THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
kanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRU2BE SV. MOHORJA Y CHICAGt
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 244.
CHICAGO, ILL., SREDA, 18. DECEMBRA — WEDNESDAY DECEMBER 18, 1929.
LETNIK XXXVIII.
ČLANI STAVKARSKE UNIJE SO SKLENILI, DA BODO ŠE NADALJE VZTRAJALI NA STAVKI. — SKLEP NASPROTNE UNIJE PA JE BIL, DA SE ZAČNE Z DELOM, IN TAKO SO SKORAJ ŽE VSI RUDNIKI V POLNEM OBRATU.
Taylorville, 111.—Člani stav-kujoče unije, National Miners Union, so se zbrali preteklo nedeljo na sestanek, na katerem se je povdarjalo, da pod vsakim pogojem vztrajajo še nadalje na stavki, in so izrazili tudi prepričanje, da se jim bo čimdalje več stavkarjev pridružilo. Godi pa se ravno nasprotno. Rudniki se odpirajo drug za drugim, in vedno več mož se vrača na delo, tako, da se skoraj že lahko reče, da se je njih stavka klavemo končala.
V nedeljo so imeli zborovanje tudi člani United Mine Workers, na katerem so z glasovanjem sklenili, da se njih člani vrnejo na delo, in sicer pod sledečimi pogoji: Vse vojaške straže morajo biti odstranjene; vsi stavkajoči rudarji se morajo sprejeti nazaj na delo; proti stavkarjem, ki
POLET PREKO
ATLANTIKA
Dva častnika na poletu preko Atlantika iz Evrope z Južno Ameriko. — Oba izkušena letalca.
Sevilla, Španija. — Zopet sta se dva drzna letalca spravila na tvegano podjetje, premagati nevarnosti Atlantika in po zraku zvezati stari in novi svet. Eden izmed njih je višji vojaški častnik južno-ameriške države Uruguay, Tadeo Larre-j Borgos, drugi pa francoski častnik, Leon Challe. Za izhodno točko sta si izbrala špansko mesto Sevilla, in nameravata v nepretrganem poletu doseči Montevideo, glavno mesto dr-
VISOKO ODLIKOVANA.
žave Uruguay. Dvignila sta se se zaradi nemirov nahajajo, viv zrak ob najlepšem vremenu,
in pričakuje se, da bo ostalo tako vreme, ter je torej upanje, da bosta srečno prispela na cilj, zlasti še, ko sta oba izkušena avijatika. Larre-Borges je že v 1. 1927 poskusil napraviti ta polet, a ga je moral zaradi raznih zaprek prekiniti.
Dvignila sta se v zrak v nedeljo popoldne ob 12.55, v ae-roplanu francoskega izdelka, ki ima motor s 400 konjskimi silami. S seboj sta vzela potrebno malo množino hrane. A ko bodo namreč ugodne vremenske prilike, dospeta na svoje mesto v toreli zjutraj. V ponedeljek ob 7. uri zjutraj so njih letalo opazili nad Kap-verdskimi otoki. Tekom dneva sta s pomočjo radio, s katerim imata letalo opremljeno, sporočila, da je bil dotedanji potek poleta izvrsten.
Pred njima se je že dvakrat prej posrečil nepretrgan polet iz Evrope v Južno Ameriko. iPrv.ega sta izvršila A. Ferrain in B. Del Prete, drugega pa D. Coste.
NAZNANJA, DA BO NEMČIJA KMALU POSTALA SOVJETSKA
zaporih, se naj uvede pravic no zaslišavanje. Izvolili so nato odbor, ki je pričel pogajanja z lastniki rudnikov. Na podlagi tega sklepa in poga-jahj so se v tukajšnjem okraju odprli štirje izmed šestih rudnikov, in izrazilo se je u-panje, da bo popolni obrat u-postavljen do srede. Dogodili so se le posamezni slučaji, da so stavkarji nadlegovali nvože, vračajoče se na delo.
V distriktu Pana so tudi zopet otvorjena oba rudnika, ki so jih zaprli pretekli torek, in okrog 600 rudarjev se je vrnilo na delo. Tudi tukaj se je namreč vršilo v nedeljo zborovanje, na katerem je bilo enoglasno sklenjeno, začeti z delom.
Iz Springfielda se poroča, da se je v ponedeljek pričela sodnijska razprava v tožbi med predsednikom mednarodne unije, John L. Lewisotn, in illinoiškim distriktom United Mine Workers.
V Ameriki imamo vse vrs te kontestov. Ko so jim vse ideje pošle, so si izmislili še eno, namreč — konte3t v molzenju krav. Tak kontest se je vršil letos na kalifornijski mlekarski razstavi in Mary Fontana iz Corruthers, Cal., je v njem odnesla zmago ter si s tem pridobila naslov najboljše — recimo — molzačice v Ameriki.
CHICAGO DOSEGLA SVOJEVRSTEN REKORD
Chicago, 111. — Mesto Chicago ima v svoji zgodovini zaznamovati nov rekord, na katerega pa njeni prebivalci nismo posebno ponosni, še manj smo ga pa veseli. Ta rekord obstoji v tem, da je v ponedeljek preteklo osem dni, odkar smo .zadnjič videli solnce. Skozi celih osem dni so nad mestom viseli oblaki, večkrat pa smo bili zaviti tudi v tako gosto meglo, da je iz poldanslcih ur napravila noč. Največ brezsolnt-nih dni je do zdaj imelo naše mesto v letu 1922. in sicer pet.
V NAČRTU NOV NEBOTIČNIK
New York, N. Y. — Tvrdka Fred F. French Operators namerava pričeti z zidavq novega nebotičnika, ki bo presegal vse dosedanje. Visok bo namreč 1100 čevljev, imel, bo 83 nadstropij, stroški zla gradbo pa bodo znašali 23 milj. dolarjev.
Berlin, Nemčija. — V nedeljo je tukaj zborovala nemška komunistična stranka, pri čemer bilo navzočih okrog 7000 pristašev .Voditelj stranke se -je izrazil, da bo Nemčija v najkrajšem času postala sovjetska republika. Pot do tega cilja nameravajo ugladiti s celo vrsto štrajkov in industrijskih konfliktov, s katerimi bodo pričeli takoj po Novem letu. -o-
AMERIKA SE "BOLJŠA"
\ ;
Washington, D. C. — Kakor izkazuje uradna statistika, se je letos nahajalo dvakrat več oseb v državnih jetnišnicah, kakor jih je bilo v letu 1918. Dne 1. januarja 1929 je bilo zaprtih 121,000 oseb, kar zna-či, da povprečno med 1000 prebivalci Zed. držav po ena oseba "riČet je".
ČEŠKI KOMUNISTI
PROTESTIRAJO
Vsled nemira, ki so ga povzročali v zbornici, so bili češki komunisti za 10 dni izključeni iz parlamenta.
-0--V
Praga, Čehoslovaška. — Komaj je min. predsednik Udržal pri otvoritvi češkega parlamenta pričel pretekli ponedeljek z otvoritvenim govorom, so komunistični poslanci zagnali hrup po dvorani in enoglasno zakričali: "Doli s soci-jalistično-fašistično vlado. Živela sovjetska Rusija." Ko so nato dva komunistična senatorja odstranili iz zbornice, so začeli komunistični poslanci metati zvezke, knjige, papir in svinčnike proti vladnim klo-pem. Nemir je bil tak, da je morala biti seja za pol ure prekinjena. Med tem odmorom so komunisti peli "internacijo-nalo".
Na poznejši seji je bilo sklenjeno, da se štiri komunistične senatorje in 23 poslancev izključi od sej za dobo 10 dni. Bili so nato pozvani, naj se odstranijo, kar so pa odločno odklonili. Veliko dela je imela policija, da jih je nato spravila iz dvorane, pri čemer je priSlo do pravih bitk s pestmi, še bolj pa z besedami.
—-o--
— Ottawa, Ont. — Kanadski državni uslužbenci so stavili zahtevo po povijanju pla-,če, in sicer za vsakega usluž-ibenca po $180 več na leto.
