pomagali jo ustvarjati v znaku hva-ezaosti, da nas je tako gostoljubno sprejela v svoje naročje.
ALARMIRANE VESTI IZ EVROPE
! l\
POGODBE V MOSKVI ŠE NI IN BI SE VERJETNO PRIŠLO DO NJE LE, ČE BI HITLER OGROŽAL NEODVISNOST POLJSKE — ALARMANTNE VESTI IZ PODONAVJA IN BALKANA
Sovjeti so angleško noto za trospo-! razum zavrgli. Pogajanja se vlečejo ■ že kake tri mesece in so vedno
na
;
istem mestu, ker Rusi od svojih i zahtev nočejo ničesar popustiti, kar i so lahko v Londonu že prvi dan ve-I deli, da ne bodo, če hočejo sovjeti " ! biti le malo dosledni ter se mašče-
j taka kakršno si bomo, znali mi ustvariti. Četudi se morda Hitler in Mus-soiini res bavita s zgoraj navedenimi načrti, so to računi brez krčmar-ja.
¡ Politični in z njim v zvezi tudi go-' spodarski položaj je seveda v Evro-1 pi vse prej kot razveseljiv. S položajem v Evropi, kar je naravno, pa se j'5 poslabšal ves svetovni gospodar-
| vati za Monakovo. Chamberlainu do i pogodbe pravzaprav niti ni, marveč bi se zato odločil šele v skrajni sili, ! ski sestav. Trgovina je v velikem I in se tudi bo, če bi naprimer Hitler ; zastoju, kajti vse govori samo o voj-napadel svobodno mesto Gdansko, ; ni in se vsak boji svoj kapital riski-ki sega je Poljska odločila braniti z i vati, od katerega sta delavec in kmet orožjem in bi ji po pogodbi in še po- ¡ v današnjem gospodarskem sistemu sebnem zagotovilu morali Anglija in | v veliki če že ne v polni meri od-Franeija hiteti na pomoč, kar je na- j visna.
vsezadnje le verjetno, da bi se res Angleško popuščanje in pomirje zgodilo, a bi pomoč brez Rusije malo ; vaina politika ni prinesla miru, pač ali pa nič ne zalegla. Hitler ima na- ¡pa kaže, da je zmedene razmere, ki men z bliskovito naglico Gdansko ¡ bi se morale že davno v mednarodni" . . .j -..j
m s tem omogočiti naravni gospodarski razvoj vseh držav, še poostrila in zavlekla v nedogled. Tega se
vprašanje rešiti, tako, da bi morala ¡ nem sporazumu določiti in zaključit
. - ............. tj,.1 :..!.„ ..........i: tvt_____Í; I	J... ________:<u: ...........: _______
pravzaprav Poljska napasti Nemci i jo, kar pa bi ji v zadnjem hipu ve-: liki zaveznici najbrže odsvetovali, itako vsaj se zdi, da računa ilitler.
V Berlinu očividno niso popolno-| ma na jasnem glede Chamberlaino-! ve politike, zato trdijo nekateri, da je nemška armada pripravljena tudi na eventuelnosti ter podobno l:o1 Češkoslovaško okupirati Madžarsko, Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so od velikih demokracij nezaščitene, a i
vedno bolj zavedajo tudi mnogi angleški odgovorni politiki, ki očitno z
a bi moral vedeti, da z ljudmi kot sta Hitler in Mussolini ni mogoče razpravljati o miru, ker vsa nemška nacistična in italijanska fašistična politika sloni na bajonetih in na-filju.
Zanimivo je, kako italijansko fašistično Tasopisje prikazuje svojemu ljudstvu evropski položaj. Piše namreč kot da so totalitarni režimi v nevarnosti pred demokratičnimi, ki jih zadnji nameravajo napasti ter se s tega razloga silno oborožujejo. A da fašistične zveze ne bodo ukanili ter da so nemške Kruppovc in škodove tovarne v stanu dobavljati dvakrat toliko vojnih potrebščin, ki jih tucfi izdelujejo dnevno, kot to morejo v demokratičnih državah. Zelo je to časopisje veselo tudi, da ne more priti do zveze v Moskvi in po njih mnenju tudi da ne bo prišlo, češ da sovjeti se vendar ne bodo šli tepsti za tuje intevese. Vsak pvepvost čita-telj pa bo, seveda izven Italije in Nemčije, kjer tisk ni svoboden, ta-ioj razumel kam pes taeo moli. Pa-
Cl amberlainovi. Sicer se ne more trditi, da bi Chambcrlain v svojih načelih in nazorih ne imel tudi prav,
Sirovine in pretirana v slučaju vojne
"Manchcstev Guardian" razprav-Ija o vojni vzdržnosti velesil in piše
majo zagotovljeno nedotakljivost od - in bi bili napram vsaki drugi vladi strani totalitarnih režimov, ki se vi - j bolj popustljivi negó šo napram
da pomeni toliko kot če bi volk obljubil varstvo ovci. Od lod pa da namerava Nemčija izvesti vdav v Romunsko in na Balkan s pomočjo Italije od druge strani. Tem narodom pa ne mislijo vzeti narodne svobode, marveč le politično in gospodarsko, kakršne usode so bili ti narodi /eral i manj še do svetovne vojne vajeni ter računajo, da bi se ji tudi ponovno ■/. raznimi pripomočki, ki so ljudstvu sveti, kmalu privadili. Imajo že tudi izbrane svoje fašistične poglavarje, kot je naprimer češki Gajda. ki bi vodili usodo teh podjar-mljenih narodov po navodilih iz Berlina in Rima.
Take in podobne alarmantne ve-
današnjo Chamebralinovo vlado ni- i šistični vodje bodo pač samo toliko
časa straliovali evropska ljudstva, dokler se ne bodo demokratične države odločile za enoten nastop, kot ga je posebno predsednik Združenih držav Roosevelt že večkrat priporočal. Do tega bo tudi seveda prej ali slej moralo priti. In bo za boljšo bodočnost evropskih narodov in končno narododv vsega sveta najboljše, če se že itak do skrajnosti slabe razmere priženejo do konca.
so zadovoljni. Na njih strani je vsak dan očitneje tudi angleški tisk, ki zahteva odstopitev Chamberlainove vlade ter naj bi stopila v vlado ( hurchill in bivši zunanji minister I den. To seveda tudi sovjeti želijo
sti prihajajo iz Iv/rope. ki jih neka teri žejni senzacij naravnost z užit kom prebavijajo. Nas pa seveda tujke vesti prav nič ne vznemirjajo, J kajti naša usoda in naša bodočnost : je predvsem od nas odvisna in bo
o tem velezainmivem vprašanju to-le:
Prevladuje naziranje, da bo v bodoči vojni najboljše letalo vzdržalo povprečno največ dva meseca, ne računajoč pri tem življenje pilota. Če je temu tako, se bo morala letalska sila vojujoče državo obnoviti šestkrat v enem lotu. Zavoljo tega posvečajo čedalje več pozornosti industrijski kapaciteti velesil, nego njihovi sedanji moči, kaj
Nobena država, ki ne razpolaga s popolnoma razvitim industrijskim sodobnem sistemom, se ne more danes smatrati za velesilo. Med velike sile se štejejo danes samo: Zedinjene države Severne Amerike, Rusija, Velika Britanija, Francija, Nemčija in Japonska. Položaj Italije je v tem pogledu nesiguren. Nikakor pa ni danes mogoče določiti industrijske moči imenovanih držav. Če sodimo po proizvodnji jekla v 1. 1938, dobimo sledečo sliko (v milijonih ton): A-merika 28, Nemčija 23, s Češko in
gledu municije. Na koncu bo nam i <"• zmagal tisti, ki bo imel večjo iii-.; strijsko proizvodnjo.
Minister dr. Melimed Spaho umrl
V Beogradu je nenadoma umrl minister dr. Mehmed Spaho, vodja muslimanske stranke in podpredsednik J.R.Z,
Za naslednika pok. dr. Spahe v stranki in v vladi je imenovan dr. «žafer Kulenovic.
Pok minister dr. Spaho ko nedavno otvarjá dela pri gradnji železniške proge černomelj—Vrbovsko
ii kar drži za letala, drži rti d i v po- j Moravsko 25, Rusija 18, Velika Bri-
; tanija 11, Francija in Japonska vsa-| ka 6. Proizvodnja jekla na Poljskem ¡ je znašala 1. 1938. dva milijona ton.
V splošnem rečeno se zdi, da je današnja industrijska kapaciteta Nemčije približno enaka kapaciteti ; Anglije in Francije skupaj. Nemški ; položaj pa se je ojačil s priključitvi-¡ jo Češke in Moravske. Industrija i Italije in Japonske je kljub temu, da j je skromna, vendarle zadostna, da bi | dala potrebno moč trikotu Berlin-Rim-Tokio. Če pa vzamemo da bi se ! ameriške Zedinjene države in Rusi-! ja pridružile zapadnim velesilam, bi j j bila industrijska premoč demokra-! : -ij nad totalitarnimi državami | j ogromna.
¡ Treba pa je računati še z drugimi i dejstvi. Vsaka velesila je odvisna ; tudi od uvoza. Potrebuje sirovine in živila. Poleg tega mora vsaka država, ki hoče voditi vojno, razpolagati z zadostnimi rezervami denarja, da plača vojne dobave. Velika Britanija .je v pogledu živil skoro popolnoma odvisna od uvoza iz inozemstva. Nemčija pa bi morala uvažati približno eno petino živil. Priključek Češke in Moravske ji bo dajal žito in meso. Nemčija zelo potrebuje tudi maščobe. Prav nedostajanje maščob je bil eden izmed odločilnih činiteljev za poraz Nemčije v svetovni vojni. Tega se Nemčija dobro zaveda in zaveda se tudi uslug, ki jih ji v tem pogledu lahko izkažejo Nizozemska, Danska in Litva.
Ostale velesile, vključivši Italijo i in Japonsko, bi mogoče mogle kriti svoje potrebe po živilih doma. Problem prehrane torej, izvzemši Veliko Britanijo in Nemčijo, v teh državah ne bo pereč. Drugače pa je z vprašanjem sirovim Edino Rusija in ameriške Zedinjene države imajo vse potrebne sirovine doma. Rusija in Amerika imata doma vse, prav vse, kar je potrebno za vojno: premog, železno rudo, petrolej in bombaž. Anglija in N,£mčija imata premoga več nego za lastno potrebo, toda nobena nima dovolj železne rude. Francija ima železne rude več nego za lastno potrebo, toda nima premoga. Italija in Japonska pa nimata ne premoga ne železne rude.
Vse velesile, izvzemši Rusijo in A-meriko, morajo tudi uvažati volno, baker in mangan, vse brez izjeme pa morajo uvažati kavčuk in nikel. Položaj se da v tem pogledu izboljšati s sintetično proizvodnjo, ki pa ni ravno poceni. A kar je glavno, Nemčija bi potrebovala letno 15 milijonov ton olja, doči m je lani imela samo dva milijona in pol ton tega goriva. Tudi v pogledu železne rude je Nemčija vse prej nego zavidanja vredna, kajti navzlic priključit vi Češke in Moravske proizvaja sarna letno komaj eno četrtino količine železne rude, ki bi ji bila potrebna.
Iz vsega tega je razvidno, da so od uvoza odvisne vse velesile, demokracije prav tako kakor totalitarne države.
Kardinala Innitzerja so nacisti dejansko napadli
Ko je preteklo nedeljo kardinal Innitzer pregledoval svoje župnije, so ga nacisti v bližini Dunaja dejansko napadli. Razbili so mu tudi šipe avtomobila. Že prej pa so ga obmetavali z raznimi priimki.
Ko je kardinal zapuščal neko cerkev, se je ogrnil s staro sotano, da bi ga izzivalci ne prepoznali, a ga je neki učitelj takoj spoznal ter ga pričel obmetavati z jajci in kričati, da ima na vesti umor dveh nacistov iz leta .1934. Eden izmed manifestantov ga je tedaj dejansko udaril z dežnikom, da mu je skoro padla kardi-nalska kapa z glave. Če bi ne bili takoj posegli vmes orožniki, bogve kaj bi se še zgodilo..
Vsi, ki se smatramo za spodobne ljudi, take prostaške napade na katerokoli osebo odločno obsojamo, a za kardinala Innitzerja in še za mnoge druge visoke cerkvene dostojanstvenike pa je le prav in na mestu, če od bliže spoznajo fašistično kulturo. Če kdo verjame, da so italijanski fašisti boljši nego nemški nacisti. potem se moti, kajti Mussolini samo zato trpi duhovščino, ker so se mu vdinili za pokorne hlapce ter med preprostim ljudstvom, kot je navada, s propagando vdane potrpežljivosti in božje jeze nad ljudstvom, če bi se "predpostavljenim" postavilo po robu, tlačijo upor, ki vkljub vsemu tli v narodu. Francoskemu kardinalu se ni treba bati recimo francoskih komunistov, medtem ko je kardinal Innitzer znan nasprotnik recimo ruskega komunizma in je bila katoliška cerkev do danes ter je še vedno na strani izkoriščevalcev ter dejansko pomaga ustvarpati nezadovoljsvo med ljudstvom in s tem seveda "komunizem '
Ko je krvolok Franco z nemškimi in italijanskimi legijami tlačil in vsaj zaenkrat potlačil ustajajočo svobodo španskega naroda, je katoliška cerkev s svojo višjo duhovščino zvesto pomagala ter je bil ves vodilni katoliški tisk v službi fašistične agresivnosti, a Bog se bo prej ali slej tudi na španski narod spomnil ter terjal zadoščenje za storjene mu krivice.

Argentinske vesti
Tjmmmam m^a&am. -mmmmmmoisim •:♦:< vam vm ym.. x«< ^m^mmmmmmsmommm.
PROSLAVA DRŽAVNEGA PRAZNIKA
Argentina dela velike slavnostne priprave, da bo čim dostojnejše praznovala za praznikom 25 maja največji državni praznik "9 de Ju lio".
PROPAGANDNI LETAKI
Neki odbor za propagiranje miru .je razmnožil po buenosaireškem mestu letake, v katerih poživlja ljudstvo naj bojkotira vse nemške produkte in naj tudi ne zaupa nemškim denarnim zavodom svojih prihrankov in denarnih pošiljatev..
Morda bomo v prihodnji številki prinesli prevod letaka v celoti.
NOV POLJSKI MOTORNIK
V soboto bo prvič priplul v tukajšnje pristanišče poljski motornik "Sobieski".
Motornik je moderen ter ima 11.500 ton.
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča se
DANIEL KOSIČ
Villa Devoto
Ul. Calderón 3098
X
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gresorič
J. Pedro Várela 5233 ü. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
OBLETNICA SMRTI H. IRIGOYE-NA
V pondeljek je preteklo 6 let, od kar je umrl bivši državni predsednik Argentine, Hipolito lrigoyen.
/Vi inlsfer {/, dr v razgovoru z rt i si rom ur
m:
BREZPOSELNOST V PROVINCI SAN JUAN
Politična nestrpnost strank v provine-i San Juan goni to provinco v brezdelje. Vsa javna dela ter mnoga zasebna skoro docela počivajo, kar povzroča, da je kakih 10.000 delavcev brez dela. V tej zadevi je dospel 'te dni v Buenos Aires interventor, ki je dr. Ortizu orisal težko stanje province in njenega delavstva ter prosil pomoči. Dr. Ortiz je obljubil, da se bo za provinco zavzel.
VLADNI DEKRET O PRISELJENSKIH ŠOLAH
Precej razmotrivanja je v tukajšnji argentinski javnosti dala neka publikacija, objavljena v Milanu, ki je ostro napadala ta dekret argentinske vlade. O tej publikaciji je bilo govora celo v tukajšnjem zunanjem ministrstvu.
