NO. 133 rUIERI$KA DOMOVIIMA CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 13, 1964 STEV. LXII — VOL. LXII Večina članic GAD. za kaznovanje Kube Kljub temu ne kaže, da bo organizacija na svoji konferenci prihodnji teden sklenila kake ostrejše u-krepe proti nj da so gospodarski zločini kj pritiskajo za boljše življenj-stanovna članica Društva Na- posodica tega splošnega Poja"jske pogoje za svoj stan. predne Slovenke št. 137 SNPJ, va' ^ je zlasti tudi hud v višjihj Francoski katoliški socijalni članica Društva Loyalites No. plasteh in vodilnih vrstah ko-^eden je ]etos v Ly0nu jn raz_ _ ... 158SNPJ ustanovna članica Kr.|mLmistične druž'be in se pogostoipravljaj0 0 Vprašatlju. Delav-| šem Scrantona. Ta kljub temu ni opustil boja, ampak je št 3 Progres. Slovenk in članica Javlia cel° med tistimi komuni-|stvo v sedanji družbi. Papež Po-; odločen tega nadaljevati na zborovanju vseh delegatov jutri. St Clair Grove No. 98 W. C. stl> ki nosii0 odgovornost za se- vdarja. Delavstvo mora dati' ^’>hče ne verjame, da mu bo uspelo doseči kako spremembo. Pogreb bo v sredo ob 10.30 do-,danje stanie- 'svoj delež SCRANTON POSKUSA VSE V BOJU PROTI G0LDWATERJU Danes se bo začela v San Franciscu republikanska konvencija, ki bo imenovala predvidoma v sredo kandidata za predsednika ZDA. Vse kaže, da je imenovanje zagotovljeno sen. Goldwater-ju iz Arizone, čeprav skuša guv. Scranton to z vsemi sredstvi preprečiti. SAN FRANCISCO, Calif. — Na splošno prevladuje mišljenje, da ima sen. Goldwater gotovih preko 710 glasov, precej več, kot jih dejansko potrebuje. Debata za volivni program je pokazala, da prevladujejo v odboru, ki program izdeluje, pristaši Goldwaterja v razmerju 2:1 proti prista- svetovne vojne. Pogreb bo ju tri zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Je-roma ob 9.30, nato na Kalvarijo. John Pekol V petek je umrl v General Metropolitan bolnišnici 76 let Komunistična stranka Sovjetske benih komentarjev. S tem je stari John Pekol, rojen v vasi šahovec v dobrniški fari, od koder je prišel sem 1. 1913. in ger je zapustil edine sorodnike. Pokojni je bil član Društva sv. Janeza Krstnika št. ,37 ABZ. Pogreb bo iz Grdinove-ga pogreb, zavoda na E. 62 V remenski prerok Prmi: ^_______ Oblačno, hladno in deževno. ^ajvišja temperatura 69. poldne iz Jos. Žele in Sinovi' Komisija hudo obsoja sovjet-1družbe. Današnji gospodarji in pogrebnega zavoda na 458 East sko časopisje, ki na široko piše delavci morajo sikupno ustvari-152 St. v družinski grob na Lake- o Judih, ki so med obtoženci in'ti razmere, da bo stroj in mate-view pokopališče. |obsojenci radi gospodarskih zlo-jrial služil splošni sreči človeka. Engelbert (Frank) Zevnik 'činov in ugotavlja, da je število -------o-------- Nenadoma je umrl na svojem'judovskih ljudi pri stvari raz-j pyjes0g-]asja med Moskvo mvsLvu mora uau ’ . ’ , W; ,----- V ---------- k ureditvi bodoče1 '~‘uv- Scranton je pozval sen. Goldwaterja na debato pred celotno konvencijo, kar pa je ta odklonil, ker se zaveda, da s tako debato ne more nič pridobiti, lahko le izgubi. Guv. Scranton je včeraj na v , ... “Meet the Press” na televiziji «0603 Kll^jSKa Qil!|^ni|a odgovarjal na vprašanja in pri pojjn©^ SSV. VfefitaiMl tem označil glavne razlike med JLN Cllduuma JC U111X1 it a O .JI , a ITiVJOIYVlJ LtMIl UZHlclLlJ. I doline ■ v ■ ■ b "Vf* A domu na 465 E. 143 St. 46 let nieroma malo in so kot skupina Blllkarešto objavljena seboj in sen. Goldwaterjem tako V SfiUGdjU 0& LU .4 ----ZpvniU brezpomembni. Gotovo pa ni j , . . .. ,, j, ™.*; .. I WASHINGTON D C — Vla- stari Engelbedt (Frank) Zevnik, brezpomembni. Gotovo pa ni Zapušča soprogo Jean (Jennie), gospodarski kriminal kaka po- ruski javnosti MOSKVA, ZSSR. — Komu-Mir in soci-ki prinaša preglede sestre Prances, Maty in Molly-,]redila Jude za greš‘ne“ kozle in'dogodkov med komunističnimi berrM^Terrence ^^EngelbertaJ^1^^5^^®^^3®3^®^31^^’ ^ | mesečnik ——mces, Mary in Molly.1!6 komunistična propaganda na- Jadzem . *r f ; cc;:;tr t p» vSem sve,u,ob- poden je d ra "ijavnosti, da ljudje ne bi raz-'.ja"1 sk,ePe romunske komunisti System, B.l je veteran druge^ lojni ^morali med etične stranke, ki zahtevajo su- komunisti, zlasti med odločil-; verenosf držav v komunistični nejšimi in odgovornimi med nji-j skupnosti in romunsko stališče mi. Deloma ta sovjetska propa-;§tede ravnanja v sedanjem sov-ganda proti Judom hoče narav- ■ jetsko-kitajskem sporu, nost zakriti grehe vodilnih ko-! S tem je samostojno stališče munističnih funkcijonarjev v Romunov prvič javljeno sovjet-vladi in komunistični stranki.1 skl javnosti. List ne dodaja no- zveze goji nerazpoloženje proti potrjeno, da vodstvo komuni-Judom v splošni javnosti in je stične stranke boljševikov s komisija ugotovila, da je ta Hruščevim želi spraviti ta spor najnevarnejša oblika rasizma na najmanjšo mero in ga ure- v domači kot v zunanji politiki.' WASHINGTON, D.C. — Vla-Izjavil je, da ne bo sprejel ime- da rdeče Kitajske je dala Se-novanja za podpredsedniškega'vernemu Vietnamu novo zago-kandidata, da pa bo v volivnem tevilo, da ne bo držala kiižem boju podprl sen. Goldwaterja, če r°k > če bi Združene države naga bo republikanska stranka Padte Severni Vietnam.” To so imenovala za svojega kandida-doflei najbolj določne ta, ker smatra, da je to potrebno za ohranitev dvostrankarske- besede obljube, da se bo rdeča Kitajska vmešala v spor na strani komunističnega Vietnama, če bi se vojska razširila iz Južnega v To obljubo ga sistema v naši deželi. Scranton, vodnik liberalnega krila re- _ . TT. ^ pubhkanske stranke, je kntizi- . , , ... . , , , ^ , , . , ,... Ije dal zunanji minister Kitajske ral zlasti Goldwaterjevo stalisce . . . |V pismu zunanjemu ministru Severnega Vietnama. Diplomati naglašajo, da tudi Iz Clevelanda in okolice Seja— Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v Šoli sv. Vida. Zadušnica— V sredo ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Kralla ob 4. obletnici smrti. V bolnišnici— V petek, 10. t. m., je bila v bolnišnici sv. Luka operirana ga. Antonija Cerček s 3062 W. 11. ceste. Leži v sobi 4028. Želimo ji, da hitro okreva. Obiski so zaželeni. zelo razširjena. v vprašanju civilnih pravic, Social Security, ki naj bi po besedah Goldwaterja postala “pro-, , , ,y , , » , . , !ta obljuba ne pove nic dolocne- stovoljna ustanova namesto ob-1 . , , ^ T_,. , , . , . . , .Iga in celo tega ne, da rdeča Ki- vezne, kot je sedaj, in v rabi!° . , ° , ., .. , , i tajska namerava zgrabiti za o- atomskega orožja, pa navedel,! čim M biJ Severni viet. nam napaden. Besede pa v tej da imata tudi precej skupnih diti zlepa, vsaj še pred sestan-1 misli, zlasti kar zadeva omejitev! Ni dvoma, da bodo Judje po- kom komunističnim veljakov v moči zvezne vlade, in zdravo fi- ^ Varšavi. ---1----- skrbeli, da bo to poročilo postalo znano po vsem svetu in bo nančno politiko. Sen. Goldwater je bil tudi po- vojni ne pomenijo veliko. O-čitno je, da rdeča Kitajska že sedaj podpira Severni Vietnam ______________j__________r_ z vsem drugim, le svojih oboro- St. danes zjutraj v cerkev sv.' jjruščeva in njegove ljudi še Kitajska struja zmaguje vabljen na program Meet the'Ženih čet še ne pošilja na boji-Vida ob devetih, nato na giaVa bolela radi vsebine tega V KP Indije? j Press, pa je povabilo odklonil, šča v Južnem Vietnamu. Vsi pa poročila. j NEW DELHI Ind. _______ Skupi-! Konvencija bo uradno odprta! itak pričakujejo, da če bi se -------°------- , na komunistične stranke v In-1 danes popoldne ob enih. vojskovanje razširilo na tla Se- - Prva sladkorna tovarna za diji, ki hoče, da se indijski ko-' ------°------ Kalvarijo. John Milovanovich V soboto je umrl v Grace bolnišnici 59 let stari John Milovanovich s 3202 Marvin Avenue, zadet od srčne kapi. Pokojni je bil rojen v Novi Kaniži, od koder je prišel 1. 