MU CENIKI
PROGLAŠENI
BLAŽENIM
136 angleških mučenikov, ki so dali življenje za vero, proglašenih blaženim.
-O--v
Rim, Italija. — V katedrali sv. Petra, bogato okrašeni za tak izredno svečani dogodek, je bilo preteklo nedeljo dopoldne proglašenih blaženim 136 j angleških mučenikov, ki so bili vsled svoje zvestobe do katoliške vere obešeni pod vlado kralja Henrika VIII in kralja Karla II.
KRIŽEMJVETA
—	Washington, D. C. — Najtežja dostava pošte v Zed. državah je med mestoma Satt-ley in Sierra City, Calif. To dostavljanje ima v rokah neki kontraktor, ki se je v lanski zimi moral vsled velikega snega in slabih potov posluževati 30 konj, da je mogel izvrševati sat0 j o službo.
—	London, Anglija. — Angleška vlada je pretekli ponedeljek plačala Zed. državam $93,800,000 kot odplačilo na svoj vojni dolg. Od tega je plačano na glavnice 27 milj., ostalo pa kot obresti.
—	Antwerpen,, Belgija. — Kakor poroča neki tukajšnji list, namerava Ameriška legija povabiti belgijskega kralja Alberta, naj obišče prihodnje leto Zed. države ob priliki stoletnice Belgije.
-o-
UMOR ŠE VEDNO ZAVIT V
TAJNOST
Rockford, 111. — Po preteku enega tedna, kar je bila umorjena v svojem stanovanju učiteljica na tukajšnji višji šoli, Kordelija Gummersheimer, se ni policiji posrečilo priti še na nobeno pravo sled za morilcem. Osumljenih je bilo že več oseb, a vsled pomanjkanja dokazov so bile zopet vse izpuščene. Najprej so prijeli nekega dentista, ki so ga videli tisto noč v bližini njenega stanovanja, nato nekega dijaka umorjene, ki je bil zaljubljen v svojo učiteljico, dalje nekega trgovca iz Chicage. ki se je menda s pokojno večkrat sestal ; končno so osumili nekega blazneža, ki so ga ujeli v okolici. Vsa ta sumničenja pa so bila brez podlage in policija išče naprej.
--o-
Iz Jugoslavije*
ZAGREBŠKI KOMUNISTI SE USTAVLJAJO Z REVOLVERJI OBLASTIM. — ZANIMIV SLUČAJ V SPLITSKI BOLNIŠNICI. — RAZNE NEZGODE IN DRUGO.
KAKO BI SE NAM GODILO. ČE BI BILA NEMČIJA ZMAGALA
j Dunaj, Avstrija. — V tu-jkajšnjih državnih zapiskih iz predvojnih časov so našli zabeležen pogovor, ki ga je imel bivši nemški cesar Viljem z avstrijskim zunanjim ministrom Berchtoldom. Cesar se je j glede Jugoslovanov izrazil sle-
. ,.„,, .. . ... , j deče: "Slovani niso rojeni za Ta beatilikacija je bila sad , , .	„„ i, „„„
, , , , , , , vladanje, ampak za hlapce, m
Nove aretacije komunistov v Zagrebu.
Belgrad, 26. novembra, —j Tekom preiskave, ki jo vodi policijska uprava v Zagrebu, je nastala potreba, da se izvrši hišna preiskava v stanovanju Petra Fratrovič, soboslikar-skega pomočnika, Mata Studi-ce, delavca in Štefke Peterlin, delavke. Ko so organi oblastva prišli v stanovanje Petra Fra-troviča, je izpalil ta tri revol-verske strele na detektiva Bu-disavljeviča, ki ga pa ni pogodil. Bodisavljevič se je mahoma vrgel na Fratroviča. Med spopadom je Fratrovič udaril detektiva z revolverjem po glavi. Ta pa ga je končno obvladal. Ko so nato organi oblastva prišli v stanovanje Štefice Peterlin, je le-ta planila k postelji, da potegne revolver. Njen naklep je bil pravočasno preprečen. Mate Studie se je vdal brez odpora. Pri hišni preiskavi so našli pri Fratrovi-Ču in Peterlinovi večje število tiskanih letakov komunistične vsebine. Pri Studiču so našli samo revolver, za katerega ni imel oblastvenega dovoljenja.
-o-
Živega objokovali za mrtvega.
V bolnico v Splitu so bili nedavno pripeljali 221etnega kmetskega fanta Ivana Milata, ki je bolan na ledvicah ter zabuhel v obrazu. Cez nekaj dni je prišla Ivana obiskat celokupna družina z materjo na čelu. Ko so prišli na moški oddelek bolnice, so vprašali prvega strežaja, ki so ga srečali na stopnicah:
"Kaj je z našim Ivanom?" Ker so bili prejšnji večer prinesli v bolnico nekega težko bolnega mladega fanta, je strežnik mislil, da so to njegovi svojci ter je odgovoril:
"Umrl je danes zjutraj ob štirih."
"A kje leži, zaboga?"
hvala mu na vse veke! ... — Saj si živ, Ivan, a mi smo te že objokovali kot mrtvega!"
Pomota se je razjasnila, a solze niso nehale teči, le da so tekle sedaj vsem od veselja.
Na sledi za nafto.
V	daljni zapuščeni vasici Za-vid pri Tuzli v Bosni so se začela te dni zelo obsežna dela za izsleditev nafte. Analiza nafte, ki so jo dobili tu na površini, se je izkazala kot jako dobre kakovosti. Svet sam daje najpovoljnejše pogoje za izkoriščanje nafte. Sedaj so že zgradili visok železen stolp za nameščen je in obrat svedrov in pripeljali močne dinamo-motorje in cevi. Svedri so sposobni prodreti 1200 metrov globoko v zemljo, upajo pa, da nalete na nafto že v globini približno 700 metrov.
-o-
Nesrečen strel.
V	nedeljo popoldne, 24. novembra, se je več lovcev iz Št. Jurija ob južni železnici ustavilo v hiši posestnice Vugove v vasi Krajnčici pri Št. Juriju. Eden lovcev je postavil svojo puško k mizi, poleg katere je slonel 91etni domači sinko Rudolf. Puška se je nenadoma na nepojasnjen način sprožila in je strel zadel malega Rudolfa tako nesrečno v pest desne roke, da mu je zdrobil vse prste. Malega Vugo so sprejeli v celjsko bolnico.
--o-
Nedolžen.
V	zvezi s skrivnostnim umorom, izvršenim nad posestnikom J. Kanclerjem na cesti iz Kamnice k-Sv. Križu, je bil svoj čas aretiran radi suma soudeležbe tudi čevljarski mojster Josip Domanjko iz Studencev. Po šesttedenskem preiskovalnem zaporu pa se je izkazala njegova popolna ne-
dolžnost ter je bil izpuščen iz "V mrtvašnici; idite tam-le sodnih zaporov.
stoletnega truda, za katero sta si posebno prizadevala kardinala Wiseman in Manning, da bi prišla do uresničenja.
Slovesnosti je pi'isostvovalo veliko število odličnih cerkve-' nih, kakor tudi svetnih dostojanstvenikov. Papež sam ni bil navzoč .kajti njegova navzočnost je potrebna le, kadar je kak blaženi proglašen svetnikom. Pač pa je prispel popoldne v katedralo z velikim spremstvom in izkazal novim blaženim' čast. Star običaj je, da tisti, ki so bili posebno inte-resirani, da se proglasi koga blaženim, izroče papežu ob taki priliki darilo v znak hvaležnosti; ta običaj se je upošteval tudi zdaj, in med drugim je prejel papež krasno vezano knjigo s popisom življenja teh mučenikov.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
to se jim mora vbiti v glavo. Izbiti pa se jim mora misel, da bo njih rešenje prišlo iz Bel-grada. Ako avstrijski c^sar od Srbije kaj zahteva, mu mora ta ustreči, drugače jim Belgrad bombardiramo in zase-demo, dokler ne bodo cesarjeve želje izpolnjene." Po teh besedah lahko sodimo, kako bi Willie Jugoslovane "trital", ako bi bil prišel iz' vojne kot zmagovalec.