GENERAL ESTIGARRIBIA ODPOTOVAL
Novoizvoljeni predsednik republike Paraguay, general Estigarribia, ki se je dalj časa zamudil tu v Argentini. se je v sredo na topničarki "Paraná", odpeljal proti svoji domovini. Prvotno je bil namen novega predsednika Paraguaya ostati v Argentini samo do prejšnje sobote, toda razne državne zadeve so ga prisilile, da je zamogel šele sedaj zapustiti Argentino. Dr. Cantilo, argentinski zunanji minister in general E-stigarribia sta namreč podpisala več važnih argentinsko-paraguayskih pogodb.
Predsednik Paraguaya je prejel povabilo tudi od republik Bolivije in Chileja, da ju poseti.
TRI NOVE HIŠE ZA DELAVCE
Vlada namerava zgraditi tri cene-j ne hiše v okrajih Nueva Chicago in j Boca za delavce, na Caballitu pa za | uradnike in državne nameščence.
V načrtu, ki ga je predlagal ne davno umrli senator Ferdinando Sa-guier, je zamišljenih 10.970 oddelkov po eno, tri in štiri spalnice, kuhinja, kopalnica z mrzlo in toplo vodo, dvorišče, prostor za sušenje perila in drugimi modernimi pritikli-nami. Vsako stanovanje bi bilo loče-i no ter bi stalo mesečno od 20 do 30 pesov.
DOMAČE VESTI
ŠTORKLJA
V petek 30. junija, je obiskala štorklja našega rojaka Vladka Kr-maca iz Ivojskega ter prinesla njegovi ženi .Jožici roj. Cigoj, doma iz Oseka, zdravo dekletce, ki je dobilo ime Diana.
Srečnim staršem naše čestitke!
!¿idor C mkñr
3i'j -¡.¡inski n
'v an'ilcm
Spet novo domače podjetje
Naš znani rojak Josip Živec je o-tvoril v ulici Gavilán 2678 tik mosta na Avenidi San Martin na Pa-ternalu, svojo lastno delavnico za tapecirano pohištvo. Znašel je tudi zelo praktičen način "zofa-cama" in je dal iznajdbo patentirati. Zofa-postelja je tako napravljena, da se s pomočjo zmeti zofa obrne ter postane postelja. Ta način zofe-postelje je zelo priporočljiv za one, ki nimajo več sob na razpolago in recimo nanese prilika, da pride na obisk sorodnik ali prijatelj ter ga pri najboljši volji ni mogoče prenočiti. V tem slučaju pa se iz zofe takoj napravi mehko, (zofa se namreč obrne spodaj, da pride postelja zgoraj) posteljo, ki drugače v sobi ali kjerkoli se nahaja ne dela napotja, marveč tvori potreben del pohištva.
Te vrste "zofa-cama" ima tudi to prednost, da je primeroma zelo poceni, o čemer se lahko zainteresiran-ci prepričate sami pri našem rojaku, ki ga toplo priporočamo.
"SLOVENSKI DOM"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej; ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo.
DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo.
GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto.
DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke.
POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, ¿a kar čutiš največ veselja!
STARŠI, ki žc-lite, da bi se vaš sin ali hčerka, izučila v glasbi bodisi violine ali klavirja, prijavite jih v društvu. Pouk brezplačen.
Prokurica Pero iz Pridvorja. V Ar- I Koklič Martin i v. Kamilice. Ne jav-gentino je dospel leta 1928. Že več j lja se že 8 let. Zaposlen je bil v Der-let kot tri leta pa se ne javlja več ; qui.
svojcem.	Radakovič Kravič Mile iz Mogori-
Jurišič Stevan iz Vel. Grdjevca. ' ca. Star je 59 do 61 let. Doselil se je Nahaja se že več kot 12 let v Argen- j pred 34 leti. Zadnjikrat se je zgiasil tini ter se že 3 leta ne javlja svoj- 1914, leta iz Buenos Airesa.
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Objave poslaništva
Kr. jugosl. poslaništvo poziva naslednje izseljence, da se zglase:
Manee Anton iz Zagreba. Ne oglaša se že od 1934 leta. Navadno se je nahajal v P. R. Saenz Peña, Chaco.
Šestak Mijo iz Bukovca. Ne javlja se od 1935 leta.
Vranješ Jure \z Poljica. Že 7 let se ni javil svojcem. Kje bi se nahajal, ni znano.
Katunarió Franzito. Drugih po-j datkov ni.
Savič Josip iz Komesarca št. 60. j Kje bi se on nahajal ni znano.
Papac Boško, roj. 1906 leta v selu Bitanji (Hercegovina) primorska banovina. Ne zglaša se že 6 let. Zadnjikrat se je zgiasil iz Tandila F.O.S.
Kuzminovié Nikola iz Brezine pri Cirkveni* savska banovina. Ne javlja se od 1938 leta.
Feger Franz in Terezija iz Glogo-nja. Leta'1937 in sicer novembra meseca sta živela na Piñeyru (Avellaneda).
Mila pjevac iz Oetingrada. Pred 10 leti je navadno živela u Bosariu.
eem. Kolikor je znano, je bil nazad nje zaposlen kot potnik pri "Frigorífico Wilson", Val. Alsina F.C.S.
Budisavljevič Hija iz Brdskog Stupnika. Leta 1934 se je zgiasil iz San Eduardo F.C.C.A.
Brkljačič Marko iz Ličkog Novi št. 23. V Argentino je dospel leta 1927. Leta 1930 se je menda nahajal v Alta Córdoba F.C.C.A.
Išpanovič Josip iz Vukovara. Podatkov ni.
Požar Janez iz Vel. Doline. Leta .1931 se je zgiasil iz Buenos Airesa.
Paljan Stevo iz Drljanovca. 1936 leta se je zgiasil iz Buenos Airesa.
Thierry Dražen iz Zagreba. Leta 1931 se je zgiasil iz Buenos Airesa.
Perasovič Anton iz Gašinca. Priselil se je 1927 leta, pa se sploh ni več javil svojcem.
Petrovič Mladen iz Kusiča, Bela Crkva. Podatkov ni.
Kosanovic Stevan iz Djurdjevca. Dospel je v Argentino 1928 leta. Zadnjikrat se je zgiasil leta 1929 iz Buenos Airesa, kjer je bil zaposlen v nekem frigorifiku.
Rukavma Ante iz Otočca št. 257. On je star okrog 78 let. Priselil se je pred 40 leti ter se je do leta 1932 vedno javljal. Od tega časa pa se ne javlja več.
Sekošan Josip iz Vel. Torka št. 73. Tzselil se je iz domovine leta 1929 ter se ni nikoli svojcem javil.
Uršič Jakob iz Drežnice št. 21. Od leta 1930 do 1932 se je nahajal v Buenos Airesu. Od tega časa pa se več ne javlja in se ne ve kje se nahaja. •
Ye bi kdo od rojakov vedel za naslov katerega zgoi-aj imenovanih, je naprošen, da javi kr. poslaništvu.
NEMŠKI OBISK
Postojna, maja 1939. — Pred par dnevi se je mudila v Istri skupina Nemcev, članov nemške "Fronte dela". Obiskali so razne kraje, njihov obisk pa je bil namenjen predvsem rudniku v Labinu, kjer so si natančno ogledali vse rudniške naprave. Nemci so se preko Trsta vrnili domov.

Ana C h
a L n r p o v a
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, v. večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Iíaw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
KROJAČNICA
JL Martin Turk
ima na izbero)
vsakovrstnih vzorcev ter Vam' napravi elegantno obleko. Prepričajte se! LORIA 1760] Buenos Aires
CAJA NACIONAL
DE
AHORRO POSTAL
3.
..0..0..0..0:0..!
»~0~0..0^..0..0..0~0..0~0..0..0..0..0-.0..0 Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
Ugodna prilika
za čitatelje Slovenskega Lista
.J/U^E.

r p» 5 "
Vm
Kombinirano pohištvo za jedilnico in spalnico obstoječe iz 15 komadov za samo $ 225.
Avda. SAN MARTIN 2700
U. T. 59 - 0504
(Nasproti pošte)
>iiiinm..t..»inii>miitmmii>iitiitH>mii>mii>m»
VENTAJAS EXTRAORDINARIAS.
que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes:
1."	Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000.
2."	Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000. Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país.
4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos.
II. — VENTAJAS ESPECIALES.
que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes:
1."	Garantía de la Nación sobre todas las operaciones.
2."	Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias.
3.'	Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las ut/lidadcs anuales.
4.°	Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos
basta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante.
5."	Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédula para reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan.
6."	Depósitos mínimos, desde un' peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías.
7.°	Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés.
8.°	Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los dere-cbo-habientes que acrediten vínculos de • herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500.
9.°	Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los t itulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5.
10." Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas.
ffimtm&mmsme&tmmmmfar.
v 2
Vesti iz organizacij
Rtaaawvan
mmmmmm&mm Ksícií^ísi^^rsi^^ae-s;	^^^as^ss^KaBat^SiasíG^
Prihodnja domača zabava v Slovenskem domu
Mnogi nas povprašujejo, kdaj bomo spet imeli kako domačo zabavo v Slovenskem domu ter da jih sploh premalo prirejamo. Da ustrezemo vsem, smo odredili, da b oprihodnja domača zabava v Slovenskem domu Gral. Cesar Diaz 1657 v nedeljo, dne 16. julija od četrte ure dalje. Izdajale se bodo razne lepe točke. Zato vabimo, da pridete vsi, tudi tisti, ki si s plesom ne mislite ugreti mrzlih nog.

NA LEPO
t
Domačo zabavo
ki se bo vršila v NEDELJO, 16. T. M. ob 4 uri pop. v
Slovenskem domu
Oral. Cesar Díaz 1657 1 V A B I M O	j
vse cenj. rojake in rojakinje! t
t
z NEDELJSKEGA ČLANSKEGA SESTANKA V SLOVENSKEM DOMU
Napovedani nedeljski članski sestanek se je vršil popolnoma v redu 111 v sorazumu članstva z odborom. Odbor bo dosledno izvajal, kot je bina sestanku sprejeto ter naj bo članstvo na nadaljnja navodila odbora Pripravljeno ter tudi na izvršitve, ki morajo takoj slediti.
Prečitajte, pomislite malo in vpoštevajte
Ko čitamo severnoameriške izseljenske liste, vidimo kolikšno zanimanje imajo tamošnji izseljenci za svoje liste. Ne samo da pridno dopisujejo v svoje liste, marveč jim tudi, kar je najvažnejše, pridobivajo uove naročnike in stare ohranjujejo.
Pri Slovenskem listu pa nismo tako srečni. Izven nekaj res požrtvovalnih ljudi, se nihče ne zanima, da bi mu pridobil kakega novega naročnika. Čitajo ga vsi radi, če ga morejo kje dobiti v roke, a da bi se na listi naročili, se mnogim zdi pa že Preveč nekomodno. Zato pa bi se morali drugi, ki ste stalni naši naročniki, poznate njegovo pisanje in Poznate tudi malomarnost nekaterih naših rojakov, malo zanimati in po-agitirati za list. Plačal naj bi naroč-nino kar vam in vi, ki ste že vajeni teh "sitnosti", bi poslali nam ali pa nam osebnoo b priliki na uredništvu izročili.
Svoj čas smo bili obljubili lepo nagrado, če bi nam naročniki pridobili tisoč novih naročnikov. Obljubo bi uprava lahko izvršila, če bi Jo tudi naročniki s tem, da bi prido-bdi vsaj vsak enega naročnika. Nekateri so šli takoj na delo ter jih
pridobili celo po več, a vseeno nismo nabrali niti sto novih naročnikov. Uprava je dano obljubo še vedno pripravljena izvršiti, če ste naročniki pripravljeni sodelovati z nami ter le malo dobre volje pokazati za našo skupno stvar.
Predvsem je potrebno, da se v vsakem kraju, kjer je več Slovencev naseljenih, odloči nekdo ali pa več skupaj, da zbere naslove od vseh, ki jih pozna in jih nam pošlje, da mu pošljemo par številk najprej na ogled. Ko bi enkrat prijavljenec dobil par številk na ogled, bi dotie-ni, ki jih je prijavil, vsakega posebej obiskal ter nam poslal naročnino. Nekateri, ki živijo osamljeni po provincah, bi seveda ne mogli poslati nobenega novega naročnika, bi jih lahko pa drugi toliko več. Pomislite malo cenjeni naročniki in naročnice, če bi se z malo dobre volje res ne dalo ničesar napraviti?
Od nekaterih strani nam pišejo, naj bi prišel urednik sam med posamezne izseljenske naselbine, tedaj da bi šlo delo z novimi naročniki hitro izpod rok. Ta ideja bi ne bila ravno slaba, ali potovanje je drag špas in si ga uprava lista ne more privoščiti,' če ni uspeh že vnaprej zagotovljen. In je po drugi strani pri listu s katerim je v zvezi še mnogo nevidnega posla, toliko dela, da nimamo niti ure časa za pohajkovanje. Vseeno pa bi kdo od lista obiskal večje slovenske izseljenske naselbine, če bi se zbrali v večjem številu skupaj.
V vsakem slučaju pa, pojdimo na delo vsi za nove naročnike. Na drugem meštu prinašamo kupon, ki ga izpolnite ter pošljite na naše uredništvo.
VIDOVDAN V BERISSU
V soboto 15. zvečer bodo jugoslo-venski priseljenci v Berissu praznovali "Vidovdan". Na tej proslavi bo sodeloval tudi Sokol Dock Sud-Boca.
.-«7
Šolska prireditev
je*
šolsko društvo s Paternala pripravlja za 23. t. m. lepo igro s petjem "Kovačev študent".
Sodelovala bodo tudi druga društva.
Poslužujmo se domačih obrtnikov in podjetij
PAZITE NA VAŠE KORIST
zaupajoč nam Vaša
PRIHRANKE V HRANILNICO
DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI
LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne)
ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno
VSE NAJBOLJŠE POGOJE
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Glavno ravnateljstvo: AMSTERDAM (Holandska)
Centrala v Buenos Airesu: Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo.
Podružnica v Buenos Airesu: vogal Rio Bamba. CORRIENTES 1900
Zavedni Slovenci se bodo obračali najprej pri nakupu svojih potrebščin do domačih obrtnikov in trgovcev. Šele, če bi morda pri njih ne dobili zaželjenega se bodo poslužili tuje tvrdke.
Kdo bo morda trdil, da prodajajo isto blago tuje tvrdke ceneje nego se dobi pri domačih obrtnikih ali trgovcih. To zgleda samo na videz, v resnici pa so izdelki domačih obrtnikov mnogo boljši in zato trpežnej-
ši tako, da se v vsakem slučaju splača poslužiti se domačega obrtnika. Enak prestiž se lahko da tudi našim trgovcem.
Vzemimo pa da se včasih res dobi katero stvar ceneje pri velikih vele-tvrdkah. Zakaj lahko nudijo ceneje? Prvič zato ker so izdelki skrajno površno izdelani. Drugič zato, ker ravno veletvrdke najbolj izkoriščajo delavstvo. In tretjič zato ker ima veletrgovina kapital in vsa propagandna sredstva v svojih rokah. Njim je predvsem na tem, da vse male obrtnike in trgovce uničijo, da potem lahko poljubno navijajo cene.
Mali obrtniki in trgovci so v vsakem oziru koristni in potrebni za boljši socialni razvoj. Zato bodo zavedni delavci in kmetje samo teh se posluževali. Ker pa imamo tudi Slovenci precej domačih obrtnikov in trgovcev, bi bilo lepo in pošteno, če bi vse potrebščine pri njih kupovali in naročali. S tem bi koristili sebi in njim. In tudi pri Slovenskem listu radi priznamo, da so nam domači obrtniki, podjetniki in trgovci v veliko oporo pri izdajanju lista.
V vsakem oziru je ničmanj kot pravično, da se medsebojno podpiramo, kajti če kdo od Slovencev pade v nesrečo, kar se lahko vsakemu izmed nas pripeti, mu najprej domači ljudje pomagajo in tudi se vsak najprej mednje zateče po pomoč.