1921. Zapustil je ženo Radmilo, brata Georga in po pol brata Branka (v Jugoslaviji). Bil je član Sv. Save br. 108 vernega Vietnama, bi bilo treba računati z neposrednim vojnim predelavo sladkorne pese je bila munisti popolnoma navežejo na1 — New York je najbolj zna-v Ameriki postavljena leta 1879 tovariše na Kitajskem in so no središče za brušenje diaman- sP0Padom z rdečo Kitajsko. Prav v Kaliforniji. | proti: Sovjetom, ie obiavila. da tov na vsem svetu. |1Z tega razloga !e naše Podpira- , ! nje vjade juznega Vietnama v SNS. Pogreb bo , ..... j jma med dlani veliko večino. , , . . v sredo po-. Sedaj je kongres te skupine takih, ki soglašajo z Moskvo in an.iu proti komun.stom, poldne iz Gi dinovega pogreb, in bo verjetno prišlo do razee- hočejo, da ostane ta zveza edi- 1 f1P° Pira^.a . 6Verni Viet- zavoda na E. 62 St. na pravo- pa v indijski komunistični no važna za stranko, če bi prišlo nam in r eca iVjs'a, Re \e no slavno, pokopališče sv. Teo- stranki. Vodstvo stranke je do preloma med Moskvo in Pe- : 0rne|e^° L na sP°Pa e na 0/.tm dozija. [namreč še vedno trdno v rokah kingom. ljU Juznega Vl6tnama- Prepir o nemški zunanji politiki v Bonnu BONN, Nem. — Kancler za- teljev v soseščini in drugod po opozarja, da se Nemčija ne sme zahtevajo padne Nemčije dr. Erhard je u- Evropi. Očividno gre za napad zanašati samo na Ameriko. Ve-radno obiskal Dansko in se ji na kanderja dr. L. Erharda radi lika igra velesil, Združenih dr- , , T T v v ■ zadnje neuspele konference med zav, Sovjetske zveze in rdeče zahvalil, da je pred Hruscevim .. . 1 • , . . y. njim in De Gaullom. 'Kitajske je prav sedaj zelo zi- nila nemško stalisce, ^ Francoski predsednik je pri- vahna. Velesile zelo rade preda naj se nemško vprašanje u- gej v B0nn z željo, da se do- gledajo in zapostavijo koristi redi le db spoštovanju vseh pra- končno osnuje popolna in trajna manjših narodov. Nemčija in vic nemškega naroda, ki naj zveza Nemčije in Francije, Er- Francija imata skupno preko svobodno odloči o svoji bodoči bard in njegov zunanji minister 100 milijonov prebivalcev in državi in vladi, brez ozira na Schroeder pa sta se postavila na skupno gospodarsko moč, ki jo to, pod kakimi vladami so po- stališče, da je dosedanja pov%- morajo ujx)števati tudi Združe-samezni deli Nemcev sedaj. Izanost teh dveh držav za sedaj ne države. Treba je, da ti dve . , ( • cii 1 ... . zadostna. De Gaulle je torej od- sili s skupnimi močmi zahteva- enauer in r^ri, ,Z! šel, ne da bi kaj opravil. te in potiskata organiziranje rab zunanja politik« Zalhod- ^ / zedinjene ^ bo'o ne Nemčije Adsnauer vztiaja na tesnyj. trpel) vsj ki z Med tem, ,ko je bil kancler sem sodelovanju s Fiaucp« Nemci in FranrozI vrcd Dr odsoten, sta predsednik njegove Prejšnji nemški kancler m se TnQ.f ^ .... , . lastne politične stranke, prejš- vedno dejanski voditelj krščan- J""* S‘r,auss' naJOZ)' in ji kancler dr. K. Adenauer in sko-demdkratske stranke dr. A- >* .1S,acasn0 predsednik Bavarske krščanske denauer, ki je svojo politiko ob- jj . k o m 11 .r 7 nJ U 'T' socijalne unije, bivši obrambni nove povojne Nemčije llt^il ;]o{atda ““ Tunan" Tobtit minister J. Strauss dala javno- predvsem na zvezi s Francijo, d mrvro m,,v t- • sti izjave, ki jih vse tolmači kot misli, da je njegov naslednik se- dpi c , c , svoje so- napad na kanclerjevo zunanjo daj začel kvariti to politiko, ki , . . ^ar, 'n na iaz* politiko, ki da se preveč veže in je po mnenju dr, Adenauerja f°[“en)C v stra,,kah’ kl 6» zanaša samo na Ameriko in edino rešilna garancija miru v njeno pomoč, pa zanemarja za- Evropi in srečne bodočnosti Nekateri zahtevajo odstop Nepričakovan kitajski obisk v Burmi RANGUN, Burma. — V pena odstopi zunanji tek sta nepričakovano priletela minister Schroeder, ki je menda sem predsednik in zunanji mini-duhovni začetnik sedanje zima- ster vlade rdeče Kitajske. Na nje politične smeri, ki zapušča letališču jih je sprejel predsed-tesno sodelovanje s Francijo in nik Burme gen. Ne Win. hoče ostati na liniji, ki jo naka- Sodijo, da sta Ču-Enlaj in zuje Amerika, kadar bi ta bila v Čen-Yi prišla sem, da utrdita navzkrižju s francoskim pred- /.veze med obema državama, ki sednikom, ki je v zadnjem času jih je skušal podpredsednik sov-parkrat nastopal in zelo podčr- jetske vlade A. Mikojan tekom tal neodvisnost od Amerike v svojega obiska tu zrahljati, ter mednarodnem nastopanju. da se pogovorita z vodniki Bur- me o položaju v Laosu in Juž- varovanje nemšlkih interesov z Nemčije in je nastopil proti zbiranjem zaveznikov in prija- njemu. Dal je izjavo, v kateri zunanjega ministra Neikateri listi kar naravnost Zunanja politika je bila tisto področje, kjer se Adenauer in Erhard nista popolnoma razumela in nista soglašala že, ko sta bila skupno v vladi. To je bil glavni razlog, da je dr. A-denauer dolgo premišljeval in okleval, predno je pod pritiskom v svoji lastni stranki oddal vodstvo vlade E r h a r d u . Verjetno bedo sedaj spor še u-redili v vrstah strankinega vodstva, pričakovati pa je, da se bodo nasprotja zopet pojavila, če ne bo Erhard popustil in resno gradil Evropsko zvezo, ki jo smatra Adenauer za edino pot k zedinjenju vseh Nemcev. nem Vietnamu. Ni izključeno, da se bosta Kitajca podala tudi v Džakarto v Indoneziji, kjer se je tudi mudil Mikojan na svoji poti po Aziji. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — V Hatties-burgu, Miss., pretepeni rabin Lelyvcld, se bo predvidoma vrnil danes v Cleveland, kjer je duhovni vodja v Fairmount Temple. Po odpustu iz bolnišnice v Hattiesburgu je dejal, da policija ni povedala cele zgodbe o napadu belih fanatikov nanj in na njegova dva spremljevalca pretekli petek. Ta dva sta skusala napadene, potem, ko sta jih pretepla, še pregaziti s svojim avtomobilom. SAN FRANCISCO, Calif. — Pristaši civilnih pravic, več tisoč črnce t .in nekaj sto belcev, so včeraj priredili velike demonstracije proti imenovanju sen. Goldwaterja za republikanskega predsedniškega kandidata. TALLULAH, La. — Oblasti se trudijo, da bi dcgnale, čigava je spodnja polovica trupla, ki je bila včeraj najdena v reki Mississippi, kakih 17 milj južno od tu. Za sedaj šc ni bilo mogoče dognati, če ni to kdo izmed trojice, ki je izginila 21. junija pri Philadelphiji, Miss. N1KGZ1A, Ciper. — Ciprska vlada je zaprosila Varnostni svet ZN, naj preišče vesti o tajnem prihodu turških čet na Ciper. Tja naj bi prišlo okoli 700 turških častnikov in vojakov, pa tudi okoli 3,000 pripadnikov grških oboroženih sil s topništvom vred. Za zadnje ciprska vlada seveda ni zahtevala nobene preiskave, ker so prišli na otok v sporazumu z njo, čeprav v nasprotju s sklepi Varnostnega sveta ZN. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je v posebnih nutah o-pozorila Združene države tn njene zaveznice v NATO, da ho ustvaritev večnarodnega a-tomskega brodovja povečala nevarnost atomske vojne. VARNA, Ec Ig. — V soboto jc umrl na sovjetski potniški ladji Litva na poti v Jalto ob Črnem morju Maurice Tharez, dolgoletni vodnik Francoske Komunistične partije, zadet cd srčne kapi. V Jalto se je vozil na zdravljenje. Vatikansko obvestilo pove, da je v pogodbo vključena ob-| ljuba tunizijske vlade, da bo 1 varovala svobodo vere za katolike. V Tuniziji je živelo, dokler je bila francoski protektorat, kakih 100,000 Francozov in pri- Ti so Pogodba Tunizije z Vatikanom RIM, It. — Vatikan objavlja, da je bila sklenjena s Tunizijo pogodba, s katero je Cerkev odstopila tunizijski državi večino I bližno toliko Italijanov, vsega svojega imetja na ozem-! imeli svojo cerkveno organiza-Iju Tunizije. Trdijo, da bodojcijo. Po pridobitvi neodvisnosti zaprte večinoma vse cerkve v tej državi. Katoliških cerkva je sedaj tam 109. Tunizije je večina teh odšla in cerkve so ostale prazne. Domačini so muslimani. AMEitfiSiiA OOMOlrlUiA : A ■ .