-o- '
"MRTVI" SE VRNIL KOT BOGATAŠ
Huff ton, S. D. — Geo. Tyler je pred 21 leti izginil iz svojega rojstnega kraja, in od tedaj ni bilo več glasu o njem in splošno so mislili, da je mrtev. Nenadoma pa se je zdaj povrnil, in sicer kot nvož z velikim imetjem, ki si ga je pridobil na svojem potovanju po svetu.
preko vrta."
Družina se je vsa v solzah odpravila v mrtvašnico, kjer je našla na kameniti mizi mladega mrliča.
"Ivan moj, rana rtaša— gorje nam . . ."
Tako so začele ženske jokati .in tarnati. Slednjič je Ivanov brat mrtveca natančneje ogledal in rekel:
"Mati, to ni naš Ivan!" "Kaj govoriš tje v en dan — seveda je. Uboga jaz . . ."
Sedaj je vsa družina odšla nazaj v bolnico, da bi zahtevala obleko pokojnega, da bi ga v njej položili na mrtvaški o-der. Idoč so se med seboj pogovarjali in jokali. Tedaj za-kliče nekdo iz ene odprtih bolniških sob:
"Mati, Jela, Mate — za božjo voljo, kaj jokate, kaj se je zgodilo doma?"
Družina je kar odrevenela. Nato pa so pohiteli k bolniku — k Ivanu in ga začeli objemati in poljubljati: "Bog je napravil čudež,
Smrtna kosa.
— V Laškem je umrla Antonija Kotnauer.—- V slovenje-graški bolnici je umrl č. g. Mirko Strne, bivši kaplan v Zg. Lendavi. — V Celju je u-mrl vpokojeni nadgeometer K. Lebič, star 81 let. — V Oslu-ševcih pri Sv. Lenartu je pobrala smrt kovaškega mojstra Andreja Večerjeviča.
-o-
Konji so se splašili v Breznu pri Mariboru 50letnemu delavcu Andreju Kres-niku. Na ovinku se je voz prevrnil in pokopal pod seboj A. Kresnika, pri čemur se mu je leva noga čisto zdrobila. Kres-nik se leči v bolnici.
--o-
Vlak raztrgal železniškega uslužbenca.
Na železniški postaji v Ze-munu jewlak v nedeljo, 24. np-vembra popoldne grozno raz-mesaril železniškega kurjača Srečka Kataniča. Ponesrečenec je ostal na mestu mrtev.
Btran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 18. decembra 1929.
I rA M ERIK AN SKI SLOVENEC
■ Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDJNOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. L Telefon: CANAL 0098
I '
..$5.00
Naročnina:
Za celo leto_______________
' Za pol leta _______________________________ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto___________$6.00
Za pol leta _____________________3.00
The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING
CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ________________________________$5.00
For half a year ......................-........ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
') POZOR. — Številka poleg yasega naslova na listu znači, j3o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnina točno, ker jB tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov Uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Metež v Rusiji
O kaki borbi v Rusiji se še ne more govoriti, niti ne o kaki meščanski vojski ali borbi, ker je ena stranka, vladajoča Btranka na krmilu, še tako močna, da druga stranka nima nobenega upa za kak uspeh.. Opozicionalna stranka se dviga, zvija, a je vse preslaba za kako količkaj uspešno borbo. Vsaka vest, ki govori o borbi, je pretirana, in neresnična enako ysaka vest, ki namigava na razpad obstoječega režima. Vrhu tega je Rusija tudi pod novimi razmerami ostala stara politična zagonetka, sfinga, k.ier gre vse zelo počasi, ko je državno telo tako kolosalno,, tako orjaško.
Opravičeno pa lahko govorimo o — metežu, o zvijanju ruskega državnega telesa. Nekaj pretresava z ogromno silo to telo, dasi zunanji pojavi tega zvijanja še niso izrazito začrtani, in simptomi zvijanja še niso povsem jasni. Metež pa obstaja.
Rudija je kmetijska. Politično je pri revoluciji odločevalo bolj mestno prebivalstvo, ne rečem ravno meščanstvo, (pač pa del mestne inteligence z delom delavskih slojev. Kmetijsko rusko prebivalstvo je bilo bolj posredno potegnjeno v revolucijo, in se je revoluciji pasivno pridružilo, nikakor ne politično aktivno, ko ni imelo d^osti smisla za politično stremljenje. Ruski kmet je hrepenel le po zemlji, gruntu. Ta up, to hrepenenje je postalo realno, ko je revolucija strla dosedanje. posestnike grunta, zemlje, in kmet je bil nakrat -— revolucionar iz praktičnih ozirov, nikakor ne idejnih. Ideje so bile v vrstah pravih mestnih in delavskih revolucionarjev.
Te ideje so pa ti revolucionarji presadili, ako smem tako reči, iz mestnega na kmetijsko, deželno polje, ne kmetski grunt, kmetsko zemljo. In kmet, ki je hrepenel le za gruntom, in ga je tudi dobil, je vsled idej revolucije nakrat videl, kako mu ta grunt, zemlja izginja izpod rok, kako je navidezno prišel do grunta, a ni noben lastnik grunta, ne more razpon lagati z zemljo, po kateri je tako krčevito hrepenel.
Posledica je bil naraščajoči odpor proti mestnemu revo-lucionarstvu. Ker je pa to mestno revolucionarstvo znalo priti do vse državne oblasti, se je pričel metež med vladajočim elementom in kmetskim elementom, odpor kmetijskih slojev proti vladi, dasi nikakor ne morda iz političnih ali idejnih o-fcirov. Vlada, ki ni vlada ljudstva, prebivalstva, temveč vlada nekih mestnih elementov, smatra vsak kmetski odpor kot naperjen proti vladi, kot protirevolucionaren odpor,- dasi odpor s političnim odporom nima ničesar opraviti, ko ruski mužik ne šteje v politiki, ni štel nikoli, ko ni imel politične svobode, in ne more šteti po revoluciji, ker ta revolucija ni prinesla nobene politične svobode, pač pa jo le še bolj omejila potom delavske in kmetske (?), rečejo, proletarske diktature, ki je v resnici končno prešla v neomejno diktaturo enega posameznega človeka, Jožefa Stalina. Stalin je postal vlada in vladar v Rusiji.
Takoimenovano politično zastopstvo je gola fL-sa. Kar Stalin hoče, to se zgodi, in se mora zgoditi, ker za Stalinom je — puška in meč.
Stalin je izpremenil Leninovo odredbo iz 1. 1919, Ri je lnužjkom pustila nekaj svobode v udejstvovanju, in Stalin je ustvaril sedanje razmere med mužiki, proti katerim se je začel zvijati. Ampak mužik je črviček pod želazno nogo velikana Stalina.
Metež pa je tu. Za zdaj se o izidu ne more ničesar reči. Metež pa dela preglavice že tudi velikanu, in to je jasno znamenje, da črviček ni strt in ne bo strt. Želodec je bil še vedno najboljši zaveznik in najhujši nasprotnik. Ko je Stalin nastopal kot — car pri zadnji proslavi med ovacijami njegovih političnih mamelukov, je slamnasti predsednik unije, Kalinin, le eno izjavil,.in to je bilo, da je vsaj za najbližjo prihodnost za — želodec poskrbljeno, ker rekvizicije so zelo, zelo zadovoljive !
Ampak mužik je še črviček. Kakšen utegne ta črviček biti pri prihodnjih rekvizicijah? In usta, želodec morajo imeti rekvizicije, ker mestnemu revolucionarju je želodec — nasprotnik, mužik pa ne bo nikoli potreboval rekvizicije, zase bo imel, in želodec je njegov zaveznik.
Metež v Rusiji se giblje okoli — želodca. Kam se bo zmaga nagnila? Le kak naivnež bo stavijal tako vprašanje.
Kjer je bil želodec, tam je bila še vedno tudi zm^ga, -----

"POŽIGALČEVA HČI."
Chicago, 111.
Zadnjo nedeljo, 15. dec., je dramatični klub "Ilirija" vpri-zoril igro "Požigaičeva hči" Na plakatih in v oglasu je bila ta igra imenovana "velezani-miva" in resnici na ljubo je to tudi bila. Malo je iger sličnega namena, ki bi se mogle po zanimivosti kosati z igro "Požigaičeva hči".