Zato Slovenci bodimo si v vsakem oziru medsebojno na roko. Četudi bi recimo stala pri domačem krojaču o-bleka par pesov več nego v veletrgovinah, nudi za to razliko mnogo boljšo izdelavo. In prav tako nam naši gostilničarji nudijo v vsakem pogledu dobro postrežbo za enako ceno kot drugod z edino razliko, da čez domače za vsako malenkost godrnjamo, medtem ko če nam jo drugod še tako zasolijo, lepo molčimo in smo še skoro ponosni, da se upamo tudi pretirane cene plačati. Tako smelo trdimo tudi o naših stavbenih podjetnikih, mizarjih, da nam bodo prvi postavili trdnejše hiše in drugi trpežnejše in boljše izdelano pohištvo. In isto velja tudi o drugih naših obrtnikih, trgovcih in podjetnikih.
Slovenci in Slovenke! Premislite malo te vrstice in se boste sami prepričali, da imamo prav, če priporočamo naše ljudi. Zato poslužujte se vsi samo naših obrtnikov, trgovcev in podjetnikov. •
DOPISNIKOM
Dopisnikom, ki so nam poslali dopise za obpavo in niso bili objavljeni, sporačamo tem potom, da pridejo i prihodnjič na vrsto.
OBIŠČITE KROJAČNICO f
Leopolda Usaj j
t . t
v=
D
o
IOE
IOE
IOE
O
"SLOVENSKI LIST"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan.
ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi.
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
D ©
D
o
8
P AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, P sporoči jo takuj na naše uredništvo. Sodeluj z listom.
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tei naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo..
D
o
L POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo
1 ietn i S tem l¡-nristi1f> spbi in nnm ohpnfim.
I
v našem
listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
30EJ0=x=i0C!0ES=i0a0:
20I
13
Besedilo spominskega papirja v temeljnem kamnu
V temeljni kamen, ki je bil položen v nedeljo 25. junija t. 1., je bil uzidan tudi pergament s podpisi prisotnih jugoslovanskih priseljencev in s sledečim besedilom:
"Za časa predsednikovanja g. dr. Roberta M. Ortiza — predsednika republike Argentine.
Za vladanja Nj. Vel. kralja Petra II. — kralja Jugoslavije
v cigan imenu vršijo kraljevsko oblast kraljevski namestniki:
Nj. Vis. Knez Pavle, g. dr. Raden-ko Stankovič in g. dr. Ivo Perovič;
v času ko je kraljevino Jugoslavijo zastopal pred vlado republike Argentine Nj. e. izvanredni poslanik in opolnomočeni minister g. dr. Izidor Cankar —
položen je temeljni kamen "Jugo-slovenskega doma" na Dock Sudu.
Svečanosti so kumovali izvanredni poslanik in opolnomočeni minister g. dr. Izidor Cankar in ga. Ana Virginia G. de Popovič;
a svečanosti so prisostvovali člani Sokola Dock Sud-Boca, jugoslovanska dru¿tva iz Buenos Airesa in okolice, deca jugoslovanskih šol z Dock Suda in Paternala ter jugoslovanski priseljenci s svojimi družinami.
Svečanost je vodil začasni odbor za zgradbo "Jugoslovanskega doma" pod predsedstvom arh. g. Viktorja Sulčiča, ki je napravil tudi načrt za zgradbo doma. ^
"Jugoslovanski dom" je zgrajen s prispevki jugoslovanskih priseljencev iz Buenos Airesa in okolice, da služi za narodno in kulturno vzgojo jugoslovanske mladine.
V	potrdilo tega vziduje se v temeljni kamen " Jugoslovanskega doma'' ta pergament, kateri bo poznejšim generacijam služil kot uver-ljiv dokaz aktivnega in narodnega delovanja jugoslovanskih priseljencev v republiki Argentini.
V	božjem imenu naj bo s srečo!
Na Dock Sudu, dne dvajsetpetega,
meseca šestega, leta tisoč devetsto trideset in devetega."
Takoj za tem zgodovinskem pisanjem sledijo podpisi kumov, predsednikov društev ter drugih prisotnih jugoslovanskih priseljencev.
♦M
K
i Uprava "Slovenskega lista"
Tu vam pošiljam imena ................. novih naročnikov,
(zapiši število)
katerim, izvolite poslati par številk na ogled.
Naslov 1)
(Ime in priimek) (ulica in štev.) (Mesto, kraj in železnica)
2)
3)
4)
5)
(Izreži in pošli na naslov: Slovenski list, Gral. Cesar Díaz 1657
Buenos Aires.
SE
K
i
s?
y
i v
1 555
Ú
v
i
1 $
n
1 *
i
v &
kjer dobite najboljši "Pera-mus", obleke in obleke za ženske (Traje sastre)
GARMEN-DIA 4947
\ Bs. Aires, í Paternal
"Sastrería
Želiš imeti lastno hišo?
Če nameravaš kupiti si lastno hišo na takojšnjo plačilo, na daljše ali krajše obroke na kateremkoli kraju mesta ali predmestja, obrni se za informacije na uredništvo SLOVENSKEGA LISTA.
Želiš prodati hišo?
Obrni se istotako do nas. Prinesi načrt hiše in prodajne pogoje.
Poškodbe na delu
Radi poškodbe na delu ali katerekoli sodnijske zadeve, ki jo ne moreš sam rešiti, obrni se do nas, ki ti bomo poskrbeli zanesljivega odvetnika.
Zdravniška pomoč
Želiš vestnega zdravnika ali zobozdravnika, ti damo potrebno priporočilo.

Slovenci doma in po svetu
Vojaštvo v Italiji povečini zopet že doma
Veliko važnost italijanska vlada polaga na to, da kmetijstvo vsaj ne bi nazadovalo. Zato je temu vprašanju posvetila tudi vso svojo skrb. Zadnje čase smo mnogo slišali, kako je tudi Italija hitela klicati pod o-rožje svoje vojaške letnike, zdaj pa s čisto drugačnim občutkom beremo, da je bilo že iz italijanske vojske odpuščenih kar 100.000 ljudi, in sicer predvsem zato, da ne bo trpelo delo na poljih, če bi bilo premalo delavcev. Tako se je tudi v Julijsko Krajino v zadnjem času vrnilo od vojakov prav lepo število prej vpoklicanih vojaških obveznikov in se tako zdaj spet lahko v krogu svojih družin posvete delu na svojih kmetijah.
ZNAMENITOST KRAŠKIH JAM
Podzemeljske kraške jame privabijo dokaj tujcev, čeprav seveda vse ne toliko, kot na pr. Postojnska jama, ki je oblagodarjena menda z vsemi krasotami, kar jih skriva v sebi kraška zemlja. Italijani pa se zelo prizadevajo, da bi vzbudili čim več zaniííhnja še za druge podzemeljske jame, ne samo za Postojnsko. Tako ao se zadnje čase z vso vnemo spravili tudi na Škocijansko jamo m jo preurejajo, kolikor se le da. Vedno kaj delajo v njej, prenavljajo stare poti in steze, ali pa grade nove, pri čemer pa seveda nalo-tavajo na precejšnje težave. Toda največ preglavic pa .jim menda res dela napeljava elektrike, kakor da bi to, kar je ustvarila narava, na noben način ne hotela podati roke onemu, kar so ustvarile človeške roko in njegova iznajdljivost.
Slovenska mati s številnimi otroci ni bila deležna odlikovanja
Kakor poroča "Koroški Slovenec", so odlikovali z zaslužnim križem nad 70 let stare matere s številnimi otroki. V Rožeku se je zgodilo, da je bila k odlikovanju vabljena tudi slovenska mati Marija Ropač, po domače Majarjeva mati iz Dol, ki je stara nad 70 let in ima 12 otrok. Pred proslavo pa ji je komisija, ki je izročala odlikovanim materam zaslužne križce, izjavila, da bodo odli-: kovane samo nemške matere, in slovensko mater odslovila.
V KORIST POPLAVLJENCEM
Člani hrvaškega narodnega gledališča in zagrebške filharmonije so v velikem gledališču v Zagrebu priredili koncert v korist poplavijencem. Na programu je izvajana "Slava njima", delo M. Ogrizoviča, ki ga je režiral dr. Branko Gavella, drugo dejanje "Porina" in "Eroica", tretja Beethovnova sinfonija. Cene ložam so bile po 1000 Din, vsak sedež v parterju 200 Din, na balkonu pa 100 dinarjev.
VAŽNA ODKRITJA
Sarajevski muzej je te dni dobil obvestilo, da so pri vasi Rustovu v okraju Sanski most kmetje slučajno odkrili prazgodovinsko naselje jamskih ljudi.
imenovan Vladimir Šaponjič, ki je bil že prej na jugoslovanskem konzulatu v Zadru in v poslaništvu v Albaniji. Za to, kdo bo novi tržaški generalni konzul, je vladalo med prebivalstvom precejšnje zanimanje, saj je takšno mesto posebno v Trstu zelo važno. Ko so pa zvedeli, da bo novi konzul Vladimir Šaponjič, je ta vest prijetno odjeknila, saj prevladuje prepričanje, da je sem prišel mož, ki je in bo na mestu.
DVAJSETLETNICA ZDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH GLEDALIŠKIH IGRALCEV
Dvajsetletnico Združenja jugoslovanskih gledaliških igralcev bodo letos proslavili v Nišu. V okvirju te proslave bo cela vrsta raznih prireditev, pri katerih bodo sodelovali i-gralci s posameznih gledališč v naši državi. Proslava bo trajala od 4. do 6. julija.
Jugoslavija dobila novo vojno ladjo
Novo ladjo za jugoslovansko mornarico so pred kratkim spustili v morje v Trstu. Ladja nosi ime "Beli orel". Dodeljena je jugoslovanski vojni mornarici kot pomožna ladja. Družba '' Cantieri Riuniti del Adriático" je nato priredila slavnostno kosilo na čast jugoslovanskemu zastopstvu. Predsednik družbe Giunta je v svojem pozdravnem govoru pov-darjal prevsem tesne prijateljske od-nošaje med Jugoslavijo in Italijo ter naglasil, da je ta splovitev le ponosen začetek tistega delovanja, ki bo za vedno družilo obe državi. Končno je nazdravil veliki bodočnosti Jugoslavije, kralju Petru in knezu Namestniku Pavlu.
Kralj Peter II. na počitnicah na Jadranu, v družbi s svojimi tovariši
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ
"Kmečki dan" v Smo-horju na Koroškem
Izpred Poludnika na Koroškem pi- | šejo: Sredi maja smo imeli v Smo-horju okrožni kmečki dan. Udeležila se ga je vsa okolica. Na trgu in v gostilnah se je govorilo ponajveč slovensko. Najlepša točka je bil poleg slavnostnih govorov nastop Zi-ljank v slikovitih slovenskih nošah. Kakih 150 fantov in deklet je jahalo oziroma korakalo v sprevodu. Brški fantje so pokaazli "štehva-nje" ter "rej pod lipo". Tudi par Nemk je bilo oblečenih v slovensko nošo. Po hoji in po obnašanju pa se jim je takoj poznalo, da jim noša ni domača. Ziijska "dečla" se v noši zaveda, da mora govoriti sanio svoje mehko ziljsko narečje, če naj je pristna Žiljanka. V gospodarskem in socialnem pogledu beležimo napredek. Ljudje imajo delo in zaslužek, | potepuhov in beračev ni. Večina do- j biva podpore za otroke, žal so pri tem izvzeti nekateri Slovenci. Regulacija Zilje napreduje. Med Dolami in Napolami teče reka globoko v strugi in ne vidi več preko bregov, ka mbi jo udrla ob dežju. Celo ob sedanjem deževju ni bilo več poplav.
V znamenju prijateljstva -- Spremenjeni priimki
Goriški prekfet je izdal odlok po katerem so bili med drugim spremenjeni ti-le priimki v rihemberški občini: Kodrič v Codri, Nusdorfer v Noccioli, Jejčič v Ieccini, Furlan v Furlani in štubelj v Stubelli.
NADŠKOF MARGOTTI LJUBI NA JEZIK?
Nadškof Margotti je na povabilo našega knezoškofa naj se udeleži kongresa, poslal pismo v slovenščini. Sporoča, da se bo z velikim veseljem udeležil zaključne kongresne slovesnosti 30. julija. Želi vse dobro in blagoslov kongresu sploh. K posvetovanjem in zborovanjem bo poslal preč. monsg. Jožefa Velcija, stolnega kanonika, kot škofijskega delegata. Nadškof obljublja, da bo svojim vernikom priporočal molitve za srečen uspeh tega kongresa, ki je, kakor sam pravi, današnjim časom primeren in potreben, in za katerega hoče tudi sam veliko in goreče moliti!!
NARAŠČANJE VLOG V JUGOSLOVANSKIH DENARNIH ZAVODIH
slovanskih bankah in hranilnicah s<> znašale v januarju 1939 11.478 milijonov, to je zn 240 milijonov več, kakor v januarju 1938. Od te svote je bilo naloženih pri poštni hranilnici in državni hipotekami banki 2799 milijonov din.
BAUKSIT IN ALUMINIJ V JUGOSLAVIJI
Leta 1938 se je proizvedlo v Jugoslaviji iz domačega bauksita 1260 ton aluminija. Tozadevna industrija pa se izgrajuje naprej. V novi veliki tovarni aluminija v Lozovou, kjer je bilo instaliranih lani 28 električnih peči za predelovanje aluminijevega oksida v aluminij, je instaliranih (i novih električnih peči. Ta nova industrija se je razvila sicer izven Slovenije. Za Slovenijo pa je to v toliko važno, ker izdelujemo v kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani polfabrikat za aluminij, ki jo moral iti doslej vos v inozemstvo, od koder smo morali potem aluminij kupovati. Sedaj so bo izdeloval aluminij doma in to v takih količinah, da so ho lahko še izvažal.
TUJI KAPITAL V JUGOSLAVIJI
V nasi industriji je investiranega na 1.162 milijonov dinarjev nemškega kapitaia in to 427 milijonov v akcije, 734.7 milijonov dinarjev pa v industrjiske kredite. Dve tretini teh investicij odpade na bivšo Čehoslo-vaško. Do sedaj je zavzemala po kapitalu, investiranem v našem gospodarstvu. prvo mesto Francija z 105G milijoni, drugo Anglija z 873 milijo- ' ni. Sedaj jo stopila na prvo mesto Nemčija, ki svoje investicijo v Ju-1 gosi a viji stalno povečava, tako da 1 se more ceniti, da znašajo tronotno | že okrog 1500 milijonov dinarjev.
PROFESOR PAVLE POPOV1Č V BEOGRADU UMRL
V Beogradu je umrl tamkajšnji profesor srbske književnosti in znani oi'ganizator slavističnih vod Pavlo Popovič, s Skerličem in Bogdanom Popovičem predstavnik srbske književne zgodovine. S tem je beograjska univerza izgubila enega svojih najbolj znanih osebnosti ter Slovenci velikega prijatelja.
evo darilo Jugoslaviji
Dva stara srbska topa, ki sta bila doslej v vojnem muzeju na Dunaju, je Hitler na predlog maršala Górin-ga podaril v znak najvišjega spoštovanja do jugoslovanske armade knezu namestniku ob priliki njegovega odhoda iz Berlina. Oba topa bodo izločili kralju Petru II.
DELNIŠKA DRUŽBA ZA IZSLE-DOVANJE RUDNIŠKIH LEŽIŠČ
V Beogradu bodo ustanovili delniško družbo "Adir" d. d. za izsle-Vlovanje in izkoriščanje rudniških ležišč ter ustanovitev kemične in me-talurgične industrije z glavnico 3 milijonov dinarjev. Med glavnimi delničarji je gradbeno podjetje "L (I. Farben". Nemški kapital je dalje prevzel znano gradbeno podjetje "Konstruktor d. d.", ki se bavi z gradbenimi kakor tudi z rudarskimi posli.
* i
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SU D
VLADIMIR ŠAPONJIČ, GENERALNI KONZUL V TRSTU
Pred nedavnim je bil imenovan za ravnatelja političnega odseka pri zunanjem ministrstvu v Beogradu tržaški generalni konzul Radovan Petrovič. Za kratko dobo je ostalo to mesto v Trstu nezasedeno. Te dni je bil za generalnega konzula v Trstu
krojačnica
i 1
v v
I
i H
I
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem obleke po najnovejši modi
_ V zalogi je tudi velika izbera
vsakovrstnega blaga.