«/ » « 3 >- »y«O » 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: &a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ce Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: L'nited States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 133 Mon., July 13, 1964 ki. Prišla bi namreč prav lahko v oster spor z republikanskimi senatorji in kongresniki, kar jih bo po volitvah še ostalo v Kongresu. Interesantnejši bo seveda boj za kandidata za podpredsednika. Goldwater bo moral iskati kandidata, ki bi izpolnil dva pogoja; mora biti z Vzhoda, da pomiri vzhodne države, mora pa biti obenem tudi sprejemljiv za voditelje Goldwaterjeve opozicije, ki jo bo za kulisami vodil znani republikanski veljak in bivši guverner Dewey. S tako Goldwaterjevo taktiko seveda ne bo zadovoljna njegova okolica. Koncem tedna bomo vedeli, pri čem smo. Ako zmaga Goldwater, bo republikanska stranka krenila na novo pot aktivne opozicije demokratskemu režimu. Kakšna naj bo pa ta aktivna opozicija, bodo morda vsaj deloma odkrile debate na konvenciji. CHICAGO Republikanska konvencija NEKDAJ mi. VČERAJ Križišče Amerike; * CHICAGO IN NJEGOVA in OKOLICA je neprestano na prvih straneh časopisov in vsega tiska. Pa tudi sleherni dan v objavah na radiu in televiziji. Zakaj neki? Ali radi njenega ime- na “Ohi-ca-gou”, (kakor so ta jestvine in pijače, hočejo mono-kraj imenovali že Indijanci v pol nad nabavljanjem, to je le svojem času? Pravijo, da Ta teden bodo obračali vsi politiki svoje oči v Kravjo palačo v San Franciscu. Tam se namreč vrši letošnja republikanska konvencija, ki bo postavila republikanska kandidata za predsednika in podpredsednika. ^ Še pred par tedni je vse kazalo, da bo letošnja republikanska konvencija sledila tradiciji in šele ona odločila, kdo bo postavljen za kandidata za predsednika Goldwa-terjevi pristaši so sicer že davno trdili, da imajo dosti delegatov na konvenciji na svoji strani, toda njihovim računom niso vsi hoteli verjeti. Preteklih 14 dni pa se je začela nagibati na Goldwaterjevo stran še zadnja samostojna republikanska trdnjava; senatorji in kongresniki. Drug za drugim so naenkrat začeli odkrivati simpatije do Goldwa-terja Voditelj republikanskih senatorjev Dirksen je pa celo prevzel nalogo, da bo imel tradicijonalen govor o “možu, ki...” in končno predlagal Goldwaterja za kandidata- Danes govori vse za to, da bo Goldwater zmagal že pri rrvem glasovanju, čisto gotovo pa že pri drugem. Ako se ho to zgodilo, potem bo ta dogodek samo^potrdil, da je tradicija starih burnih konvencij za nami že od 1. 1952. Takrat so se na republikanski konvenciji res dajali med seboj Eisenhowerjevi in Taftovi pristaši in se dolgo časa ni vedelo, kdo bo zmagal. To je bila res bojna konvencija in je bil pravi užitek za tistega, ki je potek konvencije zasledoval v podrobnostih. Na demokratski strani je bilo takrat že veliko manj politične živahnosti. Stevenson je res imel nekaj tekmecev, toda jih je lahko premagal. Obe konvenciji v 1. 1956 sta bili pa dolgočasni. Vsi smo takrat vedeli, da bo Eisenhower zmagal ne samo na republikanski konvenciji, ampak tudi pri volitvah. Obe konvenciji sta radi tega otepali prazno slamo, le na demokratski konvenciji je bilo nekaj boja za kandidata za podpredsednika. Malo je takrat manjkalo, da ni pokojni Kennedy postal kandidat za podpredsednika. Obe konvenciji v 1. 1960 sta pa že pomenili novo dobo v življenju konvencij. Takrat sta oba glavna kandidata, na republikanski strani Nixon, na demokratski Kennedy, že leto pred konvencijo začela organizirati lov na delegate in ustanavljati svojo volivno organizacijo v okviru strankarske. Delo sta opravila tako temeljito, da je bilo poznavalcem razmer v obeh strankah že pred konvencijo jasno, da bosta zmagala. Konvenciji sta radi tega postali oder za prazno govorjenje. Senator Lausche, prijatelj političnih bojev na odprtem polju, se radi tega demokatske konvencije niti udeležiti ni hotel. Kennedy in Nixon sta se za tako temeljito pripravo na konvencijo odločila radi tega, ker skušnja govori, da glavni predkonvencijski kandidat zmaga na konvenciji le takrat, ako dobi zase večino delegatov že na prvem, najkasneje pa na drugem glasovanju. Ako ne zmaga na enem od obeh prvih glasovanj, je propadel, kajti sile, ki ga rušijo, postajajo od glasovanja do glasovanja močnejše. Zato je lov na delegate pred konvencijo odločilen za zmago na konvenciji. Že takrat so politiki napovedovali, da je doba starih burnih konvencij za nami, da bodo konvencije od sedaj naprej samo oder, kjer se bo odigravalo postavljanje kandidatov po starih pravilih, toda brez boja in živahnosti, ki je zvezana z vsakim bojem. Potek konvencij v letošnjem letu bo najbrže potrdil to domnevo. Kot Kennedy in Nixon v 1. 1960, tako ima tudi senator Goldwater na svoji strani toliko delegatov, da lahko upravičeno upa na hitro zmago, morda celo pri prvem glasovanju. Ako se mu zmaga ne posreči v začetku, bodo republikanske sile, ki mu nasprotujejo, dobile zagon. Morda televiziji kake vesti o kakih bodo prodrle s Scrantonom. ki je njihov zastavonoša, mor- Sangsferskih lumparijah, mi da se bodo morale sporazumeti z Goldwaterjevo strujo za zšornja pripomba stopi pred kompromisnega kandidata. očl- , Občudujem njegovo razla- Ker Goldwaterjevi nasprotniki ne upajo, da bodo po- §0’ ie kar na mestu in pridrli senatorjevo kandidaturo, bodo poskusili vsaj vplivati |merna za razne take slučaje, na besedilo strankinega programa in na postavljanje kan- jMo,ž ie moral temeljito prouče-didature za podpredednika. V obeh vprašanjih bo moral (vat* z3ast' take slučaje v letih Goldwater računat' ne samo s svojimi pristaši, ampak z Ameriške prohibicije in je do-vsemi deleeati. Le tako bo namreč lahko ohranil edinost in ^ P°znavatelj zgodovine raz-solidnost stranke, ki je že precej načeta. Ker je že večkrat nih narodov in njihovega obna-povdarjal, da visoko ceni edinost v republikanskih vrstah, jšania- Drugače bi težko tako bo gotovo pripravljen na velike koncesije svojim nasprot- zadel in pogodi1 s svojo razlago, nikom, da jih potolaži. S to taktiko bo seveda ujezil svoje Podobno kakor je pred 35 in najbolj zagrizene pristaše. Nahajal se bo torej vkljub zrna- 40 letl traiala borba med veli-gi V precejšnjih škripcih. ^imi bootlegarji”, ki so po tr- Pri takem položaju bo hoj'za besedilo volivne platfor- dih piratskih načinih nastopali me dobil več pomena, kot ga navadno ima. Čim bolj bo drug. Proti drugemu m se po-Goldwaier popuščal, tem bolj bo kazal voljo za zmerno pot|b:iali med seboj, tako zadnji v praktični politiki. To bo važno tudi v slučaju, da v no- dve leti se vlede neka taJna bor-vembru ne zmaga. Postal bo namreč voditelj republikan-|ba. med tajnimi sindikati, ki voske strank : in bo moral gledati, da se njegova okolica, ki idi-i0 razna zabavišča in gostišča ;e zagrizeno kan' rvativna, ne polasti vseh poslov v stran- P° predmestni okolici Chicaga, med sindikati, ki zalagajo te z jestvinami, pijačami in takim blagom, kakršnega prej o-menjeni nabavljajo in kupujejo. Kakor vidno, gre vsa borba za tem, da sindikati, ki prodajajo je to ime označevalo moč, ali mogočnost. Drugi viri pa vedo povedati, da so Indijanci imenovali ta kraj s tem imenom “Chica-gou” radi tega, ker je bilo po ravninah okrog michiganskega jezera, kjer je pozneje nastal Chicago, toliko močnega smradu po divji čebuli, ki je po deževju gnila in se je ta duh po raznih sapah raznašal vse naokrog. Naj bo že tako ali tako, ime Chicago je ostalo, postalo oficielno ime našega kozmopo- kjerkoli se litanskega mesta, v katerem so najbrže res zlitine vseh narodov in rodov na svetu. Tu najdeš ljudi vseh narodnosti in rodov in vseh barv. V spomin ml' prihaja opazka, ki jo je krepko pripomnil v razgovoru ravno o tem predmetu, namreč mešanici prebivalstva v Chicagu, moj dobri prijatelj asirskega rodu, po poklicu zobozdravnik. Čudil sem se, kako je to, da je ravno v to ameriško središče prišlo toliko vseh raznih narodnosti. Pa me prijatelj opozori: “Vidiš, prijatelj, to je ravno tisti razlog, zakaj je v Chicagu toliko dobrih ljudi, hvala Bogu, pa tudi razlog, zakaj je tukaj tudi toliko lopovov in nepošte-njakovičev vseh vrst! Ljudje vsakega naroda imajo neke gotove vrline, pa tudi razne vrste slabosti, če poznaš kaj Italijane, posebno