Igra prikazuje značaj in naravo našega naroda v prav tisti pristni obliki, v kateri doma živi. V igri igra požigaičeva hči glavno vlogo in je tudi glavni predmet v igri, okrog katere se sučejo do malega vsi prizori. Mati umrje, pa ji pusti še dve mali nedorastli sestrici, sirotici. Ona' je že zmožna si služiti sama kruh, a mali dve sestrici ne. Po materinsko skrbi ona zanje, skuša jim najti dom, da njima pomaga in svojemu tako globoko zabred-lemu očetu. A drugi, njena teta, sosede i. dr. mesto, da bi imeli sočutje do dekleta, ki skuša vse žrtvovati za svoji sestrici in očeta, jo pridno ogovarjajo, obirajo, prezirajo, s prstom kažejo za njo <— zakaj? Največ zato, ker je sirota .. . Ali ni mar prav tak svet še tudi dandanes. Najmanjša stvar se naj kje zgodi, kako se obira, kako se ogovarja; vse vidijo, samo lastnega bruna v lastnem očesu ne ... V tem o-ziru je igra "Požigaičeva hči" najboljša lekcija vsem takim.
O vprizoritvi igre naj bo povedano, da je bilo skoro malo iger ali pa morda še nobena dosedaj vprizorjena tako fino, kakor je bila ravno ta. Igralci so nastopali izredno dobro. Uloge so znali vsi. Vse je šlo v nekem novem duhu in redu Kakor smo zvedeli, je bil učitelj te igre č. g. p. Bernard Ambrožič, pomožni župnik pri sv. Štefanu in njemu gre čast in priznanje za nov duh in red, ki se je tako živo opazil. Isto-tako je imel vsak njemu in njegovemu značaju primerno ulo-go. Mnogo je odvisno od tega, kdo kako ulogo igra. V tej igri pa je bil vsak igralec v svojem
elementu, zato je bila tudi tako mojstersko prikazovana, kakor bi človek gledal tiste vaške ljudi doma, med katerimi se je vse to v resnici godilo.
Glavno ulogo sta igrala po-žigalec in njegova hči. Poži-galca je predstavljal g. Anton Krapenc. On je, če se ne motimo, še bolj novinec na našem odru, a svojo ulogo je igral bolje, kakor bi jo mogel kdo drugi. Čisto pravi tip kmečkega godca, ki rad v glažek gleda, ne glede kako mu gre posestvo rakovo pot. Pod perfid-nim obrazom pa se skrivajo zli nameni, kakoršne je bil izvršil v svojem življenju. Še svojo lastno hčer bi bil rad prodal razuzdanemu Škrjan-cu, samo da bi bil otel sebe. Pač propadli značaj, ki se pa skriva in prikriva. Tak je bil Vrabec, požigalec. Tak značaj je težko predstavljati v igri, a g. Krapenc ga je in zato mu gre hvala. Z njim je klub "Ilirija" dobil izborno moč.
"Požigaičeva hči" je bila gdč. Mici Koporc. Dekle okrog 20 let, kateri umre mati in poleg nje pusti še dve nedorastli sestrici. Pri smrtni postelji svoje matere sprejme njene želje in oporoko, ki je vsa v tem: skrbi in ne pozabi stfojih dveh malih sestric. Oče je kaj-žo tako zadolžil, da mu lakom-ni Škrjanc grozi z rubitvijo. Na predvečer, ko bi se imela rubitev in prodaja očetove hiše izvršiti, jo oče Vrabec sam zažge iz jeze na Škrjanca. Oče pride za hčerjo v Ljubljano in ji to pove. Ker pa je ona odšla ravno pred požarom z doma v Ljubljano in ker je tako odločno odbila roko razuzdan-ca Škrjanca, pade sumilja na njo, da je ona zažgala. Aretirana je, a Rezika ostane velika po duhu in junaštvu. Očeta hoče rešiti sramote in pred sod-nijo prizna, da je ona hišo zažgala, katere pa v resnici ni, ampak jo je njen propali oče. Vaške klepetavke jo pridno obirajo in ogovarjajo. Pred njenim snubiteljem Potokar-jem so jo črnili na vse prete-ge. Še lastna teta/je ne mara več. Ves svet se obrne proti
njej, razen ene osebe, Poto-karja, a ona junaško nosi svoj križ naprej, dokler srečno ne pride iz dogodka in se pokaže v svoji velikosti in junaštvu po duhu. Vse to je gdč. Koporc tako točno proizvajala v svoji ulogi, da bolje ni mogla.
Bolj naravno pa svoje uloge ni predstavljal nihče, kakor gdč. A. Ribič. To ti je bila cela teta po svoji opravi, pristna godrnjavka, ki je trmo kuhala, ker jo ni nihče tekom dolgih let obiskal, ampak šele tedaj so začeli prihajati, ko so rabili njeno pomoč. Le Janez Vrne, njen ljubimec iz mladih let, je imel še skrit kotiček v njenem srcu. Njemu in samo njemu ga je prinesla en bo-kavček na mizo, drugemu bi ga ne za vse na svetu, saj je bila stiskavka, ki je stiskala in stiskala. Dramatični klub ima tudi v njej izborno moč.
Urška (gdč. A. Koporc) in njen brat Martin (g. P. Vidmar) sta bila s. svojimi uloga-mi na svojem mestu. Urška živahna z, jezikom in rokami, Martin pa, kakor bi bil lesen, k vsaki stvari ga mora Urška porivati naprej, sam se nič ne domisli. Svoji ulogi sta rešila izborno.
Stari grobar (g. Michael Ko-bal) je resno kot star možak, ki pozna le resnost življenja, izvajal svojo ulogo. Ganljiv prizor je bil, ko spozna na pokopališču svojega sina Janeza in mu pade v objem. Isto tudi, ko se zavzame za ubogo Rezi-ko in ji ponudi streho.
Izborno je igral tudi Tone Potokar, krojaški pomočnik (g. John Stoje), kateri je tako junaško vztrajal v ljubezni do Rezike, da mu jo niso bili v stanu očrniti vsi vaški jeziki. Možato je šel za njo v Ljubljano, jo pripeljal zopet nazaj in kajpada, ker je bil konec dober, je bilo nazadnje vse dobro.
Janeza Verne, ki je prišel bogat iz Amerike domov, je predstavljal g. Jože Fajfar. S takim širokim klobukom je prišel iz Amerike, da bi lahko še Neža, njegova izvoljenka v mladih letih, živela pod njim. G. Fajfar je dobro rešil svojo ulogo.
Pa vdova Potokarica je bila tudi izborna. Predstavljala jo je naša# znana vrla igralka gdč. Brigita Špenko. Le kako se je Rezike otepala, da bi prišla pod njeno streho. Pa končno se je morala le udati.
Tudi vsi drugi, ki so imeli manjše uloge, kot Grivec in Kosmač, potem Peter, mladi Indijanec, Katra, dekla pri Leskovčevi, potem Gorišnik, mestni komisar, in Kamenšek, pisar, Jablane, uradnik krvave sodnije, ter mali sestrici Metka in Nežka, vsi so dobro izvršili svoje uloge.
Igra je bila predstavljana kar najboljše in gre čast in priznanje učitelju in vsem igralcem. "Ilirija", pokaži se zopet kmalu!
Udeležba na igri je bila prav zadovoljiva. Obširna in
prostorna šolska dvorana je bila polna občinstva. Le nekaj bi pripomnili, da bi občinstvo pri takih resnih igrah bolje sledilo poteku igre. Ko so na vrsti najbolj žalostni momenti v igri, pa se čuje krohot in smeh. To je prav tako na mestu, kakor bi se pri mrliču, ki umira, smejali. N. pr. prizor, ko pride oče za Reziko v Ljubljano in ji tam pove, da je on zažgal hišo, hči mu da nakit-nico, oče odide, hčer tare silna žalost, v njej se bije boj, a v tem hoče pred svetom zakriti očetovo hudobijo. Tu'je treba sočustvovati z Reziko, pa ti tu in tam v dvorani buškne smeh. To je dokaz, da mnogi igri ne sledijo v duhu, pač pa, ko le koga na odru zagledajo, pa bušknejo v smeh.