Cene nizke.
Za obilen obisk se priporača rojakom
stanislav maurič
trelles 2642 u. t. 59 - 1232
9
5s
B
jj
é
5J5 |
Skupne hranilne vloge pri jugo- ITALIJA HOČE IZKORIŠČATI JU

<i
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hkrg regcnoracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastonija, izguba j spomina in šibkost..
REVMATIZEM: kila, nadua, gota, éib-lrost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJTJ6A: Kašelj, šibka pljuča.
CREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, U8ESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE 5 30.—
PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI ,1e edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in neplačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
plaza ONCE
GOSLOVANSKO PRIRODNO BOGASTVO
Italijanski konzorcij je zaprosil za dovoljenje, da Iti smel zgruditi na reki Drini dve vmki električni centrali, ki bi proizvajali skupno za 80.000 konjskih sil elektriko. l\> kalkulacijah naj bi znašali proizvodni stroški iz teh elektrarn 15 do 28 para na kilovatno uro.
i i
HRVATSKO LJUDSTVO SE KLANJA PAPEŽU
Vrh bosanski nadškof dr. Ivan Ša-rič, ki so jé vrnil od avdijence pri sv. očetu v Rimu, je novinarjem izjavil. da ga je papež izredno ljubeče sprejel. Nadškof mu je sporočil po-Idone duhovništva, obenem pa mu je izrazil zvestobo in udanost vsega hrvatskega* naroda. "To sem storil zato", je dejal nadškof, "ker sem bil v to posebno opolnomočen od vodje hrvatskega naroda dr. Vladka Mačka. Sv. Očeta je to izredno razveselilo, pa je vrnil pozdrav ter podelil apostolski blagoslov hrvatskemu narodu in njegovemu vodji".


ZBOROVANJE ODBORA. J.R.Z. V BEOGRADU
Zadnje tedne je bil v Beogradu skoraj vsak večer izpolnjen s sestanki, ki jih je sklical novi mestni odbor JRZ za Beograd, Zemun in Pan-čevo. Na vseh teli sestankih so naj-preje strankini funkcionarji poročali o političkem položaju ter predvsem o naporih, ki jih jo vlada s strani predsednika Dragiše Cvetkoviča polagal» v rešitev hrvatskega vprašanja. Strankini pristaši so povsod odobrili delo predsednika vlado ter ostro obsodili rovarjenje skupine bivšega predsednika vlade dr. Sto-jadinoviča in njegove najožje okolice proti sporazumu. Povsod so bili izvoljeni tudi novi krajevni odbori. Tako je reorganizacija stranke povsod v polnem teku.
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
,Villa Devoto II. T, 50-0277

RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
»
'Istra", glasilo slovenskih in hrvatskih emigrantov ima novega urednika
Jugoslovanska javnost je iznena-dena po vesti, da je dosedanji urednik znanega glasila slovenskih in hrvatskih emigrantov iz Italije ali bolje rečeno iz naših krajev, ki jih je Italija dobila po nam krivičnih pogodbah po svetovni vojni, "Istra", Tone Peruško, odstopil. Glasilo dr. Mačka "Hrvatski dnevnik" piše o vzrokih tega odstopa sledeče: Tone Peruško je član Hrvatske seljačke stranke. Deloval je med istrskimi Hrvati v Zagrebu, da se javno opredelijo za politiko hrvatskega narodnega pokreta. S tem pa je prišel v nasprotje z lastniki "Istre" oziro-¡ ma z Zvezo jugoslovanskih emigrantov, katerim je na čelu znani dr. I-van Marija čok, ki je bil 1. 1935 kandidat na J ef tiče vi listi in je znan kot zagrizen jugoslovanski integralih. Zraven njega so dr. Brnčič, bivši upravitelj "Jugoštampe" in član u-Prave Sokola, Ivan Stari, Ante Čeh, Prane Baf, tajnik Jugoslovanske Matice in prof. Ivo Marcel j. Samo Predstavnik društva "Istra" v Zagrebu, ki se je opredelillo za hrvat-sko politiko, Josip Gabrijelčič, je Protestiral proti temu, da so Toneta Peruško odstavili. Smer pisanja "I-stre" bo torej odslej v smislu ideologije dr. čoka, čigar duh je bil nekaj časa iz Istre izginil. Za novega urednika je bil postavljen istrski književnik Ernest Radetič.
Profesor dr. Franc Košmerlj iz Chicaga
so mu občinski svetniki toplo aplav-dirali, se je ginjen zahvaljeval.
Ljublj
am
župan Ljubljane dr. Juro Adlešič Je predstavil občinskemu svetu vse-učiliščnega profesorja dr. Frančiška Košmerlj a iz Chikaga. Dr. Košmer-Ijn je bil pripravljen častni sedež Pred županovo mizo. Dr. Košmerlj ima tri doktorate, namreč pravnega, filozofskega in medicinskega. Po naključju je dr. Košmerlj prišel v Ljubljano prav sedaj, ko mestni občinski svcet razpravlja o podelitvi ene njegovih ustanov. Univ. prof. dr. Košmerlj je namreč 1. 1923. z veliko-. dušnim darom ustanovif dve ustano- j yi in sicer eno za dijaka gimnazije ln eno za dijaka srednje tehnične s?le. Dr. Košmerlj je vzgojil v Ame-riki generacijo pravnikov in ji dodal duha slovenske pravicoljubnosti. ^i občudujemo moč in ugled g. profesorja, ki že 75 let dela. On je tisti
Slov
enec, ki najbolj častno zastopa
VLADNA STRANKA PROTI STO-JADINOVIČU IN NJEGOVIM PRISTAŠEM
Po preosnovi banovinskega odbora za donavsko banovino, kjer je bil namesto prejšnjega predsednika, bivšega kmetijskega ministra Stan-koviča, ki pripada Stojadinovičevi skupini, izvoljen za predsednika minister Bešlič, je bil izvoljen tudi nov banovoinski odbor za vardarsko banovino, kjer je Stojadinovičevega somišljenika Ugrina Jokšimoviča zamenjal predsednik vlade Cvetkovič, reorganiziran je bil tudi mestni odbor Beograda ter je bil namesto bivšega predsednika vlade dr. Stojadi-noviča izvoljen za predsednika narodni poslanec Mihajlo Stojadinovič.
V svojem delovanju se je dr. Stojadinovič naslonil predvsem na oni element, ki so bili vedno proti sporazumu in so vedno zagovarjali vse akcije, ki so sedanji sporazum s Hrvati onemogočili. Poleg znane trojke Djuro Jankovič—Dobrivoj Sto-šovič—dr. Mehmed, ki je bilo vedno najimenitnejše društvo bivšega predsednika vlade dr. Stojadinovica ter poleg njegovih somišljenikov, so se znašli takoj pri roki poslanci iz Hrvaške ter so bili najboljši agitatorji za zbiranje podpisov proti predsedniku vlade Dragiši Cvetko-viču. Posamezni poslanci so se pogovarjali na Stojadinovičevem stanovanju, ker so bili od dr. Stojadinovica posebej obdelani in so dobili posebna navodila. Ti poslanci so se opredelili za Stojadinovica, to je proti sporazumu, vendar pa so njihovi izgledi v kak uspeh zelo malenkostni. Odpadlo je le to, kar v stranko ni spadalo in kar je v stranko spravil dr. Stojadinovič samo zato, da bi okrepil svoj osebni vpliv. Vodstvo stranke je krepko reagiralo ter je predsedstvo kluba očistilo klub od vseh poslancev, ki so se vanj zatekli kot člani, čeprav niso bili pristaši stranke. Na ta način so odstranjeni vsi poslanci, s katerimi je dr. Stojadinovič napravil znani volilni sporazum. Proti vsem ostalim pa bo klub za slučaj, če bodo nadaljevali delovanje proti sporazumu, uporabil vsa sredstva, ki jih ima na razpolago.
Kljub vsem intrigam posameznih političnih skupin bo gonja proti sporazumu, v čemur so si edine skoraj vse politične skupine, propadla, ker vidijo, da jih sporazum ne bo dvignil na oblast, najboljši dokaz za vse to je dejstvo, da vse te skupine srbskega ljudstva navzlic vsem fantastičnim novicam niso mogle omajati v svojem zaupanju do vlade Dragiše ('vetkoviča in so vse te novffe ostale brez efekta. To so uvidele tudi posamezne srbske skupine ter
SLAVNOST NA DEDINJU
10. junija, ob 12 je bila v kraljevem dvorcu na Dedinju svečanost, ko je končal šolsko leto kralj Peter II. Svečanosti so prisostvovali kralj Peter, kraljica Marija, knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Dalje kr. namestnika dr. liadenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, guverner kralja s profesorji, dvorne dame ter člani civilne in vojaške kraljeve hiše. Po svečanem cerkvenem obredu je guverner kralja prebral zapisnik komisije višjega tečajnega izpita, ki ga je kralj polagal od 5. do 7. junija letos. Z ozirbin na ocene pismenih nalo je izpitni odbor oprostil kralja ustnega izpita. Na podlagi pismenega izpita in po prejšnjih letnih ocenah, je izpitni odbor priznal kralju zrelost in sposobnost za študij na visokih šolah in univerzah. Po sporočenem uspehu in izročitvi spričevala je guverner s kratkim in toplini govorom poudaril vrline in neutrudljivo delo visokega učenca ter posebno poudaril pomen višjega tečajnega izpita. Po končani svečanosti so kr. namestniki, guverner s profesorji, kakor tudi ostali navzoči čestitali kralju na doseženem uspehu.
poštnini ministrstvom glede eksploa-tacije ljubljanske radio postaje. Pogodba med Prosvetno zvezo in poštnim ministrstvom velja za 15 let. Prosvetna zveza se je obvezala, da bo v 20 mesecih od dneva podpisa pogodbe, na svoje stroške zgradila v Ljubljani novo 20 kilovatno radio oddajno postajo ter istočasno v Mariboru 5 kilovatno relejno postajo. Sedaj obstoječo radio postajo bo prevzela država. Pri sklenitvi pogodbe za razširitev radio postaje v Ljubljani so sodelovali: poslanec g. Sta-
List "Koroški Slovenec" o Slovanstvu
"Koroški Slovenec" prinaša zelo zanimiva razmišljanja, ki jih posnemamo: "V zadregi bi bil, kdor bi hotel vrednoto narodne zavesti izraziti z denarjem. Zdrava pamet pravi, da je narodna zavednost vrednota značaja in duševnosti. Vsi denarni zakladi sveta ne morejo odtehtati njene cene. Razsodnemu človeku se upi-
re, predsednik Avsenek in prof. O- ™ zdravi fut- da bi zvišeni svet du" sana. S tem se je izpolnila dolgolet-
ševnosti poniževal in blatil z zemelj-
rojstni dan kneginje olge
11. junija je praznovala svoj 37 rojstni dan kneginja Olga, soproga kneza namestnika Pavla. Kneginja Olga je zadnja leta vedno bolj in bolj stopala v ospredje kot žena blagega srca, ki je osebno prevzela pod svojo zaščito ali celo pod svoje vodstvo različne človekoljubne ustanove, katerih namen je podpirati revne matere, brigati se za najbolj revne med otroci, za osirotele otroke, lajšati trpljenje bolnikov, pomagati in skrbeti za družine s številnimi o-troci. Nešteto dobrot je že razdelila in nešteto tihih sreč povzročila. Danes je ni človekoljuohe organizacije, ki bi ji kneginja Olga takoj ne odprla svojega usmiljenega srca in ji pomagala najti potrebnih virov, da izpolni svoj namen. Kneginja Olga si je s tem že zdavnaj osvojila srca
na želja vseh Slovencev, ki so jo tako slovenski ministri, kakor tudi narodni poslanci in senatorji JRZ ves čas tolmačili vsem lrierodajnim čini-teljem.
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE ZGODOVINARJU DR. KOSU
V Selcih nad Škofjo Loko je bila JI. junija odkrita spominska plošča na rojstni hiši znanega zgodovinarja dr. Franca Kosa. Selčani hočejo s tem počastiti spomin tega velikega učenjaka, ki je s tako ljubeznijo zbiral gradivo za zgodovino Slovencev od najstarejšega časa ter reševal dokumente, ki morejo kakorkoli o-svetliti slovensko preteklost.
SPORAZUM S HRVATI IN OPOZICIJA
Nepomirljivo stališče, ki ga je dr. Milan Stojadinovič s svojo okolico
skim prahom. Vest bi se vzbudla s svarilom: Danes bi prodal za denar svojo narodnost, jutri bi ponujal za drobiž svojo vernost, pojutrišnjem bi odvrgel lastno življenje kot prazen nič. Goljufati bi hotel druge, a bolj bi ogoljufal sebe. ;— Čemur se upira zdrava pamet in protivi poštena vest, to zmoreta zloba in neumnost. Na svetu se prepogosto dogaja, da se narodna zavest kupuje in prodaja za denar! Redko je zdravilo pri zlobi, proti nerazsodnosti pa se uspešno bori odkrit* jasna beseda. Kaj nam daje naša slovenska narodnost? Slovenska narodna zavest te včlenjuje v dvamiljonski slovenski narod, po katerem si član velikega in mladega evropskega plemena Slovanov, daje ti pravo do dvatisočletne slovenske zgodovine, po kateri si v krvnem in duševnem sorodstvu z davnimi slovenskimi vojvodi, kmeti
zavzel do sporazuma s Hrvati, je do- svobodnjaki, branilci domače zemlje
lilo izraza v interpelaciji, katero so njegovi somišljeniki vložili v senatu in poslanski zbornici. V interpelaciji zahtevajo Stojadinovičevi poslanci in senatorji pojasnila o sporazumu, ki sta ga pripravljala sedanji predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in voditelj Hrvatov dr. Vlad-ko Maček. Nova vlada Dragiše Cvet-koviča je pričela s politiko sporazuma. V dobro poučenih krogih — tudi v vladnih krogi!; — povdarjajo, da od padca dr. Stojadinovičeve vlade pa do danes ni bila ogrožena niti Í ena važnejša državna korist ter tu-
vsega jugoslovanskega ljudstva ki v I n'so kili oškodovani s čemerkoli
j. _._•. i	.'	' CÍ..1.: ir_____en .... • t-. »
slovensko ime v Ameriki. Ob tej pri- sramežljivo spet iščejo stika z dr. ' *"' '	Mačkom. Zastopnik zemljedelcev dr.
flavrilovič je že odpotoval v Zagreb.
»jej gleda visoko gospo usmiljenega srca. Ob svojem soprogu, ki v viharnih dneh evropske zgodovine varno vodi usodo naše domovine, je kneginja Olga zvesta življenska družica, skrbna mati svojih otrok in gospa, ki z velikim dostojanstvom predstavlja pred zunanjim svetom vzor jugoslovanske žene. Nedavna obiska kneza namestnika v Rimu in v Berlinu, kamor je svojega moža spremljala tudi knegin,ja*01ga, sta dobila mnogo svojega zunanjega bleska in notranje prisrčne topline prav zaradi knegin.je Oige, katere nastop .je po priznanju inozemskih prič o-stal neizbrisen po svojem kraljev-sedaj j kem dostojanstvu in po svoji srčni
liki
milini.