Sicilijane, ter njihove vrline in slabosti, imaš na dlani odgovor, kaj imaš od njih na splošno pričakovati. Tako od Grkov, tako od afriških narodov in sploh od ljudi vsake narodnosti. Prosim pa, da me razumeš, s tem ne mislim, da so vsi slabi in za obsojati. Nikakor ne! Krivično bi bilo tako soditi. Ampak brez slabosti niso, kakor ni nihče izmed nas. Slabosti so pa nevarne in neki naš asirski pregovor pravi: Ena slabost podere devet dobrih vrlin...” Od tedaj, kadar koli berem v časopisih ali čujem na radio ali od njih se mora kupovati, če ne, je jeza in zamera in posledice sledijo, kakršne znajo taki sindikati izvajati nad onimi, ki jih ne poslušajo in jim niso pokorni. Da pa tisti, ki nabavljajo jestvine in pijače gledajo tudi po tem, kje se jestvine in pijače dobijo po bolj ugodnih cenah na tem in onem trgu, jih take skušnjave premagajo,. namreč po tistem kramarskem reku: “Dolarček ali kronca sta dobra, enega ali drugega ujame in pridobi...” in tako gre, da kupci zaidejo v napačen zeljnik, ali če hočete v napačno “štacuno” in zamera je na dlani. Nad takimi, kakor izgleda in kažejo dogodki zadnjih par let, se maščujejo sindikati, ki gledajo, da bi se le od njih nabavljajo in kupovalo. Takih slučajev in posledic je bilo od leta 1962 v Chicagu in okolici nič manj kakor 63. Dogodijo se takole: Neke noči nastane v takem zaznamovanem ali na “piko vzetem” gostišču ali zabavišču ogenj, ki navadno vse uniči. Take požare pa ne podtikajo kar tja v en dan, ampak po preračunanem načinu. Po vsakem požaru, o katerem se sicer piše na široko in dolgo v časopisju in govori o njem po radiu in televiziji, mine več tednov časa. Ko vse utihne in se pomiri, neke noči zagori čisto na drugem koncu mesta ali okraja in zopet je upepeljeno kako zabavišče. Zopet nekaj časa šum in govorice — a ko zopet poleže, se pojavi nov slučaj. Teh požarov, o katerih o-blasti in javnost ugotavljajo, da so vsi po načrtih sindikatov podtaknjeni, je toliko, da nekatere zavarovalninske družbe takih gostišč in zabavišč že nočejo več zvarovati proti ognju in takim metodam, s katerimi uničujejo te razni sindikati. Taka večerna in nočna gostišča in zabavišča, o katerih pišem, pa niso kake preproste navadne zakotne “oštarije”. So to bogato in razkošno opremljena. Zato je postrežba v njih draga in visoka. Tam ni mesta za take goste, ki prihajajo po kak mesni založek (sandwich) in na vrček piva. Tam še neradi postrežejo posameznega gosta. Pri enem samem gostu je premalo zaslužka, dela pa dosti, pravijo. Veseli so veseljaških skupin, ki zavzamejo eno ali dvoje omizij ali še več. Tam se nosi pijače na mizo, ne kake poceni, ampak tiste vrste pijače, ki mala kupica stane 50, 75c in nekatere celo dolar. Tako tudi drugo ne prodajajo za kake male kno-fe, kakršne imamo pri spodnjih hlačah in srajcah, tam znajo šteti vse le po zelenih metuljih s čim večjo vrednostno označbo. Srednja večerja za osebo stane v takem gostišču vse od $4 naprej tja do $12, odvisno kaj vse kdo naroča. Pijače pa še posebej. Omenjam, da preprosti čitatelj dobi pojem, da polja takih gostišč so dobička-nosna. In to je tisto, kar povzroča, da razni sindikati, ki znajo dobro ribariti za dobičkom, hočejo to polje zase, namreč, da se nabave jestvin in vsega kupuje od njih. To ni nič novega, je to staro kramarstvo v novih oblikah, poželjivost po busines-su, pa četudi vodi v zločine. Pa naj omenim še to. Taka moderna večerna in nočna zabavišča in gostišča seveda morajo biti na vso moč razkošna, da so privlačna. Mladi ameri-kanski pari se ne zadovoljijo kar s kako staro šaro. Vse mora biti čarobno razsvetljeno. Vse vrste ‘jazz muzika”, to in ono. Lastnike vse to seveda precej stane. Zato gostom tako postrežbo slano računajo. Pač tako, lučka ne sveti sama od sebe, je treba elektrike in to je treba plačevati. Godci ne svi-rajo, ne igrajo za “božji Ion”, jih je treba po unijskih lestvicah drago plačati. Vsak gost plača gotovi del, ko mu natakar prinese račun. In tako naprej in tako naprej. In ko ti izračunajo n. pr. za te in za tvojo boljšo polovico, ali kdor je že tvoj gost, se tak “računček” lepo nabere za dve osebi na kar kakih $12, včasih tja blizu $20, kakršno postrežbo v vsem sta že imela. Komur ne gre denar prerad i‘z rok, se malo zeksa, ker ga v žepu zaboli. Nekatere taki slučaji pouče, da ne silijo več v take “brivnice”, kjer znajo tako “briti” goste. Nekateri se pa nikoli ničesar ne nauče, pa ga naj kaki dogodki še tako “obrijejo”. O vsem tem se lahko piše za šalo in za res, ampak v Chicagu in okolici je zadnje čase tega toliko, kakor da je nastalo na tem polju pravcato mafistično kraljestvo, ki zna kraljevati po svoje. Največkrat s silo in terorjem Koncem maja je na robu predmestja Hillside bilo upepeljeno tako gostišče, imenovano Richard’s Lilac Lodge, ki so ga cenili po vrednosti okrog $725,000. Kdo je podtaknil o-genj, se ni še dognalo, kakor se ni za premnoge dfuge prej, katerih slučajev je vsega skupaj 63, kako že prej omenjeno. Zdaj, ko so začele zavarovalninske družbe odklanjati zavarovanja takih gostišč in zabavišč, so lastniki teh v strahu, da jih je voditi veliki riziko. Imajo pa v teh visoke investicije, katere se jim pa bolj in bolj slabo obrestujejo. Drago je vse. Jestvine in pijače, posebno še, če so kar diktirane, kje se morajo kupovati in nabavljati. Dalje natakarji, strežniki in drugo je danes vse drago. Vse to lastnike gostišč zaskrbljuje. Je pa te vrste trgovina nekaj zadnjih let sijajno cvetela. Zlasti, odkar so plače delavcev in uradnikov in drugih šle navzgor in je vsak imel vedno nekaj zelenih metuljev za tak potrošek, za dobra jedila, pijače, za ples in tako zabavo. Dohodki in dobiček je cvetel lastnikom gostišč, kakor prve dni pomladi cvete regrat po travnikih. Zdaj pa je drugače. Well, vsaka reč en čas trpi. Tako je pel pred malo manj kakor 200 leti mlinar v Znanče-vem mlinu ob Težkem potoku med Kandijo in Šmihelom, ko je zibal pijanega francoskega vojaka, kateri mu je vino popil, npto pa ukazal, da ga mora zibati v otroški zibeli. In res mlinar je pel, francoski grenadir pa v zibeli smrčal. Pa je vstopil francoski oficir, ubrisal z bičem grenadira in ga po francosko oštel, kar mlinar seveda ni razumel. Ko so ga pa potem sosedje povpraševali o slučaju, je dejal: “Saj jaz vedno pravim, vsaka reč en čas trpi...” [z izseljencev smo postali naseljenci! Cleveland, O. — V nedeljo, 5 julija, je imel ob blagoslovitvi Spominske kapelice na Slovenski pristavi svetovidski kaplan in duhovni vodja Slovenske pristave č. g. Jošt Martelanc sledeči govor: Visok ospoštovani senator Lausche, visokospoštovani kongresnik Feighan, prečastiti gospod monsignor Baznik, prečastiti gospodje duhovniki, odlični gostje, predragi rojaki! Na ta slavnostni dan smo se zbrali, da v svojih srcih obudimo spomine na preteklost, slavno preteklost malega naroda, ki je mnogokrat, premnogokrat v svoji 1200-letni zgodovini tudi s krvjo dokazoval svojo navezanost na rodno grudo in svojo neomajno zvestobo Bogu in Cerkvi. Danes se hočemo še prav posebej spominjati tistih, ki so tudi pomagali pisati slavno zgodovino svojega naroda, pa so bili eni izmed nas — naši o-četje, bratje, sorodniki in prijatelji; spominjati se hočemo tistih, ki se ozirajoč na svoje voditelje niso bali vzeti tudi o-rožje v svoje roke in so tako postali med prvimi na svetu, ki so se postavili po robu brezbožnemu komunizmu. Pravi voditelji slovenskega naroda so prav vodili svoje ljudstvo v vsej njegovi zgodovini in se tudi tedaj niso zmotili. Ko so pokojnega u-rednika Ameriške Domovine Jakoba Debevca vprašali, zakaj se je v zmešnjavi poročil iz Slovenije v pretekli vojni postavil na stališče proti Osvobodilni Fronti, je odgovoril, da zato, ker so bili proti njej slovenski škofje, kajti slovenski škofje in duhovščina še niso nikdar v zgodovini napačno vodili svojega naroda, zato ga tu di sedaj ne bodo. In prav je imel. — Danes se torej hočemo v prvi vrsti spominjati tistih, ki so v tej borbi