Velikokrat se je že tudi opozarjalo naše ljudi, da bi se v dvorani na igrah v zimskem času, ko so dvorane zaprte in se v dvorani nahajajo ženske in otroci ter tudi taki, ki kajenja ne ljubijo, da bi se v dvorani kadilci kajenja vzdržali. Pa je vse zastonj. Ko pride na igro, ti bo vsak nažgal cigaro, cigareto, in kadi kakor za stavo. Da je le njemu prav, kako je z drugimi, ki kajenja ne ljubijo, ali z ženskami in otroci, to ga ne briga. Je nekaj takih, ki zgolj radi tega več na igre ne gredo. Pravijo: v tisti dim ne grem.
Vzehni kdo te vrstice kakor hoče, a eno je in ostane, zakaj n. pr. se kajenja radi vzdržite, ko greste v gledališča, v kino itd.? Samo na slovenskih dramskih prireditvah se pa ne morete. Posledica je, da se v dvorani kmalu začne vlačiti dim kakor megla in za tiste, ki kajenja niso vajeni, zlasti ženske in otroke, to ni prav prijetno. Pa tudi za igralce in igralke ni prijetno na odru, ko jih obdaja dim. Priporočljivo bi bilo, da bi se kajenja v dvorani pri igrah vzdržali. Ali bo kedaj prišlo v naši dvorani do tega?	XY.
-o-
NA JUŽNI TEČAJ.
Bvrdov poročevalec JRusseli Owen objavlja potom radia: Po Amundsenovih sledovih je odrinila proti jugu pomožna skupina, ki bo s kolci zaznamovala vse nevarne razpokli-ne in prepade. Založila bo tudi več skladišč z živili predvsem pasje hrane: S tem bo olajšano poznejše potovanje znanstveni skupini, ki bo pozneje odiinila v gorovje Maude. Dosedanje izkušnje so povzročile marsikatere izpre-membe pri opremi. Pred vsem so dobili psi mesto trdih usnjenih, jako lahke, a iuv>čnr pletene ovratnike. Poprej so imeli psi vedno oguljene vratove, kar je zmanjšalo njih odpornost in hitrost. Vse sani so povezane med seboj s konopci in tudi ljudje so navezani drug na drugega. Sicer ne bi bilo mogoče rešiti posameznega človeka ali vprego pri padcu v ledeno razpoko. Pomožna skupina je vzela za mesec dni

Ta le bo pa precej res. —.
Zadnjič smo poročali, da je bivši francoski ministrski predsednik obiskal Jugoslavijo in druga glavna mesta na Balkanu. V Beogradu je duhoviti državnik nekemu časnikarju pripovedoval sledečo zgodbico:
"Dobri Bog je sklical zastopnike vseh narodov, da bi čul njihove želje. Nemci so, zahtevali orožje, Angleži konje, mi Francozi ženske, Italijani godbo, itd. Samo Slovani so stali v nekem kotu in se prerekali.
—	In vi, kaj želite? — jih vpraša dobri Bog. Načelnik slovanskega odposlanstva tedaj odgovori:
—	Čuj, Gospod, se še nismo zedinili."
Dobro se je zmazal. — Bogat veletovarnar je prišel na dobrodelen bazar. Z vidnim dopadajenjem se je ustavil pred nekim šotorom kjer je lepa gospodična Majda s svojo priletno teto prodajala razne nepotrebne predmete za grešno drag denar. Seveda sta dami bogatega obiskovalca, ki jeza njim sluga nosil nakupljene stvari, takoj obsuli s prijaznimi vabili, naj tudi pri njima kaj kupi.
"Ali prodajate tudi poljube?" — je vprašal smeje se.
"I, seveda" — je odvrnila Majdka — "po petsto dinarjev komad."
"Dajte mi torej dva komada."
Gospodična Majda se je o-brnila k svoji teti: "Tetka, prosim dva poljuba za gospoda Prešerna!"
Tovarnar je najprej obstal kakor bi ga bilo prizadelo, potem pa se je znašel. Namignil je svojemu slugi in mu velel: "Janez, vzemi, kar sem kupil!"
Pred odhodom vlaka. —•
Mož na stopnicah vagona: Gospod sprevodnik, ali imam še čas posloviti šfc od žene?
•— To je odvisno od tega, kako dolgo sta poročena.
....Pri urarju. — Kupite tole uro. Gre osem dni, čeprav je ne navijate.
Imenitno! Kako dolgo pa gre, če jo na vi jem?
* :J:	'
Če se ne ve s kom se govori.
— Višji sodni uradnik mora i-ti nadzorovat kaznilnico. Vzame avto. Pri vratih kaznilnice, ko mu je plačal, pravi šoferju: "Pridite zopet po me."
"Bom! Kako dolgo boste pa sedeli?"
prehrane in pričakujejo, da se vrne v treh tednih. Takoj potem odrinejo na pot znanstveniki.
Piiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiw
Dr. Ožbolt Ilaunig:
KAPELŠKI PUNT '
Robert je sedel mirno, molil je glasno in le tu in tam je vzdignil svoje globoko vdrte oči proseče na mimoidoče. Toda malo je bilo takih, ki so mu kaj dali, in glad boli! —
Bilo je na dan sv. Ane. Ljudje, ki §o prišli zjutraj s procesijami, so se zopet jpazšli.
Kakor vsako }eto, je šla Anka na dan (svojega godu na grob svoje matere. — Spremljal jo je njen petletni sinček. Držal se je trdno krila svoje mamice, da bi se ne izgubil. Stopala sta po cesti ip polagoma navzgor proti pokopališču. Anka je pra-yila Bogdančku to in ono in mu velela, naj pazi na rožice, ki jih je nesel v rokah, da jih položi na grob -voio staro, mamice. _
Anki je bilo vedno tesno pri srcu, saj spomini na čas, ko je njena mati umrla, so bili žalostni.
Prišla je do vrat na pokopališče. Mirno gledaje stopa naprej. Naenkrat se dvigne izza duri raztrgan berač, pade pred Anko in zastopa: "Anka, odpusti mi, kar sem grešil t"
Anka se prestraši, zakaj na kaj takega ni bila pripravljena. Bogdanček, ki še ni videl tega moža, se tesno stisne k mamici in jo plaho gleda.
"O moj sin, odpusti mi," ječi Robert s trepetajočim glasom.
"Mamica, jaz se bojim; ta možek me tako gleda, pa rok nima, greva naprej!"
"O, Anka, ostani, reci besedo, da mi odpustiš," prosi milo Robert.
"Beživa, mamica,, ta mož je tako strašen!"
"Odpusti!" jeclja Robert. Anka se nagle obrne ter hoče iti dalje, ker se je Bogdan spustil v'jok.
"O, tedaj zavržen," zakriči Robert ves obupan; naenkrat se dvigne, a mahoma pade na tla; prijela ga je božjast.
Anka ie
preplašena in si ne ve p;
magati. V tem trenutku pride dol iz male hišice puščavnik Dobnikar. Spoznal je Roberta, ki ga je videl že večkrat v takem položaju. Imel je zato posebha sredstva, s katerimi je okrepčal bolnika tako daleč, da ga je spravil v svojo hišico, kjer je napravil postelj in položil v njo Roberta.
Anka je šla na grob svoje matere. Še nikdar ji srce ni bilo tako težko, kakor danes. Videla je onega, katerega je tako iskreno ljubila, in ki ji je povzročil toliko gorja. Bili so trenutki, ko je. mislila s srdom nanj. A ko je pogledala svojega.ljubega sinčka, razpršile so se temne misli. Sedaj je tudi oče tega otroka nesrečen, bridko trpi in uvidi svojo krivico. Pokleknila je pred grobom svoje matere, iskreno molila za mir njene duše, molila pa tudi za onega nesrečneža, da bi mu bil Bog mil sodnik.
"Odpuščeno ti naj bo, odpuščeno zaradi sina, ki ga toliko ljubim!"