Je g. župan omenjal, da bo mest-na občina v kratkem odkrila spome-ik zglednemu misijonarju in ame-•p emu sadjarju, našemu rojaku Francetu Pircu, ter je povabil g. Prof. dr Košmerlja na odkritje te-^ spomenika. Nato je g. župan iz-ocil prof. dr. Košemrlju častno da-! 0 mesta Ljubljane, namreč brona-®le£a zmaja, simbol mesta Ljubljane-Gospod profesor dr. Košmerlj, ki
kadar iščete služee
obrrite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
GOSPODARSKA POGAJANJA V KÓLNU
Gospodarska pogajanja Nemško-jugoslovanskega vladnega odbora v Kolnu so bila zaključena s podpisom raznih pogodb in protokolov. Pogajali" obe
Srbi, Hrvati ali Slovenci. Politično so ogroženi samoo ni, ki žive od ne-složnosti Srbov in Hrvatov. Vložitev interpelacije dr. Stojadinovica in ostalih iz savske skupine v političnih krogih razlagajo kot delo, naperjeno proti političnemu sporazumu s Hrvati. Dr. Stojadinovič je potemtakem končno zavzel -stališče proti sporazumu s Hrvati, čeprav so njegovi prijatelji stalno govorili, da so tudi oni za sporazum. — Zastoj v razgovorih pri pripravljanju sporazuma so prijatelji dr. Stojadinovica smatrali kot neuSpeh ter so pohiteli napadati politiko sporazuma, ki so je pričela po padcu dr. Stojadinovica. Računali so, da bodo s tem spet prišli na površje. Toda v JRZ povdarjajo, da se predlagatelji interpelacije pripravljajo na medsebojni boj, ki se je že začel za dr. Sto-jadinoviča. Pregrešili so se proti važnim državnim koristim, ki zahtevajo slogo Srbov, Hrvatov in Slo-
Poslužujte ?e
PREVOZNEGA PODJETJA
Expreso Gorizia"
Franc Lojk
vlllaeroel 1476 t. 54 - 5172 — 54 - 2094
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Ljubljana dobi novo radio postajo
KROJAČNICA 'GORICA"
Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postrežem.
franc leban
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
vencev. Politični krogi menijo, da ija so dala zadovoljiv uspeh Ta i PredIi>gatelji interpelacije proti spo-b pogodbeni stranki.	razumu s Hrvati, oziroma proti dr.
Mačku, ki je zastopnik Hrvatov, ne bodo imeli dosti več političnega pomena. Privedla pa bo vsekakor do razčiščenja v JRZ. Vlada Dragiše I (Vetkoviča, ki predstavlja večino -	JRZ v obeh domovih, je že pokazala
teemlJu pooblastila v finanč- pripravljenost, da zatre vsako akcijo nem ministrstvu za preračunsko le-I proti sporazumu s Hrvati Vlada to 1939—10 se je sedanji poštni mi- Dragiše Cvetkoviča — tako zatriuie
liister g. .lovan Altiparmarlcovič z ' 1 ' .......
vso vnemo lotil reševanja zanemarjenega vprašanja jugoslovanske ra-diofonije. Po obstoječih načrtih se bodo vse radio oddajne postaje po-jačale, da bodo lahko uspešno vršile svojo nalogo. Vprašanje radio oddajnih postaj je bilo te dni ugodno rešeno. Ministrski svet je odobril re-šenje, s katerim se odobri pogodba med Prosvetno zvezo v Ljubljani in
pred krvoločnim Turkom in zaščitniki kmečkega dostojanstva v časih gosposkega nasilja. Včlenjuje te v duševno občestvo z velikani slovenskega duha. Slovenska knjiga je tvoja knjiga, slovenska pesem je tvoja pesem, slovenska umetnina tvoja u-metnina. Slovenska beseda je posoda tvoje molitve in srednica tvoje kulture in nravne rasti. Krvna in duševna sorodnost te veže z mladimi slovanskimi narodi, katerih število bo v desetletjih doseglo polovico evropskega števila. Že danes dobiva beseda Slovan" dosloj šp pepQ-
i i i »-vivvok. ki Uit znan, blagoglasen p....	B" •
razodela dogledna bodočnost, v vsej njegovi silni vsebini. Vse to in še več je duševni zaklad, ki ti ga posreduje, slovenska, tvoja narodna zavest. V družini narodov si kot Slovan včlenjen v prvo vrsto. Čudoviti zakon ravnotežja v Evropi in na svetu se vedno spet kaže tako, da vodi družino narodov v širokosrčnejše, oni s širšo zamislijo. Evropo vodi kdor služi evropskim koristim. Svet vodi, kdor je zajel vso človeško družino. Slovencu spoštovanje drugih narodov nikakor ni težko; le prera-da se ta slovenska vrlina prelevi celo v slabost, da slovenski človek ob spoštovanju soseda pozabi na lastno dostojanstvo. A samo posamezniki v narodu morejo grešiti, narodne rasti pa ne more ustaviti nihče na svetu. Slovenska narodnost je torej vredna žrtev. Če tako zahteva čas ter razmere, moramo biti junaki slovenske narodne družine, odločni, pripravljeni za vsako žrtev na naši zemlji kot Slovenec, pobornik si mladega zdravega naroda in plemena, junak si človeške kulture. Tvoje ime ti bodi časten naslov!"
BALKANSKA ZVEZA JE TRDNA
Balkanska zveza je složna, njeno poslanstvo je ohraniti v Evropi ravnovesje in mir. Zveza je odprta vsem balkanskim državam, ki so prepričane, da je treba s skupnim sodelovanjem služiti koristim Balkana. Zaradi zadnjih sprememb je zveza danes močnejša kakor pa je bila kadarkoli poprej. Tako se glasi izjava, kj jo je rumunski zunanji minister Gafencu dal nekemu angleškemu listu ob svojem obisku v Turčiji.
| FOTOGRAFIJAMI
* "LA MODERNA" 1 ¡
0 _____ _ ____ • _ ñ 5
L
VELIK POPUST ^RI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
foto "la moderna"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
jo dobro poučeni krogi, ni nikdar niti računala na one, ki med ljudstvom nimajo nobene znslombe in ki v politiki hočejo igrati kiiko vlogo ter vsiljevati svojo politiko.
giR< 39KOAK '•».. W;x«< c <«•::<♦> >:♦>: >»:< >»x >SK >:♦:• : >»> •»:•.
$ ako hočite biti zdravljeni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO
ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO calle cang4llo 1542
4
*
I
ri
$
$
M *
I
I
i ¡5
<x<x4oe:«<3att<pqibx«ig»a»*1 • —Timnmiwi~iirrTi-.......rr"nr-i yinfiriiwiniwniwirniniiiiiwii iimudiimiuiimuiii
JUGOSLOVANSKA VOJSKA SE JE UDELEŽILA PROSLAVE KOSOVSKE BITKE
Tudi naša vojska se je udeležila proslave 550 letnice kosovske bitke. Naš minister vojske, armijski general G. Milutin Nedič je sporočil g. Kijometovicu in g. Orloviču, predsedniku odnosno tajniku pripravljalnega odbora za proslavo 550 letnice Kosovske bitke, da se bodo proslave udeležile naše vojne, kopne in letalske edinice v mnogo večjem številu kakor doslej, in da bo prvi konjeniški polk "Obilic" iz Niša proslavil slavo na samem kraju slavja, v Gazimestanu na Kosovein polju. In tako se je na Vidov dan tudi zgodilo. Ta polk je dopoldne in popoldne tudi izvajal slavnostni spored s prirejanjem vojaških vitežkih iger in vaj.
VELIK DOBROTNIK REVEŽEV
.100.000 din za jeseniške mestne reveže je velikodušno poklonil jeseniški rojak dr. Fr. S. Košinerl iz ('hicaga. V zahvalo mu je jeseniška občina podelila častno občanstvo.
LOKOMOTIVE ZA JUGOSLAVIJO
Dobili bomo 125 novih lokomotiv. Kakor poroča zagrebški "Jutranji list" bo naš desetletni načrt za okrepitev železniškega voznega parka ostvarjen 1. 1940. Do tega roka moramo nabaviti 125 novih lokomotiv in prečejšnje število raznovrstnih vagonov. Jugoslavija zdaj že ima lastno industrijo železniških vagonov.
JUGOSLOVANSKI TOBAK KUPUJEJO
Čehi in Slovaki kupujejo naš tobak. Pred dnevi je dopotovala v našo državo delegacija češke tobačne režije, ki je iz Splita odpotovala v Dubrovnik ter si ogledala tamkajšnje skladišče tobaka. Zdaj se češka delegacija iz Dubrovnika spet vrnila v Split, kjer bo odkupila večjo količino našega tobaka. V Split je prišla tudi delegacija slovaške tobačne režije z isto nalogo.
DVE NOVI LADJI
V splitski ladjedelnici grade od
lanskega leta dve motorni ladji za finančno kontrolo. Ladji sta težki po 76 ton in lahko razvijata hitrost 17 morskih milj na uro. Na vsaki ladji bo posadka 10 mornarjev, dva častnika in strojnik. Ena ladja je dobila ime "Vojvoda Ifrvoje", druga pa "Hajduk Veljko". Obe ladji so bili spuščeni v morje v soboto 17. junija t. 1.
ODPUŠČANJE DELAVCEV V SPLITSKI LADJEDELNICI
V splitski ladjedelnici je bilo pre-tekol leto zaposlenih približno 1200 delavcev, ker pa je število naročil padlo, je moralo biti reduciranih o-krog 700 delavcev, tako da je danes tam zaposelnih samo še 500 delavcev. Ker pa med tem ladjedelnice niso dobile novih naročil, je nastopila nadaljnja nevarnost, da se bo število reduciranih še povečalo. Za prvo potrebo je uprava ladjedelnice po zahtevi delavcev, ki niso hoteli novih redukcij, uvedla delo na izmene, tako da zdaj delavci delajo po 15 dni v mesecu. Ladjedelnice dandanašnje ne izkoriščajo več niti četrtine svoje kapacitete. Delavska zbornica v Splitu je zdaj proučila vzroke za nazadovanje dela v ladjedelnicah ter ugotovila, da je glavni vzrok v tem, ker so bila 1. 1936 in 1937 za državne potrebe in za potrebe naših parobrodnih društev izstavljena razna naročila plovskih objektov, če-prav bi bili ti objekti lahko zgrajeni v domačih ladjedelnicah. Zato je
delavska zbornica naslovila na predsednika vlade, na vojnega, prometnega in finančnega ministra, na ministra za socialno politiko in ministra brez listnice Maštroviča, vlogo, v kateri prosi, naj bi država zaradi posebnih socialnih in gospodarskih ozirov tega kraja omogočilo domačim ladjedelnicam spet redno delo s tem,da bi država vsa svoja naročila za izgradnjo plovnih objektov v bodoče dajala domačim ladjedelnicam, prav tako pa naj bi tudi naložila subvencioniranim parobro-darnim društvom, naj tudi ona svoja naročila izstavljajo, domačim ladjedelnicam ter na ta način podpirajo domače delavstvo in domač? gospodarstvo.
DVA MODERNA HOTELA NA ULČINJSKI OBALI
Pri gradnji velikega hotela "KO-Op", ki ga je zgradila v Ulčinju Zveza zadrug državnih uslužbencev, so bila te dni končana vsa dela. Hotel ima 130 postelj, vsaka soba ima svoj balkon z lepim razgledom na morje. V neposredni bližini pa je bil dograjen še drug lep hotel, ki ga je dala postaviti banska uprava na Ce-tinju, da bi na ta način pospešili razvoj turizma na našem južnem Primorju. Stara obala v Ulčinju, ki je bila za sedanje razmere povsem neprikladna, bo razširjena za pet metrov, namesto stare, lesene ograje pa bodo zdaj postavili lepo novo iz belega kamna.
NOVA ELEKTRIČNA CENTRALA V OHRIDU
Nova hidrocentrala v Ohridu bo dograjena v teh dneh in bo Ohrid že imel mnogo močnejšo električno razsvetljavo kakor jo ima sedaj. Ta nova centrala bo lahko oskrbovala z električnim tokom Ohrid, razen tega pa še Strugo in Resan. Urejena jo povsem moderno.
! Jugoslavijo in Bolgarijo. Zato bosta ti razstavi imeli važno mesto v razvoju prijateljskih odnošajev med o-bema državama in za okrepitev odkritosrčnega ter trajnega prijateljstva, ki si ga želijo Bolgari in Jugoslovani. Za prosvetnim ministrom je govoril sofijski metrooplit Štefan, veliki zagovornik jugosolvansko-bol-garskega zbližanja in sodelovanja. Omenil je skupne točke v zgodovini obeh ljudstev ter v zgodovini obeh književnosti od sv. Cirila in Metoda dalje. Pisatelji obeh držav naj nadaljujejo delo kralja Borisa in pokojnega jugoslovanskega vladarja kralja Aleksandra. Lepa in pomembna slovesnost je bila velik politični dogodek.
18. junija pa je bila pred izbranimi zastopniki kulturnega življenja v Beogradu in v navzočnosti kr. odposlanca, dalje predsednika narodne skupščine, bolgarskega poslanika na našem dvoru in zastopnikov jugo-slovensko-bolgarske lige odprta razstava sodobne bolgarske književnosti. Začetni govor je imel prosvetni minister čirič in v njem povdaril du-stva med Bolgarijo in Jugoslavijo, hovno vsebino in podlago prijateij-ki sama po sebi izvira iz duše obeh lujdstev. Vladarja teh ljudstev, pokojni kralj Aleksander in kralj Boris sta spoznala, kaj živi v dušah obeh narodov, in sta po tem določila odnošaje med obema državama. Pogodila o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo zahteva varnejšo podlago, kakor pa so trenutne koristi. Bolgari in Jugoslovani so preživeli vsemogoče boje ter delili isto težavno usodo. Skupno so se osvobodili in zmagali in iz te skupnosti se dviga sedanje prija-telstvo in bratska ljubezen, izraz obojega je ta razstava, ki bo najlepše prikazala dušo bolgarskega naroda Jugoslovanom.
UGODEN RIBOLOV NA NAŠEM JADRANU
Tako vedo povedati statistični podatki pomorske uprave v Splitu, da so ribiči v toku majskega mraka in lova na plavo ribo ujeli skupno 650.000 kilogramov raznovrstnih rib, od tega pa samo sardel kar 582.000 kg. Ves maj se je držalo grdo vreme, ki je kar močno oviralo lov pri svečah. Skoraj na vseh področjih se je plava riba pojavila v velikih množinah, izgledi za dober lov so bili izredno dobri, toda slabo vreme jc lov skoro imemogočalo. Največjo korist so prav za prav še imeli ribiči okrog Krimskih otokov in Veleluke. V Ve-leluki so ribiči ujeli kar 142.000 kilogramov sardel.
RAZSTAVA JUGOSLOVANSKE KNJIGE IN KNJIEVNOSTI
V bolgarski prestolici se je 18. junija začela pomembna manifestacija bolgarsko-jugoslovanskega sodelovanja. Na tamošnji univerzi je bila odprta razstava jugoslovanske knjige. Pokrovitelja razstave sta bila bolgarski prosvetni minister dr. Fi-lov in naš poslanik v Sofiji Jurišič. Slovesnega začetka razstave v veliki dvorani sofijskega vseučilišča so se udeležili zastopniki dvora, predsednik vlade Kjoseivanov, prosvetni, notranji in vojni minister, sofijski metropolit Štefan, naš poslanik v Sofiji, številne ugledne osebnosti iz političnega, kulturnega, gospodarskega in vojaškega življenja. Pozdravni govor je imel predsednik bolgarsko-jugoslovanske lige v Sofiji Zaharijev. Prosvetni minister Fi-lov je v govoru omenil vrsto kulturnih in književnih dogodkov, ki bodo dopolnjevali razstavi v Beogradu in Sofiji. S tem bodo poudarjene kulturne, in gospodarske vezi med
V SPLIT JE PRISPEL NAŠ AMERIŠKI ROJAK
V Split je prispel naš rojak, ki je predsednik finančnega odbora v a-meriškem senatu, g. Vilim Boič (v Ameriki: William Boyd). G. Boič je po rodu iz Žumberka ter je prišel po tridesetletnem bivanju v Ameriki obiskat svoj rodni kraj. (i. VUim Boič je član ameriške demokratične stranke in zdaj zavzema važno mesto v odboru financ v ameriškem senatu.