slovenskega naroda proti komunizmu darovali svoje življenje. Postavili smo jih spomenik, ker ga doma ne smejo imeti. Tiste, ki so že bili postavljeni, so razdejali, ker hočejo izbrisati med ljudmi njih spomin. Zato jim ga postavljamo mi — Slovenci v svo- bodi. Tu na svobodnih tleh A-merike, na naj lepšem koščku zemlje, ki je last slovenkih ljudi; tu naj stoji spomenik, nam v spomin, potomcem pa v čast in ponos, kajti čeprav je Slovenec majhen po številu, je vendar velik po svojih možeh. Le slavnim možem se postavljajo spomeniki. Le tistim, ki so s svojim delom ali žrtvami dokazali, da so vredni, da jih ves narod časti. Spomenik postavljamo ne zato, ker bi žalovali nad njih izgubo, ampak zato, ker hočemo proslavljati njih slavna dela. Čas za žalovanje je že potekel. Solze žalosti so se že posušile, kajti svoje junake sedaj častimo. Črno barvo žalovanja smo zamenjali s trobojnico slave. Tem večje slave, čim bolj sveti njih junaštvo, kajti sedanji svobodni svet se je mnogo pozneje prebudil k spoznanju komunistične nevarnosti. Tako da ti, katere proslavljamo, stoje na začetku dolge vrste glasnikov, ki so združeni s svojimi verskimi in narodnimi voditelji kakor glas vpijočega v puščavi oznanjali brezbožno nevarnost. Niso klonili, čeprav so se zavedali, da je borba s komunizmom borba za življenje ali smrt. — Premnoga življenja so ugasnila, a luč njihovega idealizma še gori in danes se je razplamtela po širnem svetu, ko so še drugi narodi spoznali to, za kar so oni pred dvema desetletjema dajali svoja življenja. Zgodovina jim že daje in jim še bo odkazala častno mesto. O tem smo prepričani, zato smo postavili spomenik. FiU kfišja Ipbljana Euclid, O. — Na zadnji seji smo sklenili, da bomo imeli piknik na farmi SNPJ v sredo, 17. julija. Za one člane in članice, ki nimajo lastnih avtomobilov, smo prosili one člane, ki te imajo, naj jih pridejo pobrat k Slov. društvenem domu na Re-cher Avenue ta dan opoldne. Da nas bo čim več, prosimo vse članstvo, naj pride samo, s seboj pa naj privede še svoje prijatelje, saj kadar ima Ljubljana svoj piknik, je vedno veselo. Prepričana sem, da bo tako tudi sedaj. Na svidenje v sredo, 15. julija! Štefi Koncilja, taj. Precej ostre kazni za hrvaške napadalce na Titovo poslaništvo v Zah. Nemčiji Ko proslavljamo slavne može, se obenem zavedamo, da ti možje niso čast in slava le ene skupine Slovencev ali slava ene generacije, ampak so last naroda kot celote. Vsak narod se u-pravičeno ponaša s svojimi slavnimi ljudmi.. Neki znameniti svetovni zgodovinar je rekel, da bi bila slovenska zgodovina ena najbolj slavnih, če bi bila zgodovina velikega naroda. Je to zgodovina malega naroda, ki se je skozi stoletja boril z mnogimi zunanjimi in notranjimi sovražniki. Mnogokrat zatiran, a nikoli zatrt. V slovenski zgodovini so vpisana imena mnogih slavnih mož, ki so se borili proti te ali one vrste tiraniji; v zadnjem času pa so v poglavja zgodovine bila vpisana tudi imena tistih slavnih mož, katerim v čast smo postavili ta spomenik. Tudi ti so slava in ponos vsakega Slovenca: tistega, ki je danes že druga ali tretja generacija v tej deželi ali tistega, ki bo šele čez sto let prišel v novo domovino. Kot Slovenci smo ponosni nanje, saj lahko vsakemu povemo, da so bili Slovenci med prvimi, ki so nastopili proti brezbožnemu komunizmu. Spomenik smo postavili tudi, ker hočemo s tem izraziti značilni znak povojne emigracije. Ni bila to gospodarska, ampak ideološka, načelna emigracija. Spomenik postavljamo, ker hočemo, da nas ta vedno spominja in opominja, da je toliko ljudi raje dalo svoje življenje, raje pustilo svoje domove, svoja posestva, svoje najdražje, kakor Tako bo tudi s to borbo o gostiščih in zabaviščih v Chicagu in njegovi okolici. CLEVELAND, O. — Po poročilu v hrvaških listih je skupina hrvaških političnih emi- svoje prepričanje, svoje načelno grantov, ki je napadla novem- stališče. In ravno to je znak bra 1962 titovsko poslaništvo' pravega patrijotizma — Ijubez-pri Bonnu v Zahodni Nemčiji, ni do domovine, ko človek raje bila po razpravi, ki se je začela'da svoje življenje in svoje naj-še pred koncem lanskega leta, dražje, kakor da bi videl svojo obsojena 25. junija letos takole: domovino zasužnjeno od brez-Franjo Perčič, ki je bil obtožen, božnega komunizma. V tej horda je ustrelil čuvaja poslani- bi proti komunizmu ni bilo Do-štva, na 15 let ječe, č. g. Rafael lenjca ali Gorenjca, ni bilo Pri-Medič na 4 leta ječe, šest na od morca ali Štajerca, ni bilo pri-pol do tri in pol leta, 18 pa je padnikov ene ali druge stran-bilo oproščenih. : karske skupine, ampak samo Odbor za obrambo skupine je Slovenci — zavedni, verni, ro-vložil priziv. [doljubni Slovenci — vsi združe- Jugoslovanska komunistična ni v eni ideji, vsi združeni v eni vlada se je zelo jezila zaradi borbi proti narodnemu sovraž-“milega” postopanja proti “u- niku. Spomenik in Brezjanska staškim zločincem” od strani — Kraljica vseh Slovencev —-nemške vlade in zahtevala za na oltarju tega spomenika naj nje stroge kazni. | (Dalje na 3. strani) iimmiimiiiiiiiimmimimiiiiiiiimmiiimiiiiiiimmmmimmmiiimiimiMiiiiimi ROKOVNJAČI IZPOD TATRE iiiiiiiiimmiiiiiiimmimiimmimmmiimimiiiiiMiimmmmmiimmiimiimmm “Ko bi bila revna! . . . Tako pa . . Ko bi ga bil slišal kdo izmed fantov ali deklet, ko je tako preudarjal, bi mu gotovo rekel: “Nespameten si pa res kakor bavek!” Kmalu nato se je prigodilo, da je Jernej Kružel, Marinin stric, možil hčer. Jasjek je igral na svatbi, z njim pa še eden na gosli in eden na bas. Dekleta so bila kot srne, kot cvetovi, a kaj so vse proti Marini! Jasjek igra, a ne vidi nič, samo njo. Na svatbo je prišel Macjek (Matija), sin bivšega rogozni-škega župana, Bartolomeja Tita. Pravkar se je bil vrnil od vojakov, od ulanov, rdečo kapo je imel na glavi in modro kamižolo. Lep fant je bil, čvrst in postaven, pa ne ošaben. Ko je “zakresal” ob drobni rogožniški pesmi, se je človeku zdelo, da iskre kreše s petami, čeprav je bil obut v opanke (kjerpce). Polko je zaplesal z Marino. Ej! Kako sta se vrtela! Bil je na Dunaju, v Prešburgu in v Olomucu; tam se je naučil plesati z avstrijskimi dekleti in češkimi holkami. Marini je rdečica zalila obraz; Macjek pa jo je objemal čez pas, pritiskal in jo nosil po zraku. Tudi Jašku je plamen šinil v lice. Svatje so bili poklicani k mizi. Bilo je že pozno ponoči. Jasjek je šel ven, da bi si oddahnil, ker ga je tudi igranje utrudilo, a ne toliko zato, le srce mu je hotelo počiti od zavisti, žalosti in jeze. Igral je ob steni, da je žima letela z loka, oni drugi pa jo je stiskal, se vrtel z njo, oni drugi jo je privijal na prsi! Da bi ga strela! Jasjek je šel kake pol ure po polju, potem pa se je vrnil na svatbo. Pogleda, a niti Marine niti Macicka ni videti nikjer. Mraz in vročina sta ga iz-preletavala. Zbežal je iz veže, Pobral kamen, stisnil pesti—v tem pa je srečal Marino. Spoz-jo je, ker je svetila luč skozi okno. “Kje si bila?” jo vpraša in ji zastavi pot. Marina vztrepeta, se ustavi, Potem pa hoče iti naprej, ne dn bi odgovorila. A Jasjek ni odnehal. Zgrabil jo je za roko, jo stisnil in 8voje oči približal njenim. “Kje si bila? Povej?” Marina se je stresla, stisnila obrvi, da so se ji spojile P°d čelom, potem pa je mirno Pustila roko v njegovi dlani in rekla rahlo: “Pusti me, Ja- sjek, kaj pa ti je? Kaj me Ustavljaš kakor razbojnik, saj Vendar vem, da me imaš rad. Mo, pa ti povem, kje sem bila. borna sem bila, da sem preo-bula čevlje; novi so, pa so me tiščali.” Ali nisi bila v koči?” “v kaki koči?” tisti na vrtu.” “V stričevi?” “Da.” “Ne!” Stisnila je ustnice in zopet nabrala obrvi. Jasjek se ie Ustrašil, da bi je ne razjezil. ustil jo je in ni rekel niti besede. Ma sta v izbo, ona naprej, °n za njo. . ie sedel ob steni, že je gra,l, ko. Je v gostem vrvenju ugledal Marino. Bila je bleda ln ni plesala. Zakaj ne plešeš?” jo vpra- 8u, k0 se je zopet ustavila Pred njim. “Noga me boli. Ožuljena sem.” Macjek pa mu je kmalu potem tri šestake vrgel na gosli in je zaplesal z nevesto. Jasjek igra, da strune škrip-Ijejo, Macjek poje, ona pa ne pleše, ampak bleda stoji ob steni.