In privila je Bogdanka k sebi, ki je stal nem ob materi, ga strastno poljubila in dve vroči solzi sta padli na rudeče lice srč-kanega fantka.
Anka je vrtala in e meti potom zgladi-
la pri puščavniku Dobnikarju, kateremu je izročila nekaj gotovine, ^ da preskrbi Robertu najpotrebnejše. Le-ta je ostal pri puščavniku dva dni. Hotel ga je obdržati še dalje, toda Robert ni imel miru, hotel je iti dalje. Od tega časa je vidno hiral; prej še kolikor toliko krepak, je postajal vedno bolj slaboten. Ljudem se je navsezadnje že smilil in .niso ga gledali več tako po> strani, zakaj vedeli so, da trpi za svoje pregrehe.
•	a. * * \
. Bilo je na sveti večer. Visok sneg je pokrival zemljo in hud mraz je pritiskal, ka-korjšnega že stari ljudje niso več pomnili. Zato je bil vsak vesel, da je mogel biti doma za pečjo.
Anka je imela pred božičem kot šivilja dosti delu, zato je bila vesela, da je imela pri sebi Mojco, ki ji je jflrejevala gospodinjstvo in oskrbovala Bogdančka, ki je bil prav živahen.
Danes se je posebno veselil, ker pride zvečer Jezušček in mu prinese lepih daril. Bil pa je tudi priden, že štirinajst dni ga ni bilo treba več kregati, petudi je prej bil malo poreden. Šel je, kamor-so ga poslali,
in se takoj vrnil in doma je storil v«e, kar so mu veleli.
Napočil je večer. 2e so prižgali luč. — Bogdanček je že nemirno sedel in čakal, kdaj pride božje dete. Slutil je, da se nekaj pripravlja, saj ni smel nikamor iz sobe, oh, kako je rad ubogal, zakaj ravno v zadnjem trenutku bi ne'hotel razžaliti dobrega nebeškega deteta.
Tam v zadnji sobi je bilo slišati korake, večkratno odpiranje duri in neko šepetanje. Zdajci pocinglja zvonček, znamenje, da je Jezušček prišel. Anka odpre duri in prime Bogdančka za roko in ga pelje skozi vežo. Odprejo se vrata in kakor oka-menel obstoji pred drevescem, ki je bilo, kakor v luči. To je bila lepota, nepopisen «ijaj, ki ga Bogdanček še ni videl. Anka veli sinčku, da lepo moli in se zahvali božjemu detetu za lepe darove, ki so bili položeni pred drevescem.
Ganljivo je sklenil ročice in molil tako iskreno, da se je zarosilo Ankino oko, in M;udi Mojca je nehote privzdignila predpasnik in si ga potegnila čez oči.
(Dalje sledi.)

Sreda, 18. decembra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran

Zapadna Slovanska
DENVER, COLO.
Zveza
ŠNOSLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Faidiga,, 319 W. 2nd St., Leadville. Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dx. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo.	„	_	,, .
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L
Vse defame nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da »e ji prikjopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo v»a pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
<>ooocKx>ooo<>ao<><>o<>o<>oo
FINANČNO POROČILO Z. S. Z., ZA MESEC NOVEMBER, 1929. PREJELI OD DRUŠTEV:
Št.	Smrt.	Boln.	Poškod.	Onemog.	Strošk.	
dr.	sklad	sklad	sklad	sklad	sklad	Skupaj
1.	179.44	151.30	29.70	3.96	49.50	413.90
3.	233.33	234.20	43.95	5.86	73.25	590.59
4.	40.13	34.75	6.00	.80	10.00	91.68
5.	161.82	142.35	24.40	3.26	43.05	374.88
6.	2b.67	30.20	4.50	.60	7.50	69.47
7. 8.	158.93	112.35	23.00	3.08	39.50	336.86
	33.74	42.55	6.75	.90	11.25	95.19
y.	83.11	85,65	15.75	2.12	26.50	213.13
11.	28.06	31.40	5.70	.76	9.50	76.02
15.	12.27	14.20	2.40	.32	4.00	33.19
14.	68.43	99.85	11.95	1.62	22.25	204.10
15.	44.78	52.30	5.40	.72	9.00	112.20
lp.	203.56	202.95	39.45	5.30	09.25	520.51
17.	32.51	45.50	6.90	.92	11.50	97.33
20.	27.08	24.00	4.80	.64	8.00	64.52
21.	70.29	91.25	10,85	1.46	19.25	193.10
22.	89.63	101.45	11.85	1.60	20.00	224.53
23.	49.00	49.55	7.80	1.06	13.50	120.91
24.	31.00	25.05	5.55	.74	9.50	71.84
25.	31.27	47.90	5.40	.72	9.00	94.29
26.	39.60	64.35	5.95	.80	10.50	121.20
27. 28.	20.85	32.35	2.85	.38	4.75	01.7*
	14.55	18.70	3.30	.44	5.50	42.49
20.	92.96	77.15	15.15	2.02	25.25	212.53
30.	(.0.71	92.95	• 8.55	1.14	14.25	177.60
31. 32.	14.01	21.15	2.55	.34	4.25	42.30
	62.80	86.60	10.65	1.44	19.50	180.99
33.	19.98	45.60	8.30	1..14	15.25	90.27
34.	45.55	55.15	5.85	.82	13.25	120.62
35.	7.14	10.80	1.50	.20	2.50	22.14
36,	40.15	33.10	4.35	.58	7.25	85-43
37. 38.	16.98	30.45	3.45	.46	5.75	57.00
	27.30	40.05	4.05	.54	6.75	78.69
40.	34.82	43.70	4.80	.04	8.00	91.96
41.	32.66	32.15	6.50	.90	12.25	84.46
42.	9.59	9.00	2.10	.28	3.50	24.47
43.	6.55	6.75	1.35	.18	11.70	26.53
	2151.85	2319.35	363.35	48.74	635.50	$5518.79 ;
FINANČNO POROČILO ML. ODD., Z.S.Z., ZA MESEC NOV., 1929.
Prejeli od društev:
št. dr.	Vplačali vsoto		Št. dr.	Vplačali vsoto
1.		21.45	23.	1.65
3.		14.40	24.	2.40
4.		6.15	25.	1.95
^.		10.45	26.	5.10
6.		2.25	27.	4.95
7.		3.90	29.	" 4.50
8.		.45	30.	5.55
9.		9.90	31.	1.05
11.		1.50	32.	2.55
14.		6.90	34.	1.20
16.		18.30	36.	.60
17.		1.50	37.	1.05
20.		2.10	38.	.75
21.		4.20	40.	.90
22.		2.25	41.	9.75
Skupaj				...................... $149.65
Obresti od $1,000 Santa Fe, N. M. 1'			aving obvez................. 30.00	
Skunai .				.... $179.65
Preostanek		1. novembra, 1929		...................... $3,270.04
Preostal	ek	30. novembra, 1929		...................... $3,449.69
Dcn	ver	Colo-, 12. decembra	1929.	Anthony Jeršin, gl.
SPREMEMBE V ČLANSTVU Z. S. Z., ZA MESEC NOVEMBER, 1929.
K št. 1. pristop, iz nil. odd.: Joe Krasovich, c. 4347, R. 16, zav. $1000 in SI. Susp.: Joseph A. Snider, c. 3318, R. 27. zav. $250 in $1. Znižal boln. podp. iz $2 na $1: Joseph Sadar. c. 2407.