Romunski zunanji minister v Atenah
Med svojim obiskom v Atenah je imel romunski zunanji minister Ga-feneo več sestankov s predsednikom vlade in zunanjim ministro Mctaxa-som. Kralj Jurij je Ki. junija sprejel v avdijenco Gafenca in ga je pri-! držal tudi na kosilu. Razgovori med I Metaxasom in Gafencom so dokaza-! li še enkrat, popoln sporazum gledtt tseh vprašanj, ki neposredno zanimajo Romunijo in Grčijo. Kot sedanji predsednik Balkanskega sporazuma je Gafcnco seznanil predsednika Mctaxasa z razgovori, ki jih je J imel pretekli mesec z Jugoslovan-¡ sini zunanji mministrom dr. Oincar-i Markovičem. Romunski zunanji minister je tudi obvestil Metaxasa a 1 razgovorih, ki jih jei inel te dni s turškim zunanjim ministrom šukri Saradžogloin in pa o zadovoljivih u-spehih svojega uradnega obiska v Ankari. Predsednik Metaxas je z za-
dovoljstvom ugotovil, da so osnovna načela Balkanskega sporazuma: neodvisnost, edinstvo in odločno miroljubna politika, dobila novo potrditev, ki bo odnose med štirimi prijateljskimi in zavezniškimi državami Grčijo, Romunijo, Turčijo in Jugoslavijo, še bolj poglobila.
Iz Povirja pri Sežani
Naročnica našega lista nam pošilja te vrstice v objavo, ki jih je prejela od doma:
Tukaj vam pošiljam prepis pisma, ki sem ga prejela od doma iz Povirja pri Sežani. Prosim vas lepo, odstopite košček prostora v našem cen. listu, da bodo čitatelji videli, kako se godi našim ljudem doma.
Tri mesece zapora po nedolžnem so prestali. Čeh Karlo in Maks Žvab, oba iz Gorenj pri Divači. Osumljena sta bila, da sta streljala na poljskega čuvaja iz Povirja Štoka Stanisla-v¿i, po domače Šušterjevega. Iz popolno neznanega vzroka pa so pri omenjenih izvedli še hišno preiskavo. Dobili pa niso ničesar, kar so iskali. Oče od Karlota Čeha se je ob tej priliki, ko je moral na ukaz ka-rabinerjev prevračati vse po hišnem poslopju, tako nesrečno opraskal v roko, da še sedaj ne more delati, ker se je namreč zastrupil vsled zarjavelega žeblja ob katerega se je opraskal.
In četudi niso ničesar našli, so vseeno sina Karlota aretirali ter ga vklenjenega; takoj odgnali v zapore ter istotako tudi Maksa Žvaba, kjer so ju neusmiljeno pretepali in mučili, da bi priznala stvar, ki je ni-
sta zakrivila. Imela sta pet prič, da sta tisto uro, ko so neznanci streljali na poljskega čuvaja, bila oba doma, a pričam niso verjeli, ker našim ljudem italijanske oblasti ne verujejo, ter so ponovno in ponovno oba pretepali in mučili. V zadevo je posegel sam gospod župnik, ki se je šel pritožit nad fašističnimi grozodejstvi, a tudi njegove pritožbe niso vpoštevali. Vso vero so dali lovskemu čuvaju iz Povirja Viktorju Čefuta, ki je fašistični podrepnik.
Ko pa so marca meseca bili poklicani k naboru, niso hoteli Kaeja-na Antona iz Povirja vzeti v družbo in ta je iz maščevanja povedal, kdo so bili, ki so streljali na čuvaja iz Povirja. Bili so: Masič Danilo, po domače Polkov in Uršič Dušan, po domače Katenav; oba iz Povirja. Fanta sta seveda takoj pripoznala, da sta res onadva streljala na čuvaja ter orožje vrgla v studenec in s tem zabrisala vsako sled za seboj. Prej omenjena osumljenca sta bila seveda takoj izpuščena na svobodo, a koliko sta morala po nedolnem prestati. Karlo Čeh je bil takoj poklican k vojakom, ker pač mislijo fašistične oblasti na ta način krivično preganjanje naših ljudi spraviti v pozabljenje.
Tako preganjajo naše uboge ljudi. Kdaj neki bo tega konec?
Sedaj končam to moje poročilo. Nezamerite pisavi, ker sem silno nervozna, da bi najraje sama nekaj napravila, če bi bila bliže. Pa bo že prišla ura plačila tudi za zatiralce našega naroda ter za tiste redke izdajalce naše krvi, ki za judeževe g-roše služijo fašizmu.
Drobne vesti iz naših krajev
Duluth (Minn. U.S.A.) — Kap je | Miljevič Marija 37 let, v Parizu je zadela dobro znanega čevljarja Aloj- ¡ umrla Mileva de Konstantinovič de
za Vesela. Rojen je bil v Loškem potoku pred 57 leti in je bival v Ameriki 31 leto. Pred sedmimi leti je prišel iz Superiorja, Wisc., v Duluth. Zapušča sestro, ki živi v Superior, v starem kraju pa brata.
v
Ljubljana. — Pred sodiščem je bil obsojen na 3 leta robije Alojz Von-čina, poljski delavec, brez stalnega
bivališča, za razne tatvine živil in drugih predmetov, ki jih je izvršil v Gaberjah, Sp. Pirničah in Novih Jaršah.
*
Reka. — Pred sodiščem bi se morali zagovarjati zaradi tihotapstva konj Luka Filipčič, Rudolf čergol in Pavel Suša, ki so ga izvršili v bližini Št. Petra na Krasu. Še predno je prišlo do razprave, je sodišče izjavilo da ni kompetentno in je sod-bene listine odposlalo v Trst. Toda tudi tržaško sodišče je zadevo odklonilo in vprašalo kasacijsko sodišče, komu pripada sodni postopek, ker odloča kraj kjer so tihotapce okrili in ne kjer se je izvršilo tihotapstvo.
>!<
Trst. — Na cesti pri Katinari strela ubila dva vojaka, ki sta
J*
m sta se pred nevihto zatekla pod drevesa.
Guerinan 62 let.
roj. Opuič, Ivan Čekada
Žavlje. — Z motornega kolesa je padel 41-letni Križman Ivan iz Skednja. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v tržaško bolnišnico.
ROP V VIPAVSKI CERKVI
Vipava. — Rop v naši župni cerkvi, o katerem smo svojčas poročali, še vedno ni v celoti pojasnjen. Dva sumljiva nepridiprava sta sicer pod ključem, tatinska druhal pa s tem še ni izkoreninjena in še vedno krep ko "deluje". Izveden je bil n. pr. drzen vlom v čevljarsnico g. Bavčarja, kateremu so tatovi odnesli o-krog sto parov čevljev. — V sosednih Vrhpoljah se je pripetil slučaj, ki jc bil res prava sreča v nesreči. Sedemletni Hrnest Marc jc gnal, kakor že večkrat, domačo juničko na pašo. V svoji otroški objestnosti si je ovil verigo okrog pasu. Junička se je nekaj splašila in skočila, pri tem je potegnila otroka pod sebe in dirjala. Ko so jo ustavili in rešili malčka, so na vso radost ugotovili, da se mu ni nič zgodilo.

KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLKZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12 GOVORI S K SLOVENSKI	SUIPACHA 28

ZOBOZDRAVNIKA
DRA. SAMOILOVIC
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
C. T. 59 - 1723
Trst. ■— S plinom sta se zastrupili mati in hči Gema Špekar, stara 43 let, in hči edinka Fulvija. Ugotovili so, da se je nesreča zgodila po neprevidnosti. Ko se je njen mož vrnil
domov, je našel obe že mrtvi. *
Trst.	V K i mu je nenadoma
umrl rezervni podporočnik Marij Uršič, drugače industrijski izvedenec, po rodu iz Trsta, kjer zapušča številne sorodnike šušteršič, Boškin, Hočevar iti Uršič.
*
Trst. — Umrli so: Miljevič
por.
PREMEŠČENJE
Ilirska Bistrica. — Naš notar g. T. Berdon jc premeščen v Tržič. Ker je bil g. Berdon tudi naš župan, je izpraznjeno tudi to častno mesto. Odhajajoči g. župan je vodil našo občino več let. Priznati moramo, da je bil dober, pošten mož, ki ni nikomur storil nič slabega, škoda le, da se ni razumel na občinsko gospodarstvo. Obračamo se do merodajnih krogov s toplo željo, naj za njegovega naslednika imenujejo takega moža, ki stalno biva med nami, čigar /.nsebno gospodarstvo jc zato povezano s celokupnim gospodarstvom, seveda tudi občinskim, kajti šele tak župan bo živo občutil naše potrebe pa tudi naša bremena.

Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr, do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
¿mex«*: <♦> <♦:• •;♦> >s»> >:♦> >:♦:.- •:♦;• •»> *
i KROJAČNICA MOZETIČ
I
$ Óe si namerava« kupiti novo obleko, pridi in oglej si í Cal v vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne 3 bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše £ mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke $ ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih
ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj re sam!
O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires
aOMneMMMMMfaaM MWOMKMMMMM«aMK :ME >s»i>r*»or«
Nacionalizem nekdaj in sedaj
Nekaj misli za
Oni dan mi je prišlo v roke neko ■"odprto pismo". Če bi bil človek poreden, bi si pisca krepko privoščil, toda ni vredno vznemirjati nikogar in tudi ni vredno izdati pisčevega imena. Uverjen sem, da drugič ne bo tako nepotrebno izpostavljal svojega imena sodbam, ki njegovemu dobremu imenu ne morejo nič koristiti.
Saj stvar niti omembe ni vredna. A ker se mi ravno nudi posebna prilika, naj vseeyo zapišem kako besedo k stvari, katero obravnava tam.
Govori namreč o "panslavizmu" in skuša zgodovinsko razmotriti smisel verskih razkolov, tako bizantinskega, kakor luteranskega in še posebej češko-husitskega.
Da se kdo spusti na take zgodovinske probleme, ki so se pripravljali stoletja in ki imajo tudi posledic« za stoletja je treba nekaj več znanja kot ABC'. In kar je najvažnejše: niti en stvaren objektiven zgodovinar ni prišel do takega rezultata, ka-koršnega navaja pisec onega pisma: da je šlo v vseli tistih razkolih le za odpor proti nadvladi latmcev nad drugimi plemeni...,.
Povod, da se dotaknem te stvari .je god naših svetih apostolov Cirila in Metoda, ki obhajamo njun spomin 7. julija.
Ni povsem brez podlage, če se govori o nacionalizmu v zgodovini starega razkola carigrajskega, ki je krščanstvo razdelil pred tisoč leti v dve polovici. V tistem času je imel papež tudi svojo državo in veliko svetno moč. Nič čudnega torej ni, če je imelo nekaj vpliva na versko zgodovino tudi tisto kar je bilo političnih nasprotij med papežem in cari-grajskim cesarjem, ali bolje: v kolikor so se nemški cesarji vtikali v stvari vshodoevropske in azijske politike, katero je vodil Carigrad. Toda bilo je toliko stvari, ki so vplivale ne razvoj dogodkov, da je potrebno silno obširno poznanje zgodovine tistega časa, da more kdo postavljali kake trditve, s katerimi skuša dokazovati, da moramo biti Slovenci protirimski....
Sveta brata Ciril in Metod sta živela prav v tistem času, ko je cari-grajski razkol že zorel. Bila sta oba iz višjih grških krogov. Posebno Ciril je bil učena glava. Saj ga stara poročila imenujejo kar "modrijan". Metod, Cirilov starejši brat je l>il pa mož mnoge življenske izkušnje, ki
Cirilovo nedeljo.
se je tudi šolal v staroslavnih grških šolah.
Ta dva moža sta ponesla luč evangelija med Slovane. In prav to je značilno. Dva učena moža, ki sta se žrtvovala zato, da druge osrečita in resnico učita.
Moravski knez Ilastislav je že takrat čutil pritisk nemške politike. Iskal je zaslombo na vzhodu in zato je od tam hotel tudi apostolov nove vere, in odklanjal one, ki so mu jih vsiljevali iz Solnograda. Obrnil se je v Carigrad leta 863.
Zgodovina nam priča, kako težavno delo sta imela ta naša sveta apo-j stola. Narod ju je sprejel z odprtim j srcem. Saj sta mu oznanjala blago-¡ vest v jeziku, ki so ga vsi razumeli. Od doma že, sta znala slovansko govoriti, bila sta namreč iz Soluna, kjer je v tistem času narod bil v veliki meri slovanski. In kar je bilo našim prednikom še posebno ljubo, je bilo to, da sta njihov lastni jezik pisala in jih brati učila. Sestavila sta si sama nove črke in s tem postavila temelj slovanske kulture.
(Črke, katere rabijo še dandanes Srbi, Bolgari, Ukrajinci in Rusi je sestavil slovanski apostol Ciril in se po njem imenujejo "cirilica". Črke katere rabijo ostali slovanski kakor tudi neslovanski narodi pa so latinskega izvora in jih imenujemo "latinica". Nemci pa in nekateri sever-nogermanski narodi rabijo po večini "gotske črke". — Op. ur.)
Ta dva moža sta si s tem delom seveda kmalu nakopala sovražnikov, ki so jima hoteli vse delo onemogočiti. Ker ju je ščitil knez Rastislav, jima niso mogli do živega. Tožili so ju v Rim, da učita krivo vero. . Poklicali so torej papeža na pomoč. Bil je to poskus germanstva, da zatre prizadevanje slovanske samostojnosti.
papež? Kaj je napravil¿
Poklical ju je v Rim. Naj prideta in naj tudi ona dva povesta, kako je njuno delo.
Potovala sta v Rim. Po štirih letih plodonosnega delovanja sta tudi sama čutila, da je to potrebno. Nista imela namreč škofovske oblasti in zato nista mogla posvečevati duhovnikov, ki naj bi njuno delo nadaljevali in širili.
Leta 868 sta potovala skozi naše kreje. Dolgo sta se zadržala v Pano-niji pri knezu Koclju.
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 145
Potem pa Katarina vstane m da doktorju Betalesiju znamenje, da bi šel z njo.
Katarina mu je pokazala v park in šla z njim po drevoredu med lipami, ki so bile ravno v cvetu.
—	Doktor Betalesi, — reče Kalina z glasom, v katerem se je zrcalih' silno razburjenje, — vi prihajate v mojo državo iz Francije,
brez dvoma bi si tudi v Rusiji radi pridobili slavo, ko ste postali v Franciji že zelo znameniti.
-- To prepuščam ukazom vašega Veličanstva, — odvrne doktor Betalesi.
Gospod Apraskin naj ostane med tem časom v Carskojem selu. Dala mu bom na razpolago dve sobi in povsod ga bodo pozdravljali s spoštovanjem, ki mu gre.
Oospod Apraskin se razvescljeno prikloni.
- S seboj imam tudi svojega starega slugo, — odvrne zdravnik, — Francoza Lebruna, — Veličanstvo gotovo ne bo nasprotovalo, da tudi on ostane v dvorcu, dokler ne izvršim svojega dela.
—	Dala boni potrebne ukaze, — odvrne Katarina.
-- Sedaj mi pa povejte, knez Po-temkin, ali se radi selite v vrtni paviljon? Ali ste srečni da vam odslej ne bo več treba nositi črne obveze?
—	Ob, Veličanstvo, presečen sem, -— vzklikne Potcmkin. — Rad odhajam v ujetništvo k doktorju Betalesiju, — upam, da ne bo postopal preveč okrutno z menoj.
—	Ne bom, — vzklikne zdravnik -— trudil se bom, da bo minil knezu In čas čim ugodnejše in čim lepše. Predvsem mi gre za to, da opazujem <>ko, knez pa lahko dela. kar želi.
V Rimu sta bila sprejeta z vsemi čostmi. Nato sta razložila svojo vero, predložila knjige, ki sta jih na naš jezik prestavila in dosegla ne le pohvalo za svoje delovanje, ki je res apostolsko, temveč tudi odobritev za rabo slovenskih knjig pri službi božji. Tako se je zgodilo, da je papež, najvišji cerkveni poglavar na zemlji, priznal našemu staroslovenskemu jeziku pravico, katere nikdar niso priznali Nemcem in je tako postala staroslovenščina tudi obredni jezik poleg latinskega in grškega.