— Jasjek hoče z goslimi udariti ob tla, planiti in Mačka zgrabiti za grlo — -— pa saj bržkone nista bila skupaj zunaj, saj je toliko deklet in fantov na svatbi, toliko se jih je šlo hladit okrog hiše — in potem mu v ušesih in v srcu zvoni njen glas: “Saj vem, da me imaš rad . . . Doma sem bila, da se preobiljem . . . Jasjek!” Niso minili štirje tedni, pa bi že morala biti svatba Macicka z županovo Marino. Ja-spek je že hotel vse pustiti in pobegniti kamorkoli, ko pa je Marina rekla: “Na svatbi mi zaigraš, Jasjek!” je ostal. Macjek pa je prihajal h Kružlovim vsak dan, vedno vesel, vedno smejoč se, vedno dobre volje. Neki dan pri večerji, ko je Marina očetu nekaj trdo odgovorila, ji pravi Macjek: “Veš, Marina, za- pomni si: ko bi se meni kedaj tako odrezala, bi te nasekal tja, kamor se spodobi, da bi tri dni ne mogla sedeti!” Marini so se zniskrile oči— baš so jedli kislo mleko — dvignila je roko z žlico in rekla: “Ej, če bi te jaz prej ne po glavi!” Macjek pa je stisnil pest: “Udari!” Za hip sta se spogledala, potem pa je Marina sklonila glavo in jedla dalje. Stari Kružel pa je rekel: “Tako je prav, gospodek! če te baba z grabljami, ti njo s cepcem, če baba nate z nožem, ti nanjo s koso! Tako je prav, gospodek!” Ta “gospodek” je bil njegov zdevek. V Jašku pa je zamiralo srce. Zvečer gre čez dvorišče, Marina pa sedi na kladi in plaka. “Zakaj jokaš, Marina?” vpraša jo rahlo in v skrbeh, ker jo je prvikrat videl pla-kajočo. “Ker me bo tepel.” “Kdo?” “Macjek.” “Pa ga ne jemlji!” “Kako, če pa hoče!” “Pa bi ti ne.” “Ne morem.” “Ali si se zaljubila vanj?” “Ne, a taka sem, kakor začarana.” uTi ? “Jaz!” Jasjek pomisli. “Za kočo si bila z njim, takrat na svatbi?” “Sem.” Jasjek je težko sedel poleg nje. “Saj sem vedel, zdelo se mi je . . .” Marina plaka. “Marina, poslušaj”, pravi Jasjek čez nekaj časa* “zakaj si me takrat vzela v službo?” “Všeč si mi bil!” “Jaz?” “Ti!” “Zakaj mi to praviš — pa zdaj? — O Devica prečista!” “Všeč si mi bil . .. zaradi glasu, ki je šel o tebi med ljudmi. . . Vse je govorilo o tebi.” “Kaj pa zdaj?” “Zdaj pa nič! Vse je proč!” “Proč?” “Za vedno.” “A zakaj, zakaj?” “Ker si mi zdaj toliko kot nič.” (Dalje prihodnjič) Wl JULIJ Tomm® □jjlMU 7II8 i! Silo IH ta mm H taMlis 23129130131] KOLEDAR društvenih prireditev JULIJ la. - 16. - 17. - 18. - 19. — Letni farni karneval pri Sv. Vidu. i!6.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi letni piknik na Slovenski pristavi. 26.—Slovenski dom na Holmes Avenue ima piknik v par^u Društva sv. Jožefa na White Road. AVGUST 9.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi piknik v parku društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. SEPTEMBER 5., 6., 7.—SAVA, društvo slovenskih akademikov, ima letno konvencijo v dvorani sv. Vida v Clevelandu. Vnebovzeti priredi zabavni večer (card-party). Začetek ob sedmih. 18.—Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 4o-letnico obstoja. 25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St. 25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev. NOVEMBER 1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.” 19.—Slovenska moška zveza ima konvencijo v SDD na Recher Avenue. Zvečer ob osmih ples in prosta zabava. Igra E. Rabatov orkester. 8.—Pevski zbor Planina prire- redi koncert v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights, O. Začetek ob štirih popoldne. 20.—Podr. št. 32 SŽZ ima obed 14.—Jugovzhodna federacija SDZ v SDD na Recher Ave. Zače- priredi v SDD na Prince Ave. tek ob dveh. večerjo in ples. OKTOBER 15.—Pevski zbor “Jadran” poda 3.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih. 10.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—Oltarno društvo pri Mariji koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. DECEMBER G.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. spodarsko kar dobro.) Živo se moramo zavedati tega: postali smo naseljenci. Ta dežela je naša druga domovina, a je mnogim otrokom že prva domovina. Tu boste ostali in bodo ostali vaši otroci in otroci vaših otrok. Pamet nam pripoveduje, da je Slovenija postala za nas že “stari kraj”, za otroke pa “kraj, od koder so prišli starši”. Od nas sedaj zavisi, ali too ta novi ameriški slovenski rod domovino svojih staršev cenil ali zaničeval. Govoriti in pripovedovati moramo o lepotah in slavi Slovenije, gojiti moramo domovinsko ljubezen, čeprav je sedaj pod oblastjo komunizma, to ne bo vedno. Pač pa je nevarnost, da z neprevidnostjo lahko za vedno umažemo v mladini sliko domovine njih staršev in se bodo začeli celo sramovati, da so Slovenci. Imejmo oči uprte v bodočnost. Kakšen pomen ima za nas kot naseljence še razločevati med pripadniki te ali one bivše politične Skupine? Kakšen pomen ima še prinašati na dan očitke, ki jih nihče več ne more dokazovati, ki pa razburjajo duhove in prinašajo mnogo sumničenj a, nezaupanja in splošno zle volje? Koliko trdnih in plodovitih prijateljstev je že bilo zaradi tega uničenih! Koliko pridnih in delavnih ljudi je bilo zaradi tega odbitih od koristnega dela za skupnost. O-pustimo vse, prav vse, kar nas razkraja, kajti če hočemo za našo bodočnost kot naseljencev kaj dobrega storiti, če hočemo našim potomcem ustvariti lepo sliko naše domovine, tako da bodo ponosni, da so slovenskega rodu, tedaj si ne moremo privoščiti razkroj itev. IZ IZSELJENCEV SMO POSTALI NASELJENCI! (Nadaljevanje z 2. strani) nas vedno opozarjata, da moramo še naprej ostati edini in združeni. V slogi je moč, v sporih in razprtijah pa je propad. V “Žitju Cirila in Metoda“ beremo, kako je moravški knez Rastislav na smrtni postelji poklical k sebi svoje otroke. Ukazal je prinesti sveženj tenkih palic. Vsakega otroka je prosil, naj prelomi sveženj, a nihče tega ni mogel. Potem je s svojo slabotno roko vzel palico za palico in jo zlahka prelomil, dokler ni prelomil celega svežnja palic. Otroci so razumeli nauk, a se ga niso držali. Po očetovi smrti so si veliko Moravsko razdelili in kmalu potem je država propadla, ko so sovražniki zlahka zavojevali vsak del. Isti nauk velja tudi za nas. Koliko smo že Slovenci naredili tudi v tej deželi, če smo delali z združenimi močmi. Nastale so župnije, domovi, dvorane, organizacije, odri, zbori, Pristava; a prav tako hitro so nekatere teh ustanov propadle, kakor hitro se je vanje zanesel spor in razdor. Bog naj blagoslavlja vse, kar nas združuje, prekletstvo pa naj pride nad vse, kar razkraja — izginiti mora iz naše srede. Ako tega nočemo, ako raje postavljamo na prvo mesto prevzetnost osebnih ali skupinskih interesov, potem naj se raztrgajo okovi tega spomenika, naj razpade spomenik združenosti, — bolje bi bilo, da bi niti ne začeli. Toda to se ne sme zgoditi. Ni je, ne sme je biti zle sile, ki bi uničila našo enotnost in združenost. Da bi se tega vedno spominjali in zavedali, smo postavili spomenik. • Končno, a ne na zadnjem metu, pa se hočemo ob tem spomeniku ozirati tudi na bodočnost. Ob njem hočemo našim zanamcem oznanjati čast malega, a slavnega naroda; ob njem bomo mlademu ameriškemu slovenskemu rodu vcepljali zavest in ponos, da so Slovenci. Ko hodimo po Pristavi, vidimo toliko malih otrok. Vedno bolj in bolj spoznavamo, da smo prenehali biti izseljenci ali begunci in smo postali naseljenci. Izbrali smo si to prelepo deželo ne zato, ker je slovela kot dežela blagostanja, ampak zato, ker nas je o-čarala ideja svobode. (Blagostanje je sad pridnih rok in Slovencem gre povsod po svetu go- Naseljenci smo! Zato združimo vse svoje sile v ohranjanju že Obstoječih slovenskih ustanov in ustvarjanju novih, da , SLOVENSKE ^ RADIO ' / ODDAJE ' Vsak dan od ponedeljka do pet-i ka: 6:00 do 7:00 zvečer, postaja WXEN-FM, 106.5 Mc. Sobota: 6:00 do 7:00 zvečer, postaja WXEN-FM, 106.5 Mc. 7:00 do 7:30 zvečer, postaja WJMO-AM, 1490 Kc. Nedelja: 8:00 do 9:00 zjutraj, postaja WXEN-FM, 