*Pri št. 3. znižali boln. podp. iz $2 na $1: John W. Crist, c. 3321: Anton Tezak. c. 3429. Odstopili od boln. podp.: Caroline Kochevar, c. 2758; Pan-line Kochevar, e. 3427. Susp.: Josenh Fir. c. 1290, R. 32, zav. $500 in $1; Louise Hochevar, c. 3397. R. 37. zav. $500 in $1; Jennie Mismash, c. 4115, R. $500 in $1. Umrla dne 5. oktobra, 1929: Jennie Osenk. c. 896, stara Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopila v Zvezo 26. maja, 1912, zav. $250
Pri št. 35 susp.: Rosie Babich, c. 3368, R. 33, zav. $1000 in $1. Pri št. 36 zopet sprejet: John .Žagar, c. 3782, R. 44, zav. $1000 iu $2. K št. 37 pristop.: Ignatius Cheligoj, c. 43.59, R. 43,. zav. $250 in $1. K št. 41 prestop, iz ml. odd.: Angeline Andolshek, c. 4360, R. 16, zav. $500 in $1. Zopet sprejet: Martin Krasovich, c. 2681, R. 16, zav. $1000 in $1. Za gl. urad Z. S. Z.. Anthony Jeršin, gl. tajnik. -O-
Društvene vesti in naznanila.
Wm. J. Novak. c. 4348, R. 16, zav. $1000 in 16, zav.' $500 in $1 Zopet sprejet: George $500 in $1. Zniža posmrtnino iz $1000 na
i in $1: 1803. R. . c. 2866: c. 3174,
Susp.: Frank Knezovich, c. c. 1066, R. 37. zav. $500 in $1. John Zlogar, c. 3600. R. 48,
RAZNI DRUGI DOHODKI: Obresti:
Od $2,000 Metropolitan Property. Hounston Tex.
Od $4,000 Santa Fe. N. M. Paving ...........................
Od $1,000 First Mortg. za 5 mcscccv (prodan) Od $5,000 Burlington, Colo, za 2 meseca (prodan) Od $4,000 Las Animas. Colo, za 5 mes. (prodan).
Premija na proadnih Burlington obveznica ............
Premija na prodanih Las Animas obveznicah........
Skupaj ..............................................................
Preostanek 1. novembra. 1929 ...........................
65.00 120.00 . 25.00 50.00 87.50 256.50 151.70
$347.50 $408.20
16, zav 56 let. R. 39.
K št. 5. pristop, iz ml. odd.: $1: Pauline Perme. c. 4349, R. Bartulovich. c. 3121. R. 25, zav. $250: Theresa Krizman, c. 2823.
Pri št. 6. susp.: Jennie Prosen, e. 2668, R. 18. zav. $500 in $1. Pri št. 7. zopet sprejeti: Frances Northoft, c. 1498, R. 20, zav. $1000 in $1; Helen Ocsay, c. 2445, R. 37, zav. $1000 in $1.
Pri št. 9. susp.: Frank Ellvas, c. 3872, R. 18, zav. $1000 in $1. Pri št. 14. zopet sprejeti: John "Krissman. c. 3566, R. 16, zav. $500 in $1; Katic Krissman, c. 3789, R. 16. zav. $500 in $1; Martin Matekovich. c. 3692. R. 16, zav. $500 in $2; Anton Suklje, c. 1462, R. 33, zav. $100 in $1.
Pri št. 16. zopet sprejeti: Joe Bozaich, c. 502, R. 32, zav. $1000 Mary Bozaich, c. 2038, R. 23, zav. $1000 in $1: Anthony Perse, c. 16. zav. $1000 in $1. Znižali boln. podp. iz $2 na $1: Frank Kochevar Tolin Levstik, c. 3402: John Rebol, c. 2997. Susp.: John Adamich. R. 24, zav. $500 in $2; Mary Burchik, c. 4118, R. 40, zav. $1000 in $1; Ella Fabrizio, c. 3517, R. 21. zav. $1000 in $1: Frank Javornik. c. 2945, R. 26, zav. $1000 in $2; Frances Parks, c. 3728. R. 23, zav. $250 in $1: J0hn Pugel. c. 3628, R. 23. zav. $500 in $1; John Henlgman, c. 3156. R. 38. zav. $250 in $2.
K št. 17 pristop, iz ml. odd.: Marta Sckich, c. 4362. R 16. zav. $500 in $1; John Skrbina, c. 4363. R. 16. zav. $500 in j?l. 1061, R. 20, zav: $500 in $1: Marko Knezovich. Izplačan v popolno odpravnino za vse zahteve: zav. $250 in $1.
K št. 20 pristop, iz ml. odd.: Agnes Russ. c. 4350, R. 16. zav. $500 iu $1. K št. 21 pristop.: Frank Henigman. c. 4351, R. 45. zav. $500 in $1: Math Lah, c. 4352. R. 16. zav. $1000 in $2. Zopet sprejet: Math Stariha, c. 3956. R. 18. zav. $500 in $2. Znižal boln. podp. iz $2 na $1: Joseph Zaje, c. 2395. Umrl dne 4. novembra. 1929: Andrew Lah, c. 2540, star 53 let. Vzrok smrti.: Bolezen na želodcu. Pristopil v Zvezo 25. julija, 1922. Zavarovan je bil za $1000. R. 46.
Pri št. 23 susp.: Anton Klemencich. e. 1774, R. 16. zav. $50(1 in $1: Frank Zitko. c. 3521, R. 37, zav. $1000 in $2.
K št.i24 pristop, iz ml. odd.: John Yanich, c. 4353, R. 16. zav. $500 in $1. Znižal boln. podp. iz $2 na $1: Jacob Butala, c. 3661.
Pri št. =26 zopet .sprejet: Stanley Podgorski, c. 3799. R. 38, zav. $1000 in $2. Zvišala bobi. podp. iz $1 na $2: Pauline Zorinan. c. 3832.
Pri št. 27 susp.: Joseph Culkar. c. 3006. R. 32. zav. $500 in $2: Dillic Culkar. c. 3233. R. 22. zaV. $1000 in ^2; Louis Markovich. c. 4148. R. 23, zav. $1000 in $2.
K št. 28 pristop.: Frank Kluecvsek, e. 4354. R. 49, zav. $250 in $1. K št. 30 pristop.: Elizabeth Spigarelli. c. 4355. R. 32, zav. $1000 in $2; John Spigarelli, c. 4356. R. 32, zav. $1000 in $2. Umrl 16. novembra. 1929: Emil Novkovich, c. 3031. star 40 let. Vzrok smrti: Ubit v premogorovu. Pristopih v Zvezo 16. marca, 1926. Zavarovan je bil za $1000, R. 36.
K št. 31 pristop, iz ml. odd.:. Martin Aubel, c. 4361, R. 16, zav. $500 in $1. K št. 32 pristop- iz ml. odd.: Marv Kaucic. c. 4357, R. 16. zav. $500 in $1. Ni a novo pristop.': Thomas Krasovee, c. 4358. R. 45. zav. $500 in $1.
Pri št. 33 zopet sprejeta: Anna Cheplak. c. 3663. R. 28. zav. $1000 in $2 Ignac Potočar. c. 4107. R. 34. zav. $500 in $2. na $250 in se zopet zavaruje za $1 boln. podp.: stop.: Rev. Esser Paschel, c. 4105, R. 27. zav 1'rankar, c. 3681. R. 26. zav. $500 in $1.
Pri št. 34 zopet sprejeti: John Bailey, e. 3273. R. 16. zav. $500 in $1; Mary Gorishek. c. 4085. R. 42. zav. $1000 in $L John Jandrakovieh. c. 3277. R. 43, zav. $500 in $1: Mike Kr0mer. e. 3964. R. 22. zav. $500 in $2: Barbie Stcpek c. 3361. R. 28, zav. $500 in $1; John Stepek, c. 3362, R. 38. zav. $1000 in $2.
Znižala zavarovalnino iz $500 Pauline Ozbolt. c. 4227. Od-$500 in $1: Rev. Alexander
Skui ki j
$6,274.4«; ..$116,381.4C
..$122,655.89
IZDATKI Z. S. Z., ZA MESEC NOVEMBER, 1929. IZPLAČALI DRUŠTVAM:
Provizije
Št.	Smrt-	Bohi.	Porodne	Opera-
dr.	nine	podp.	nagrade	cije
1.	__	65.50	—.—	—.—
3.	250.00	270.50	___	—.—
4.	100.00	144.00		100.00
5.	_,_	120.00	—.-i-	—.—'
7.	_.—	52.00		
8.	_	33.00	—.—	
9.	_,—	20.00	—.—	'—.—
14.	1000.00	102.00	—.—■	—.—
10.	_.—	204.00	10.00	—
!7.	_.—	180.00	—.—	—.—
21.	1000.00	79.00		—.-
22.	_,_	25.00		—.