Ob tisti priliki je Rim pač jasno pokazal, da ni Slovanom nasproten in bi brezdvoma tudi naša slovanska politika stala čisto drugače, če | bi Rim v tistem času imel nekaj več politične moči, da bi podprl Slovane tudi politično.
Iz starih spisov, ki nam govorijo I o tisti dobi, postaja vedno bolj dokazano, kako nasilno je postopal nemški nacionalizem v tistem času proti novima blagovestnikoma. Potem, ko je ostal Metod sam, so ga za tri leta celo zaprli v ječo in se ni dolgo niti zvedelo ne, kani je zginil. Ko je slednjič le prišlo to na uho papežu, je nastopil z vso ostrostjo in so potem le morali spustiti apostola Metoda, ki je od tedaj deloval pod posebno zaščito papeževo, odgovoren samo njemu.
Češko, Moravsko in Koroško so si že tedaj Nemci lastili kot svoje dežele in bi jih že davno tudi popolnoma ponemčili, če ne bi našel narod opore v Cerkvi.
Rim ni imel moči, da bi preprečil razpad Moravine, katero so pogazili nemški cesarji. In če bi ne dobili Slovani opore v cerkvi, bi že v tisti dobi tudi narodno utonili tako, kot se je zgodilo na severu s Prusi, ki so svoj stari jezik čisto izgubili in se zlili z Nemci v eno celoto.
Nekateri strašno radi govore o vatikanski politiki. Danes je slepcu jasno, da ta vatikanska politika ne zasleduje nikakih ciljev, ki bi kakorkoli mogli biti v nasprotju z narodno koristjo katerekoli dežele. Edina politika, katero hoče Vatikan je, uveljaviti v svetu pošteno moralo, kakršno nam je postavil Jezus Kristus s tisto postavo, da ljubi svojega bližnjega kot samega sebe in ohraniti vero.
Stara stvar je, da se na svetu vse
stvari po človeško vrše. In zato se tako iahko tudi primeri, da kak cerkveni dostojanstvenik kedaj kaj naredi na pristranski način, človeško je to. Svoj nauk je Gospod zaupal pač v roke ljudem in je dal zagotovilo, da ga bo CerkeV čistega ohranila in vse ljudi prav učila in tako vsem kazala tisto pot, ki vodi v večno zveličanje.
Ker se torej na svetu vse stvari po človeško vrše, zato se vedno lahko urine kaka nepravilnost. Prav tako je tudi dostikrat, da je treba med dvojnim hudim izbrati aisto, ki je manjše. To vse so posledice človeške nepopolnosti in omejenosti. Vera sama in Cerkev ostaneta vseeno božji in za vsakogar nenadomestljivi.
Za tiste, kateri so vero v večnost zatajili, kateri mislijo, da bo kdaj na tem svetu popolna pravica zavladala in da bo vsa krivica zginila, je nesmiselno vse, kar vera uči.
Njen nauk je, da "moramo iskati najprej božje kraljestvo in njegovo pravico, vse drugo pa nam bo navr-ženo", kakor je učil Jezus sam. Popolna pravica bo vsakemu dana šele v večnem božjem kraljestvu, tukaj pa nam je rečeno: "blagor.njim, ki trpe preganjanje zavoljo pravice, ker njih je nebeško kraljestvo"... Seveda se s tem ne uči, da naj potem vsak pusti, da drugi z njim delajo kakor se jim zljubi.
Ta so osnovna načela vere. Če bi ji priznali vsi tisto vlogo, katera ji pristoja, tako v javnem kot v zasebnem življenju, saj bi ne bilo nikoli pravd o tem, kako se vera v politiko vtika. . . Toda ker bi nekateri tako radii zrabili vero v svoje osebne materijalne koristi, se dogodi, da. se pojavljajo zapletki, katere mora potem Cerkev reševati z načelom, kaj je manjše zlo...
Prav nikomur ne koristi delo tistih, kateri rogovilijo z raznimi "rimskimi" in "klerikalnimi" očitki. Na stvari se z vsem ne bo nič spremenilo. Lahko se s takim besedičenjem komu izpodkoplje vera, toda to je le v škodo tistega, ki vero zgubi, Cerkev sama bo pa prav tako ostala in še naprej vsem tistim, kateri željno iščejo božjo večno resnico, kazala edino varni način življenja na zemlji, kakor nas je o tem podučil Jezus Kristus sam.
Janez Hladnik
9. .julija maša na Avellanedi za Frančiško Črnielj.
16. julija maša na Paternalu za Ivana Bratuža.
Molitve vsako nedeljo na Paternalu ob 4 uri.
Ta nedelja je Cirilova. Spomin slovanskih blagovestnikov je 7. julija. Neprecenljive so zasluge, ki jih imata ta dva velika Grka za vse Slovane. Z njima se šele začenja slovanska zgodovina in zato ju tudi hranijo si slovanski narodi v slavnem spominu. Maša je to nedeljo na Avellanedi med Prekmurei, potomci tistih, pri katerih sta se sveta apostola' tudi mnogo mudila in jih v veri podučila.
Na veliko svetogorsko prireditev se kaže zelo veliko zanimanje. Dekleta se že vadijo za igro in druge nastope.
Nekateri povprašujejo, kam bo šel čisti dobiček, (lotovo da bo vsa naša javnost vesela tega sporočila, da je dobiček namenjen slovenski šoli in boste gotovo tembolj dobrohotno vsi za prireditev sodelovali.
Janez Hladnik
Igrala bova karte, čitala bova, zabavala se bova...
—	Oh, to pa bo res lepo življenje,
—	vzklikne knez Potemkin, — odkrito priznani, da sem si že večkrat želel take samote, da bi se odpočil in zbral svoje misli. — Gospod doktor Betalesi — srčna hvala, da ste prišli!
On mu ponovno ponudi svojo roko in ko je Potemkin začutil njegove drhteče prste v svoji roki, ga prevzame zopet ono sladko, blaženo čustvo, katerega je vsakikrat vzbudil v njemu mladi francoski zdravnik s svojim dotikom.
Ni vedel, kako si naj to razlaga.
Potemkin pogleda mladeniča z ! dolgim in srčnim pogledom.
—	Ali veste, knez Potemkin, —, reče tiho carica, toda vendar dovolj glasno, da je mogel slišali doktor Betalesi vsako njeno besedo,
-	zame je velika sreča, — da je izumil stekleno oko moški, ker bi drugače gotovo bila ljubosumna. Ravnokar ste pogledali zdravnika tako ;;adivI,jcno in nežno, da mu naravnost zavidam.
—	Veličanstvo, kako ga ne bi glodal zadivljcno? — vzklikne Potemkin, — uli ni prišel doktor Betalesi kakor božji angelj. Oh Veličanstvo, vi ne veste, kaj čutim, ko se spomnim, da mi ne bo treba več nositi tega odurnega svilenega robca na o-brazu. Vedno se mi je zdelo, kakor da je pokrival celo moje življenje z ogromnim žalobnim prtom.
—	Prav imate, — odvrne carica tudi jaz sem doktorju Betalesiju
hvaležna iz celega srca.
—	Sedaj pa gospoda, zapustite me!
Audijeuca je bila končana.
Doktor Betalesi, Apraskin se globoko poklonita pred Katarino.
—	Ljubljeni! — reče carica, — ljubljeni, — kako sem srečna, da sva tO doživela! Oh, ali ne, moj dra-
gi Potemkin, sedaj boš zopet srečen, sedaj se Ti bo povrnila volja po življenju, sedaj se boš zopet smehljal, tvoj obraz bo zopet rdel od zadovoljstva.
—	Da. odvrne Potemkin, — čutim, di. mi bo ta mladi zdravnik vrnil moj duševni mir, in da bo ublažil strašno nesrečo ki me je doletela.
—	Srečna bova, preživljala bova zopet iste trenutke blaženosti, kakor nekoč, — še enkrat bova preživljala prve dni najine ljubezni.
Potemkin ne odgovori.
Neprestano je moral misliti, k a K" o mu je mladi zdravnik nežno stisnil roko, na čustvo, ki ga je takrat prevzelo, na njegov pogled, ki ga ni mogel pozabiti.
Ni si mogel razložiti, kaj naj to pomeni.
Zakaj ga ni mogel pozabiti?
Kaj jc bil vzrok, da jc ta mladenič tako deloval na njega? Zastonj se je vpraševal knez Potemkin 0- odgovora ni našel.
12!) POGLAVJE Potemkinova mladost
Mala vrtna hišica, v katero se je preselil knez Potemkin z mladim francoskim zdravnikom se prav za prav ni nahajala v drevoredu Carskega sela. temveč na robu bližnjega gozdička.
Obsegala je lepe, prostorne sobe, k' so bile urejene v ruskem narodnem stilu, toda opreml jene so bile z vsemi mogočnimi udobnostmi, ki bi jih lahko našla le v palači.
Ta vrtni paviljon je zgradila carici' Klizabeta, v teh molčečih sobah j( navadno sprejemala svoje številne ljubčke.
V sredini hišice sc je nahajal velik, elegantno urejeni salon, kjer se j< posebno odlikoval veliki kamen. Po stenah so visele dragocene slike, na omarah in na kaminu pa so stale dražestne male figurice iz porcelana in dragocenih kovin
Na levo in desno od salona so sc nahajale spalnice, v katerih so se posebno odlikovale ogromne postelje, ki so bile prava mojstrska dela mizarske umetnosti. Spalnice so bile v zvezi s kopalnicami.
Na sredi salona je stal kip iz medi, i ki je predstavljal Petra Velikega.
Kip je bil zelo velik in prav za j prav bi spadal na kak trg. toda cari- , ca Klizabeta ga je postavila v ta pa-v'ijon, — morda iz kaprice, morda p.i je imela za to poseben vzrok.
Nobeden tujec, ki je prišel v Car-ikoje selo. ni pozabil pogledati t'i kiii, ki je predstavljal carja Petra Velikega v tesarski obleki, ki jo je resnično dalj časa nosil, ko se jc učil v Ilollandiji tesarske umetnosti. Še predno je prišel Potemkin z doktorjem Betalesi jeni v vrtni paviljon, je Katarina poskrbela, da jima ni ni-» t sar primanjkovalo.
(VI dan so nosili služabniki najrazličnejše stvari v hišico
Poslala jima je množino mesa in najrazličnejših jedi. vina. šampanjca, likerja, žganja, pozabila nI niti na potice, torte, sladkarije. — poslala jima je raznega sadja najrazličnejših delikates — z vsem je napolnila velike omare, ki so se nahajale \ kuhinji.
Tudi jima ni pozabila napolniti predale omar v spalnicah s tokabom ni cigaretami, — poskrbela .je, da jima tekom osem dni ničesar ne zmanjka.
Toda carica je mislila celo tako daleč, da jima ni poznbila poslati mečev, da se lahko vadita, ako kdaj ii" bi hotela na izprehod.
Skozi okno vrtnega paviljona sta mogla pregledati divno okolico.
Na eni strani so bila okria obrnjena proti gozdu, na drugi strani pa proti drevoredu Carskega sela, kjer so rastla lepa drevesa, kjer so cvetele rože in vonjale vijolice.
— Z eno besedo — ta hišica ,ie bi-
la kakor nalašč za to, da nudi zavetišče ljudem, ki so se našli v prvi ljubezni, — mlademu zakonskemu paru, ki se je izpred oltarja zatekel v samoto, da preživi nekaj časa v tej. hišici in da sanja sanje svoje mladostne ljubezni.
j.o sicer taki kraji, toda človek jih redko najde.
Danes pa je običaj, da se novopo-ročenca po poroki naselita v kakem hotelu, kjer ju obkrožujejo sami tuji ljudje — namesto da bi pobegnila v samoto da bi se skrila pred vsemi po-g.edi, da bi vsaj prvi čas svojega zakonskega življenja živela sama za sebe.
Kajti le v samoti lahko plava nad navoporočencema genij mlade ljubezni.
I nad paviljonom v Carskem selu jo plaval genij mlade ljubezni!
Še pred šesU/uro je prišel doktor Betalesi v vrtni paviljon
Bil jc točen človek.
S seboj je prinesel majhen kovčeg i/, elegantnega usnja, v katerem je najbrž imel svoje perilo in obleke.
Postavil ga je v eno izmed spalnic in to v ono, ki je bila najpripro-sicjše urejena.
Nato stopi v skupni salon in po-g-eda skozi okno.
Gledal je v gozd.
Na njegovem mehkem, dražestnem obrazu sc od časa do časa pojavi smehljaj.
Ustnice so mu šepetale sanio eno besedo in če bi bil kdo v bližini, bi lahko slišal:
— Naposled, naposled sem zopet pri njemu!
Zdajci sliši korake in v hišico stopi knez Potemkin.
Preko očesa je imel še vedno črno obvezo.
Ko je stopil v paviljon, mu je bilo lahko pri srcu, ker je upal da se bo kmalu rešil odurne obveze.
SLOVENSKI LIST
Neumni metuljček
Metuljček je zaživel, ko je bilo sonce zlata krogla na vzhodu. Po vlažnih majavih nogah se je izkoba-cal iz zapredka na vejo. Obstal je tu in lahno omahoval, sonce in veter pa sta ga medtem sušila. Preko morja sem so ga greli sončni žarki, ki so se mednje vpletale hladne jut ran j» sapice. Z lahnim ljubkovanjem so mu zlaščile dolgi život in sprostile velika krila, ki so bila zgbana kakor pahljača. Toplo sonce je storilo, da je narastel in da je zaplalo v njem veselje novorojenega življenja.
Komaj se je rojstvo dovršilo, že so se krila raz ganila in razprostrla po zraku. Skraja so se omotično zibala s strani na stran, da so se uravnovesila, potlej pa so ljubko udarila navzven in navzdol v držo. Bila so zata in tako velika, da so odela in skrila ves život. Krasila jih je vsepovsod tudi barva, da je bilo težko videti, kje so bela in kje pokrita s črnimi obročki, ki so se pred očmi na videz naglo razmnoževali. Vendar so se oboja krila zdela nekako čudno bela. Metuljček je čepel na veji razprostrtih kril, lepo rojen in dorastel. In z nobenim glasom, ne z veselim ne z žalostnim ni motil tihe lepote svojega skrivnostnega ustvarjenja. Prelepa božja stvarca!
Brez truda se je dvignil z veje in ljubko krenil po nevidni zračni o-pori — tiho, brez najmanjšega glasu. Noben vzvik, noben šelest kril ni prerušil neizrečne tišine njegovega žitja. Krila so se mu razgrnila po sapici, neštetokrat mično zamahnila gori in doli, se zdaj zaletela zdaj odgnala, kakor da bi poigravala na nekem glasbilu, prešerno skakljaje od glasilke do glasilke. Kakor da je veter zaplesal z njim, se je zvrtinčil visoko v zrak, potlej pa minil v globino.
Globina je bila okrogla dolinica, ki se je odpirala na prodnat oobalo in morje. Ob straneh so bile samo nizke skale, katerih vesine je pokrivala trava, grmovje, bodičevje in praprotje. Povsod tu so rastle drobne cvetice. Ptiči so frfotali sem pa tja, majhni med grmovjem, veliki
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Mladinski kotiček
galebi pa so plavali po praznem sinjem nebu. V travi so se potikala različna neštevilna bitja in se vse vprek oglašala, da žive. Njihovi glasovi so se stapljali v zaspano brenčanje. In vsepovsod naokoli je metuljček uzrl tisoče drugih sebi podobnih metuljčkov, ki je vsak frfotal, krožil in se poganjal gori in doli. Vsak je bil drugačne barve in velikosti, toda eden lepši od drugega, ko se je tiho in neugnaito spreleta-val. Naš metuljček se je pridružil tej trumi metuljčkov, ki so hiteli od cveta do cveta in pili iz njih med. Kdaj pa kdaj si je počil na bleščečem toplem soncu. Poigraval se je z drugimi metuljčki. Toda čez vse rad je letal in frfotal po lepem praznem ^raku ; kar naprej je utripal s svojimi lesketajočimi se krili, s hipnim zaletom kvišku, kvišku v veter, nato križem navzdol k tlom in spet zdaj v to zdaj v ono stran, postrani proč, zdaj navznoter, zdaj navzven, kakor da bi se podil po neskončnih zapletenih križpotih neba.