106.5 Mc. 10:30 do 11:00 dopoldne, postaja WDOK-AM, 1260 Kc. 11:00 do 12:00 dopoldne, postaja WXEN-FM, 106.5 Mc. 12:30 do 1:00 popoldne, postaja WDOK-AM, 1260 Kc. Ob nedeljah je od 9:00 do 10:00 dopoldne srbski program, od 6:00 do 7:00 zvečer pa hrvaška ura. — Obe oddaji sta na postaji WXEN-FM, 106.5 Mc. “RDEČI PELIKANI” — Tako se imenu je skupina angleškega letalstva, ki kaže na sliki svoje akrobatske sposobnosti visoko v zraku. bomo tako sebi in našim zanamcem uredili lepo življenje. Naj bo naša slovenska skupnost — ta celotna skupnost prejšnjih, sedanjih in bodočih naseljencev — naj bo ta skupnost taka, kakor jo opeva psalmist: “Kako dobro in prijetno je, če bratje prebivajo skupaj ... zakaj tam daje Gospod blagoslov.” (Ps. 132.) Da bi pa ta blagoslov, ki je obljubljen bratskemu sožitju, vedno v obilici prihajal nad nas vse, bomo sedaj izročili božji časti ta spomenik, ki naj nas vedno opozarja, da smo Slovenci vedno združeni v ljubezni do Boga in do svojega naroda. Govoril sem. ------o------- Mississipski letni načrt je dobil nove mučence Pretekli petek sta dva belca p r e t epla clevelandskega rabina, ki je poskušal vpisovati črnce v volivrte imenike. — Po treh izginulih še ni sledu. HATTIESBURG, Miss. — Clevelandski rabin Arthur J. Lelyveld in dva njegova sodelavca so bili v petek malo pred poldne ustavljeni na robu mesta in napadeni od dveh belcev, katerih eden je rabina z železnim drogom Ikar precej zdelal. V bližini je bila skupina belih domačinov, ki pa se ni zganila, da bi prišla napadenim na pomoč. Napadalca sta se odpeljala v svojem malem tovornem avtomobilu, ne da bi se napadenim posrečilo zapomniti njegovo številko. 'Pretepene so prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer so jih pregledali in obvezali. Dognali so, da njihove poškodbe niso nevarne. Policija je izjavila, da bo napela vse sile, da izsledi napadalce, toda njen načelnik Hugh W. Herring je priznal, da bo to težko, ker napadeni niso mogli navesti številke avtomobila, s katerim sta se napadlca vozila. Za izginulimi tremi ni sledu JACKSON, Miss. — Združenim naporom državnih in zveznih ob sodelovanju s krajevnimi oblastmi se ni posrečilo odkriti nobene zanesljive sledi, ki bi mogla privesti do odkritja treh članov Mississipskega letnega načrta, ki so izginili, ko so komaj dobro prišli v državo, da začno svoje prostovoljno delo za uveljavitev civilnih pravic med tamkajšnjimi črnci. Načelnik FBI Hoover je ob svojem prihodu v Mississippi izjavil, da je prepričan, da so imenovani trije mrtvi. Zavrnil je zahtevo, naj bi FBI čuvala “podpornike Mississipskega letnega načrta češ, da to ni njena naloga, FBI je ustanova za pre-iskavanje ne za čuvanje. Zadnja naloga pripada krajevnim, državnim in drugim zveznim o-blastem. E. Hoover je prišel sem odpret nov urad FBI, k ie bil u-stanovljen na posebno zahtevo predsednika ZDA Johnsona. Nadaljeval bo preiskavo za tremi 21. junija izginulimi misijonarji civilnih pravic, dokler ne bodo “najdena njih trupla”. --------------o------ — Večina prebivalstva države Peru živi zahodno od Andskih grebenov v ozkem pasu ob Tihem oceanu. MALI OGLAS! V najem Sobo oddamo na 1008 E. 71 Street. Kličite HE 1-8127. (133) CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JQS. GLOBOKAR 9#6 E. 74«, St HE 1-6607 MALI OGLASI Lot naprodaj V Euclidu 371/3 x 125 čev. Kličite RE 1-8873 po 4. uri P°P- (134) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Sprejmemo enega otroka. Na 5441 Homer Ave. HE 1-9482. ______________________ (133) Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje se odda odraslim. V bližini 68. ceste in St. Clair Ave. Kličite EN 1-9435. (134) Prijafers Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 6SU1 St., EN 1-42 *. V najem Oddamo opremljeno sobo in kuhinjo na 1114 E. 63 Street. Vprašajte istotam. —(134) V najem Petsobno stanovanje, zgoraj, vse na novo dekorirano, velike sobe. Na Edna Ave. Kličite EN 1-2025. —(133) 14817 Pepper Ave. 7-sobna semi-bungalow hiša, 5 sob in kopalnica spodaj, 2 spalnici zgoraj, garaža za 3 kare, velik lot. $10,500. Lahko se takoj vselite. HRIBAR REALTY GL 1-2500 (134) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 V najem Oddamo na 1053 E. 71 Street, 3 neopremljene sobe, kopalnico in zaprto verando, pripravno za delavski par ali upokojence. — Kličite 361-0989 po 4:30 uri. (133) Izvršujemo cementna ffola Dovozne P011- pločnike, UCISI brezplačna ocenitev. JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 V najem Oddamo 5 sob, zgoraj, blizu Lake Shore Blvd., na 469 E. 148 St. (133) Hiša naprodaj 4 sobe zgoraj, 4 spodaj, 2 garaži, na 730 E. 157 St. Kličite PO 1-7480. (134) Ženitbena ponudba Pridno in pošteno slovensko dekle srednje starosti, katoličanka, precej visoke postave, želi spoznati sebi primernega fanta v svrho ženitbe. Tudi vdovec ni izključen. Samo resne ponudbe iposlati na Ameriško Domovino pod značko: Srečno življenje. -G37) Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo zaradi odhoda v stari kraj; 6-sobna hiša, 3 spalne sobe spodaj. Hiša je v najboljšem stanju, nič popravila. Na dobrem prostoru, trans-portacija. 19784 Renwood, blizu E. 200 St. v Euclidu. Med tednom odprto po 5. uri pop., v soboto in nedeljo ves dan. Kličite IV 6-3319. —(137) Blizu Grovewood Ave. Enodružinska hiša, 4 spalnice, dobro zgrajena, potrebuje nekaj popravila; mirna cesta, slovenski sosedje. $14,900. Kličite lastnika IV 6-2747. (7, 9, 13 jul) Hiša naprodaj Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi | furnez, novi tank in ogrevalnik za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10,500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254. Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte. (148) Pierre Benoit: VELIKI JEZ ROMAN IZ IRSKE “Moj Bog, oprostite, gospod profesor. Antiopa, ali mi hočete narediti veliko uslugo, da mi predstavite gospoda profesorja.” Komaj se je to zgodilo, je začel znova silovito zagotavljati : “Kako ponosen sem, gospod profesor (prepričan sem, da mi boste kmalu dovolili, da vas bom kar preprosto imenoval: dragi gospod Gerard), gospod profesor, kako ponosen sem na to, da sem se smel seznaniti z vami. Navdušeno občudujem vajša dela. Tu smo samo na deželi, toda v Angliji, v naši vili v Chelsu, imam v knjižnici zbirko vseh vaših del, vse .. Zaporedoma mi jih je imenoval toliko, da se mi je zdelo, da je povedal res vse. Lepo, sem si rekel, vsekakor dokazuje, da me ne pozna in da imajo v gradu Claru dober leksikon. A bilo mi je nemogoče, da si ne bi priznal, da je mladi Anglež zelo priljuden. Klepetal je kar naprej. “Če bi vedeli, kako sem zdaj ponosen!” “Prenehajte vendar, Reginald,” je rekla Antiopa smehljaje se. “Gospoda Gerarda, CHICAGO, ILL. HEAL ESTATE FOB SALE DOWNERs'gROVE — 8 rmTexecu'-tive type brk. split-level, 7 yrs. old. Central air-cond., thermopane windows thruout. 2% att. gar. Full bsmt, Ige. lot. Many extras. Over 2000 sq. ft. of liv. area. High 30’s. Owner. 969-3218. (133) BEVERLY — BY OWNER. Lge. 7% rms. $17,500. Owner leaving town. Must sell quickly. 3 lge. bdrms. plus nursery or den. 1 Vi baths, din.-rm. & fam. rm., lge. lot, 2 car gar. Close to all schls., shpg., transp. 9800 S. Vanderpool. PR 9-7308. (135) BROOKFIELD — BY OWNER. 5 room home, IVi car gar., full bsmt., aim. siding, S/S, 2 bdrm. Ideal location. $16,900. — HU 5-5682. (134) ROLLING MEADOWS — BY OWNER 3 bdrm., lge. cor. Indscpd. lot. Excel. cond. Alum. S/S, washer, dryer, stove, plus extras. 2 blks. to churches, shpg., all schools inch Catholic Girls High School. $16,000. CL 5-0518. (135) CICERO — BY OWNER. 10 yr. old 2 story brk. Inc. prop., 5-3 comb, storm wndws. & screens. Fam. sized kit., cer. ti. ba. dwn-stairs. Full bsmt w/all storage fa-cil. Lge. lot, excel, investment op-port. 5303 W. 30th St. OL 2-2698. (136) GLENVIEW — NORTHFIELD WOODS — BY OWNER. $22,900. 3 bdrm. bi-level, gar. crptg., 1V4 ba., plastered walls, hardwd. fir., Nr. Randhurst-Golf Mill. See to appreciate. 