Kmalu po poldnevu je metuljček krenil h kraju obale, kjer je rastel šop škrlatnordečih cvetic. Nekaj časa se je nosil med cveti in si potem med ijimi počil. Sonce je pripekalo. Vročina je pritiskala na prod in na širno morje, ki se je belo svetlilo pod sončnimi žarki. Zdajci je s kopnega sem potegnil nov veter. Lahno in osvežujoče je vel v počasnih dolgih sunkih. Nizko je pripognil škrlatne cvete, ki je na enem izmed njih počival metuljček. Bilo je, kakor bi se otroci vsi hkrati globoko priklor.ili. Metuljček se je vznemiril. S tremi dolgimi skoki se je križem pognal navzgor, visoko pod nebo in se potlej dal, da ga je nosil veter. Veselilo ga je, da je veter tako prijetno pritiskal ob život in krila. Suho zemljo je puščal za seboj in plaval zunaj nad morjem. Dolgo je frfotal, s krili lahno udarjal in polzel ? dolgimi krepkimi Sunki vetra, ki je neneno-ma vel. Drsel je dalje, ves dremav
od ugodja, ker je tako z lahkoto in hitro letel Potlej pa se je na lepem z naglimi in zapletenimi kretnjami
.kril povlekel navzdol, iz obsežja vetra k tlom, kakor je menil.
Toda pod njim ni bilo nobenih tal.
Namesto teh je uzrl prečudno ravno planjavo, ki se je neprestano zibala. Po njej so bili neštevilni, ob krajeh temnomodri valčki, ki jim je sončna luč posrebrila grebene. Tu in tam so bile tudi črne in svetlozelene pege, drugje spet iskreče se lise pen, Metuljček je sodil, da so svetle stvari cvetice in zletel k eni od njih A ko se je približal blizu, mu ni zadišalo po cvetnem medu. Vanj je udaril oster duh, ki ga ni poznal in ki se mu je grajal. Tedaj sta trčila dva valčka, in kvišku je brizgnila kapljica, ki ga je zadela v život, da je prestrašen urno vzletel. Vzpel se je visoko nad morje in letel spet z vetrom, ki ga je naglo odnašal od neznanega nevšečnega kraja. V vet.ru, vročini in soncu spet vesel, je pozabil na svoj strah.
Nikjer že ni bilo niti sledi zemlje. Na vseh straneh je obkrožalo morje nebo. Morje je bilo modrr planota, nebo pa poslikana, nanjo poveznje-na čaša. In beli metuljček, samoten ujetnik pod to neizmerno čašo, se je vozil dalje z vetrom in čvrsto frfotal s svojimi gizdavimi krili.
Kakor da je od navdušenja otopel, je letel vse dotlej, dokler se ni veter na lepem polegel in dokler se ni velika tišina zgrnila nad hrbtom morja in praznim zrakom nad njim. Metuljčku so krila opešala in hipoma je odfrfotal navzdol, da si poišče počivališče in osvežujoči cvetni med in se okrepča.
Tola plf.njava, ki se je neprenehoma zibala in mrmrala, je s svojim zoprnim duhom metuljčkaznova odgnala. Preplašen je spet vzletel. Toda to pot se ni dvignil visoko. Njegove moči so pojemale. Znova ga je
'zaneslo navzdol. Z zapognjenim koncem života je oplazil morje. Še enkrat se je dvignil. Ne da bi si dal miru, se je nor zaganjal in odrival po vročem zraku in z besnim udarjanjem svoji hlepih belih kril izčrpaval svoje zadnje moči. A kakor je tudi tepci s krili, je le začel počasi padali. Krila so se mu povešala in omahovala kakor ob rojstvu, ko so se bila izmotala iz zapredka. Život mu je oplazilo morje. Potopil se je v vodo. Krila so samo še enkrat zafrfo-tala, ptlej pa vpila morsko vodo kakor pivnik črnilo.
Okrogla glavica se je še nekajkrat rahlo zganila, nato pa je metuljček obležal na miru.
(Angleško: Liani O'Flaherty.)
Dete in mati
(Prekmurska pesem)
Mati, gda nam oča pride Mati, gda že miné boj? —'Skoro bo že, dete moje, le potrpi, srček moj!
Mati, či oni lepo molo, ka mi oča prinesé?
—	Puško, sabio, dete moje, pa šče konja pod tebé.
Mati, jeii mojga očo krugla ranila ne bo? — Ne de, ne de, dete moje, zdrav nam pride 011 domo.
Mati, gda bom jaz že velki, te bom tüdi jaz vojak!
—	Skuznato si zdehne mati:
Boš, kak oča tvoj, junak... *
Vsaki den spitávle mater sinek srčni tak lübó. Ah, ne sluti šče sir oče, da očeta več ne bo.
Morji
Tajnosti morje mi povej, ki jih skrivaš v globini svoji, Miru mi v srcu ni poprej, da vem, kje so zakladi tvoji.
Molčiš! Čemu ne odgovoriš? O morje mirno modro-plavo. Zakaj divjaš, ko veje piš. Mar vse ti je le v zabavo?
Vem, tajnosti mi ne izdaš, ki skrivaš jih na dnu morjá. Ah, morda tudi ti ne znaš za želje skrite na dnu srcá!
Leopold Šetina, Buenos Aires
Anekdote
Žena angleškega pisatelja Walter-ja Scotta je bila nekega dne neuto-ložljiva. "Poslušaj", je potožila svojemu možu, "jaz bom morala enkrat naše otroke temeljito nabunkati!" — "Kaj pa se je zgodilo, draga moja?" _ "Pomisli, Walter, ti nepridipravi so naredili na moji šivalni mizi strašen nered. Tudi ena reč ni več na svojem mestu. Človek mora obupati. Kar jokala bi od jeze. " -— "Ali ženka", jo miri Scott, "tega niso naredili otroci, ampak jaz." —• "Ti¿" _ "Da, jaz!" — "¿a božjo voljo, zakaj pa?" — "Hotel sem ti vrniti nemilo za nedrago. Ker si ti "pospravila mojo pisalno mizo, sem čutil nujno potrebo, da na enak način naredim red na tvoji šivalni mizi."
Rihard Strauss se je v nekem malem mestu udeležil velikega simfoničnega koncerta, ki ga je izvajal mestni orkester, ojačen z nekaterimi diletanti. Kot častni gost je Strauss sedel poleg župana. Pri posameznih točkah simfonije pa je prav kritično pogledaval.
Med odmorom mu je v opravičilo župan dejal: "Škoda, da naš orkester ravno danes tako slabo igra."
"Da", je odvrnil Strauss, "to je pogosto tako z ojačenimi orkestri."
Oblekel se je v uniformo Preobra-ženskijeve garde, v isto uniformo, ki jo je nosil, predno je postal gene-ralmajor, isto uniformo, v kateri ga je nekoč poznala Elizabeta.
Zdajci si odpaše meč. ga postavi v kot salona, svojo kapo vrže na stol in se napoti k zdravniku
—	Tu ste že, moj dragi doktor Betalesi, — vzklikne. — Sedaj sva sama.
Mladi francoski zdravnik lahno zardi.
—	Upam, — reče Potemkin, — da se bova razumela. Vidim, da ste že pogrnili mizo, najina večerja je že pripravljena. — Ako hočete z menoj večerjati, doktor Betalesi, vas prosim, da se vsedete z menoj za mizo.
—Bodite tako dobri, knez Potemkin, —»reče mladi zdravnik, — sna-mite si predvsem svojo črno obvezo, ker me moti pri mojem opazovanju.
—To storim zelo nerad, — odvrne Potemkin, — nimam rad, da kdo gleda v mojo očesno votlino.
—	Jaz sem vendar vaš zdravnik, — mene morate ubogati. Verujte mi, da vaša prazna očesna votlina zame ni tako strašna, kakor za druge ljudi.
Potemkin obljubi, da si bo snel obvezo.
On jo poskuša sneti, toda ni je mogel razvezati.
—	Dovolite, da vam pomorem, knez — reče doktor Betalesi.
—	Če ste tako ljubeznivi.
Potemkin s^de, zdravnik pa se
postavi za njegovim hrbtom in počasi razveže vozle 11a črni obvezi.
Pri tem se je dotaknila njegova roka Potemkinove glave, njegovi prsti so nežno in neslišno gladili temne in kakor svila mehke kodre lepega kneza.
Kako lep je bil Aleksander Potemkin, kljub temu da je izgubil oko.
Kako bi vendar mogel izgubiti svojo lepoto?
Obraz je imel še vedno mlad.
Njegov plemeniti obraz in mladost to sta bila sestavna dela njegove lepote.
Črna obveza je odstranjena!
—	Dovolite mi sedaj, da vam pregledam rano, — reče mladi zdravnik.
Po teh besedah stopi mladi zdravnik pred Potemkina, ki je naslonil glavo na blazino naslanjala — in se zagleda v očesno, votlino.
—	Zakaj so se sedaj naenkrat oro-sile njegove oči?
—	Zakaj so sedaj vztrepetala njegova prša?
—	Ali še ni bil vajen takih ran?
Doktor Betalesi je imel mehko
srce.
O11 pogladi s svojimi prsti Potem-kinovo čelo.
Kako je knezu ugajal ta dotik!
—	Rana se je dobro zacelila, — reče mladi zdravnik, — lahko vam bom torej vstavil stekleno oko.
—	Sicer ga bom pa zgotovil že mnogo prej, kakor pa mislite vi, knez. —< Nocoj bom delal in upam, da vam bom že jutri lahko pokazal osnutek očesa.
—	Kaj — tako hitro?
—Seveda —- steklo sem že pripravil, — reče mladi zdravnik, —- končati moram le še slikanje, pri čemur pa sem hiter in spreten.
—	Sedaj pa, knez, — vzklikne doktor Betalesi in odstopi nekoliko korakov, — sedaj vas ne bom več motil, se da lahko večerjava, če vam je prav.
Oba sedeta za mizo, kjer so se nahajali na dragocenem prtu zlati in srebrni krožniki, na njih pa najfinejše delikatese in izbrana vina. Oba začneta večerjati.
Med večerjo sta se pogovarjala o raznih stvareh.
Pokazalo se je, da sta se že od začetka svojega skupnega življenja do-
bro razumela.
Po večerji si prižge knez Potemkin cigaro.
—	Ali kadite, doktor¿
—Cigareto, ako smem prositi! — odvrne doktor.
Potemkin prinese tako svojo dozo, ki je bila okrašena z dragocenimi briljanti.
On jo odpre in ponudi zdravniku cigarete.
Ta si vzame cigareto in si jo prižge.
—Zdi se mi, da niste kadilec, — se nasmeje Potemkin, — vidim da redkokdaj kadite.
—	Prav imate, jaz ne kadim.
Molče je pogledal Potemkin modri dim svoje cigare.
—	Kako vam ugaja naša carica,— vpraša nepričakovano.
—	Smatram, da mi o tem ni treba soditi, — odvrne doktor Betalesi,
—	zgodovina je napravila o Katarini svojo sodbo.
—	Ali ni izredno lepa žena?
-»Ona je velika in dobra carica.
--TNi dvoma -— odvrne doljtor Betalesi. — Vi imate dovolj vzroka, da se divite Katarini in da jo hvalite.
—	Seveda, -— zajeclja Potemkin,
—	seveda, jaz se divim Katarini.
—	Kako se ji ne bi divil — nadaljuje živahno, — njej se moram zahvaliti za vse. kar sem, ona me je dvignila od navadnega poročnika talco visoko.
—	Nekoč ste bili poročnik?
—	Da, tako sem začel s svojo vojaško karijero, — bil sem poročnik Preobraženskijeve garde.
—	Ali večkrat mislite na ta čas?
—	vpraša ravnodušno doktor Betalesi. — Mislim, ali se še spominjate tistega časa, ko ste bili še navaden poročnik, ko še niti sanjali niste, da vas bo obdajajo toliko časti in bogastva,
Potemkin globoko vzdihne.
—	Vi bi hotel zvedeti, — odgovori, — če se še spominjam tistega
časa, ko še nisem imel ničesar drugega kakor svoj meč in svoje pošteno ime, tistega časa, ko sem šel večkrat lačen v posteljo in ko sem skrbno opazoval svoje raztrgane čevlje, ki bi jih moral dati popraviti, a nisem imel denarja.
So ljudje 11a svetu, ki se v «reči radi spominjajo onega časa, ko so bili še majhni in neznatni. Tak sem tudi jaz, doktor Betalesi. — Oh, tudi jaz se pogosto spominjam svojih siromašnih časov.
—	Ali ste bili res tako ubogi?
—	Bil sem revnejši, kakor si mislite. Dobival sem sicer svojo plačo kot častnik, toda kaj pomeni to, če človek nima že od doma denarja?
—	Bili ste torej že od doma revni?
—	Reven sem bil kakor cerkvena miš, -— odvrne Potemkin — morda vas bo zanimalo, da zveste moje življenje?
—	Zanimalo me bo, — odvrne francoski zdravnik in strese pepel svoje cigarete. Potemkin se za trenutek nasloni 11a svoj stol.
Zbiral je svoje raztresene misli.
Preko njegovih mehkih in lepili ustnic, so uhajali modri kolobarji njegove cigare, 011 zapre oči, končno pa začne:
—	Rodil sem se v Smolensku, kjer je živel moj oče na svojem bogatem in velikem posestvu. Bil je upokojeni major.
—	Rekli ste mi, da niste bili bogatega pokolenja.
—	Bogataši postanejo siromaki, — odvrne Potemkin. Tudi učenjaki trdijo, da se vsako premoženje izgubi najpozneje tekom štirih pokolenj, pa naj si bo še tako veliko.
—	Zelo dobro se spominjam svojega očeta, — bil je velik in lep človek in četudi je imel že petdeset let, je imel le nad senci sive lase.
—	Moja mati je pripadala neki najodličnejši moskovski družini in se ni smela poročiti z mojim očetom, ker je bil navaden meščan. Toda mo-
je starše je združila ljubezen, ker ljubezen lahko premaga vse ovire.
—	Vse, — potrdi doktor Betalesi odločno, tako da se je tudi Potemkin začudil.
—	Ali ste tudi vi že pridobili v tem področju izkušenj^ — ga vpraša Potemkin.
—Eno samo izkušnjo, — odvrne francoski zdravnik, — toda ta izkušnja velja za sto drugilj.
—	Moji starši so bili devet let ože-njeni, jaz sem bil star sedem let, ko mi je umrla mati.
Takrat smo se nahajali v Moskvi, kjer smo imeli lepo hišo.
Nikoli ne bom pozabil pogleda, s katerim me je opazovala mati na smrtni postelji — nikoli ne bom pozabil njenega smrtnega strahu, ki ji .je odseval z obraza, ko je položila svoje bele, suhe roke 11a mojo glavo in dejala:
—	Oh, moj ubogi otrok, — kaj bo s teboj — ko ne bo več mene 11a svetu ?!
—	Nato me je blagoslovila.
—	Čez nekaj trenutkov jo zatisni-la za vedno svoje blage oči.
—	Oh, prosim vas, oprostite mi, če prekinem svojo povest za kratek hip, — spomin na mojo mater je tako bo-
; lest en! — Oh, ona je imela zvesto j srce, — človek pa ne najde mnogo j zvestih ljudi na svetu.
¡ Potemkin vstane in stopi k oknu.
S čudnim pogledom je gledal za iiijiin mladi zdravnik in tiho je šepetal :
—	Kdor ljubi svojo mater, je dober človek, — a dober človek je 011, ker jo še vedno.
Zunaj je svetil mesec in lil svojo svetlobo 11a majhni vrtni paviljon v Carskem selu, a ta svetloba je bila lepša, kakor svetiljka, ki se je ble-sketala pod rdečo svilo v sobi.
(Dalje prihodnjič)