827-6851. (135) BUSINESS OPPORTUNITY For Sale By Owner — BEAUTY SALON. Cicero location. — Well equipd. Air-cond., 1 year old — newly decorated. Must accept best offer. Call 484-3298 for appointment. (133) DINERS (2) — FOR SALE Owner selling two stainless steel diners. In business for the past 12 years. One in the heart of St. Pete and one in the heart of Treasure Island and Madeira beaches. Open. 24 hrs. doing volume business. Nets approx. $20,000 each yearly. Will trade. Red Dragon Diner, 1247 First Ave., North, St. Petersburg, Fla. 896-7526 ST. PETERSBURG ki je kljub svoji učenosti zelo skromen, boste docela zmešali.” Prijela je mojega občudovalca za roko. “Kako se godi lady Flori?” “Zelo dobro, draga Antiopa. Pričakuje vas že z velikim hrepenenjem.” “No, ne bo dolgo čakala,” je rekla grofica Kendalska. Šli smo dalje in naslonila se je povsem neprisiljeno na roko mladega moža. Ko sva se srečala s pogledi, se ji je posmehljivo posvetilo v očeh, kot da bi hotela reči: “Sedaj pač razumete? . . .” Razumel nisem ničesar. Lord Reginald se mi je zdel lep kot angel in postal sem zelo slabe volje. “Govorice, ki so razširjene v okolici o premoženju lorda Arbuckla.” Ko sem povedal to, sem pretiraval v upanju, da bo po tem pretiravanju prišla ugotovitev grofice Kendalske, ki bi izpopolnila ono, kar sem že slišal. Toda Antiopa ni rekla ničesar, mogoče teh mojih besed sploh ni slišala. Tako sem ostal pri zelo nejasnih poročilih Williamo-vih, pri malo natančnejših v krčmi in pri tistem, kar sem slišal od kočijaža Jožefa. Slišal, sem, da lord Arbuckle starejši ni bil vedno lord Arbuckle, tudi ne vedno gospod Thomas Arbuckle. Preden je postal lastnik gradu v Irski in gradu Belsovera v škotski in vile v Chelseju, je bil rudar v Walesu, rudarski uradnik v Transvaalu, žitni trgovec v Indiji. Imel je v življenju različne možnosti, da bi postal bogataš. Izrabil je možnosti, ki jih nudijo kolonije vsakemu pravemu britskemu podložniku. Robati bojevnik je bil mrtev, pred desetimi leti so ga umorili. Našli so njegovo še toplo truplo pičlo miljo od gradu Clare v logu. Zaprli so nekega podnajemnika, ki je pred pričami grozil njegovi ZA SPREHOD — Za hladne jesenske večere ponujajo Parižankam modne hiše obleke, kot jo nosi dekle na sliki. milosti, ker ga je odpustil. Toda dokazal je, da ga tedaj ni bilo v kraju, in morali so ga izpustiti. In lady Arbucklova? O njej prav za prav nisem vedel nič drugega, kot da je s svojim možem v nasprotju. Bila je iz odlične rodbine, tretja hčerka lorda Somervilla. Treba je vedeti— kasneje sem izvedel, da so bile moje slutnje pravilne — da imovina Somervillov tedaj še dolgo ni več odgovarjala imovini njihovih prednikov in da je morala potomka tega velikega imena privoliti v poroko z nekdanjim rudarjem iz Walesa. Že dva dni sem bil stalno zaposlen s temi bolj malo znanstvenimi r a z i skavanji. Moje misli so zapustile Antio-po samo tedaj, kadar so bile pri lady Flora. Mnogokrat pa sta se obe sliki celo strnili. Ali ni bila to prava zloraba zaupanja? če sem si že po krivici prisvojil mesto profesorja Gerarda, tedaj bi bila moja dolžnost najmanj, da bi se vsaj poglobil v preučavanje stvari, pri katerih bom sam navzoč. Toda take misli me niso mučile dolgo. Treba mi je bilo samo predstaviti si lady Floro na travniku ali pa Antiopo v njeni žalni obleki in pomisleki so odpadli. Prišli smo do stopnic, ki so držale v vilo. “Ah, gospod Gerard,” je vzkliknila Antiopa, “zavidam vas, da tu še niste videli vsega. Vila Clare je prava paša za oko. Kako zapuščen in žalosten se vam bo zdel odslej naš ubogi Kendale . . . Ne, ne, nikar ne ugovarjajte. Počakajte vsaj, da vidite. Vedeti morate,” je še pristavila in se pri tem močneje oprla na Regi-naldovo roko, “vse to je naredil in si izmislil tale otrok .. . Prav toliko okusa ima, kakor je lep.” “Draga Antiopa,” je šepetal mladi mož in se sramežlji-vovznešeno smehljal, “prenehajte, neznosni ste.” “Ne, ne, jaz povem samo to, kar je. Prav toliko okusa ima, kakor je lep, gospod Gerard. Samo njegov politični nazor je strašen: kdo bi mu to prisojal, ko je tako eleganten in nežen! Anarhist je in revolucionar in kdo ve kaj še! Ko sem bila še majhna, sem mislila, da so revolucionarji oni, ki nosijo okoli vratu po-kockano ruto in ki plešejo po mizah med praznimi steklenicami in pojo divje pesmi. In vendar je Reginald revolucionar. Vse sedanje je treba uni- čiti! Nič me ni treba ščipati ščamo vašo mamo čakanju za roko. Prisezite, Reginald, da niste revolucionar!” “Ljubi Bog, kako ste smešni, Antiopa,” je rekel smeje se mladi mož v suknjiču breskove barve. “Ali pa veste tudi, dragi gospod Gerard, kaj je ona? Ona je članica cele kopice skrivnih društev, ki so si zastavila nalogo, da bodo pregnale Angleže iz Irske. Njeno ime je v zvezi s prerokbo, katera jo dela za nekako irsko devico Orleansko. Sedaj je pa na vas, Antiopa, da prisežete, da ni res, kar sem rekel.” “Res je, popolnoma res,” je odvrnila Antiopa. “V to hišo, kjer bom sedaj pila čaj, bom stopila nekega dne in to prav kmalu, s plamenico v roki. Toda kakor vidite, gospod Gerard, smo do tedaj še vedno dobri prijatelji.” Pri teh besedah je pobožala mladega moža po licu. Nato pa je bruhnila v smeh. V njenem vedenju je bilo nekaj, kar me je vznemirjalo. Zdelo se mi je prisiljeno in narejeno veselo. Ali je slutila Antiopa moje misli? Nadaljevala je z očitno spremenjenim in skoraj trdim glasom : Pojdimo v hišo, dovolj je neumnosti. Ni lepo, da prepu- V veliki galeriji, kamor smo najprej prišli in kjer običajno vise družinske slike, nisem opazil nič takega. Kako dobro sem to razumel! če bi bile stene okrašene s podobami iz družine Somervillskih, bi dokazovale, da hiša Ar-bucklovih ne premore nobenih prednikov. Tla so bila kakor šahovnica pokrita s črnimi in belimi kamni. Veliko zrcalo v okviru iz ebenovine je obsegalo skoraj vso steno . . . Skozi steklena vrata se je videlo na vrt, ki je položno padal proti morju. Na vrt je že padala megla. V tem ohlapnem razkošju si ni bilo mogoče misliti grofice Kendalske. A mladi Reginald je tu kar žarel od zadovoljstva ! “Mama,” je vzkliknil lord Arbuckle, “tukaj smo.” Odprl je vrata iz mrežastega lakiranega lesa, odgrnil žametne zastore in naju povabil, naj vstopiva. Lady Flora je sedela na nizkem počivalniku, ki je bil pobarvan z rdečim lakom in z zlatimi črkami; pokrit je bil s črnim žametom. Ko smo vstopili, je lady Flora kadila cigareto, ki jo je takoj vrgla v črn steklen pepelnik. (Dalje prihodnjič) RUDY KRISTAVNIK COMPANY 5908 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103 Gradbena dela • Mizarstvo • Popravila hiš • Prenovitve stanovanj ■» Proračuni brezplačni « Vsa dela zavarovana. Kličite nas zvečer po 5. uri HE 1-1108 ali podnevi HE 1 0965. GA NI STRAH PRED RAKOM! — Tri leta stari šimpanz “Candy”, ki nastopa v raznih filmih, si je pred nastopom v miru privoščil cigareto. Izgloda, da ga ni pravi nič strah pred rakom na pljučih. SKAVT OB KRMILU — Newyorški gasilci so organizirali poseben tečaj za skavte, da jih seznanijo z modernim gasilskim orodjem. Na sliki vidimo skavta Dennisa Wal-sha za krmilom gasilskega čolna v newyor-škem pristanišču. Za vsakovrsina tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. * Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE ž.-v-v' r/■;: . .ai.. V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA FRANK KOSICH st. k. je umrl 13i .ulija 195G_ leta_ Osem let je že minilo, odkar Tebe več med nami ni, ali spomin na Tebe še živi in bo živel do konca naših dni! Smrt je kruta, uniči up, razdre vezi, ostane le bolest v srcu in spomin na prošle dni. Spavaj mirno v hladni zemlji. KOLESARSKA ČETA — Narednik finskega oddelka, ki varuje mir na otoku Cipru, bi izgleda rad našel svoje kolo med množico koles, ki pripadajo kolesarski četi. Finci so svoj oddelek opremili s kolesi, ker so ta na Finskem zelo priljubljena in ker so prepričani, da so za nastope na Cipru tudi zelo primerna.