23.		39.00		—.—'
24.	__	30.00	—.—	
25.		95.00	—.—	—.—
26.		70.00		
27. 28.	-		107.50		
29.		65.00		
30.		209.00		—, ■
32.		142.00	—.—	—•
33.	—.—			
34.		88.00		
37.		114.00		
38.	__	86.00		—i—
40.		20.00	—.—	1
41. 42.		24.00	—.—	——
	2350.00	2510,50	io.oo	100.00
za člane	Skupaj
—.—	65.50
_.—	520.50
_.—	344.00
_.—	120.00
_.—	52.00
2.00	35.00
_i—	20.00
_.—	1162.00
_.—	274.00
4.00	184.00
2.00	1081.00
—.—	25.00
_.—	39.00
—.—	30.00
1.00	96.00
2.00	72.00
1.00	1.00
2.00	109,50
—.—	65.00
6.00	215.00
0.00	148.00
6.00	6.00
	88.00
—.—	114.00
	86.00
2.00	28.00
—.—	24.00
2.00	2.00
36.00	$5,006.50
KAZNI DRUGI IZDATKI:
Dolečcni obresti na kupljenih obveznicah Obresti First National Banki l rank Tanko, najemnino pisarne Anthony Jeršin, tajniška plača Frank I.. Dodge, Postmaster, za znamke
Kladivo za dr. št. 40 ........... .....................
The Mountain States Telephone Co..................„ , ,
The W. H. Kistler Stationary Co. Irak za pisal. str. .75 $o49.01
Skupaj . . .............,.......................................-......................................
15.00 138.26 18,00 140.00 5.00 1.00 4.00
G0SP0D1N FRANJ0
je zanimiva iz življenja zajeta povest. Je to povest, ki kaže kake razmere so vladale v Bosni in Hercegovini za časa austrijske okupacije. Ta povest zanima vsakega Slovana, da ji sledi z napetostjo. Poleg romantike, ki se lepo vije skozi vso povest stoje ob strani kakor kantoni slike germanske in madžarske politične ambicije, ki je zatirala, zapirala, obešala in treljala Slovane v Bosni in Hercegovini samo zato, ker so hoteli ohraniti na sebi slovanski značaj.
Povest "Gospodin Franjo" je bila za časa Austrije prepovedana knjiga, kakor hitro je prišla na svetlo. Resnica je pač bodla v oči one, ki so jo gazili in tlačili.
POVEST
GOSPODIN FRANJO
začne izhajati v "Amerikanskem Slovencu", z povim letom dne 1. januarja 1980. Svetujemo vsem, da to povest čita-jo od kraja, kajti zasluži, da jo čita ne le vsak Slovenec, ampak vsak Slovan.
Prijatelji lista "Amerikanski Slovenec" naj blagovolijo opozoriti svoje somišljenike na to zanimivo povest, da si naročijo list pravočasno in čitajo povest od kraja. i
IZ URADA DR. KRALJICE SV. ROŽNEGA VENCA ŠT. 7 Z.S.Z.
Denver, Colo.
Tem potom se naznanja vsem članicam društva Kr. sv. Rožnega Venca št. 7 ZSZ., katere imajo otroke v mladinskem oddelku, da jih naj pripeljejo ali pošljejo v Dom slovenskih društev 22. decembra 1929 ob 7. uri zvečer. Kajti Miklavž je obljubil, da bo za gotovo na ta večer prišel in da hoče videti vse člane mladinskega oddelka od teh treh društev na ta večer. In starši so povabljeni, da pridejo s svojimi otroki, akoravno ne bo Miklavž nam ta starejšim nič prinesel, bo pa le veselje za nas, ko bomo videli naše otroke, ko se bodo tako razveselili. Torej še enkrat, da ne pozabite na ta večer ob 7. uri, 22. decembra!
Obenem se vse članice in fa-milje uljudno vabi, da bi se polnoštevilno udeležili veselice, ki jo bodo priredila tri društva skupaj: Sv. Martin št. 1, Kr. sv. Rožnega Venca št. 7 in Trail Blazers št. 41 ZSZ. In lipam, da ne bo nobeden med nami, da bi se ne udeležil te veselice, ker kaj takega še ni bilo v naši naselbini. In odbor, ki ima to stvar v rokah, dela kar je v njega moči, da bo za-dovoljnost za vse. Torej le vsi pridite, ker boljšega ne bo kakor to, ko bomo vsi skupaj praznovali ta večer, ko bo nam odzvonilo leto 1929 in zazvonilo leto 1930. Torej vsi pridite in ne pozabite na 31. dec. 1929!
Dalje se naznanja vsem članicam, da na društveni seji, ki se je vršila dne 1. dec., se je izvolil odbor za 1. 1930. In to je sledeči: Predsednica Anna Težak, podpredsednica Mary Zemlak, zapisnikarca Christine Siskar, tajnica Mary Grum, blagajničarka Josephine Ma-ring. Nadzorni odbor: 1. Ivana Zemlak, 2. Amelia Zalar, 3. Mary Perme. Bolniška nadzor-
ZAHVALA.
Pueblo, Colo.
Zdolaj podpisana izjavljam, da Prudential Insurance Co. je točno izplačala po mojem soprogu usmrtnino, tako, da jo vsakomur priporočam. Mr. Jo-han Kukar, naš rojak, ki dela pri tem insurancu, mi je prinesel denar na dom. Nobene sitnosti nisem imela pri tem. Zares zanesljivo in točno izplačuje. Prav lepa hvala! (Ogl.)	Mary Ferkul.
Javne zahvale.
nica: Mary Peterlin. Porotni' odbor: 1. Mary Cessar, 2. Mary Lessar, 3. Katarina Eppich. Rediteljica Frances Jeršin. Vratarica Mary Raitz.
Vsem članicam se naznanja, da seje se bodo od sedaj naprej vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu, pa ne prvo nedeljo. Torej, da bo vam znano, redna seja našega društva sc bo vršila 19. januarja 1930 ob 2. uri pop. v Domu slov. društev. Torej, drage sestre, na veselo svidenje 22. dec. in 31 dec. 1929 an vam vsem voščim vesele božične ■praznike in srečno novo leto kakor tudi vsemu cenjenemu članstvu ZSZ.!
S sesterskim pozdravom,
Mary Grum, tajnica.
Our Young ZSZ.
C-ooooooooooooooooooooooo-o^
TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41. WESTERN SLAVONIC ASS'N.
Denver, Colo.
$5.355.51
Preostanek 30. novembra, 1929
Denver, Colo-, If decembra, l"29.
................$117,300.38
Anthony Jeršin, gl, tajnik.
ALPEN TINKTURO zoper izpadanje in za rast las sem rabil z naj boljšim uspehom, za kar vam ostanem vedno hvaležen. F. Bosanec, Box 738, Schumacher,. O nt., Can. — Pri-poznam, da je Vaša Bruslin tinktura zoper sive lase v resnici zelo koristna; meni so postali lasje popolnoma naturni. Vam hvaležna Frances Polich, Chicago, 111. — Bruslin tinkturo zoper sive lase sem rabil z najboljšim uspehom; lasje izgledajo kakor mladeniču pri 16. letih; ostanem Vam hvaležen Sim. Zubcr, Box 310, Kirkland Lake, Ont., Cana. — Wahčič Fluid zopir rcvinatizcm in trganje po kosteh je v resnici najboljši na svetu; moj prijatelj je ležal 3 mesece bolan na rev-matizmu, in ko je začel rabiti Fluid, je v 8 dneh popolnoma ozdravel, za kar Vam ostane vedno hvaležen; tudi meni blagovolite takoj poslati Vašega hvale vrednega FJuida ena steklenico; Joseph Jcnich, 283 Droiullard Rd., F'ord City, Ont., Cana. — Moram v resnici pripoznati, da je Vaša Elza žavba> najboljša na svetu zoper rane, mozulce in srbečto kožo; sc Vam lepo zahvalim za Vašo pošteno postrežbo. Vam hvaležni D. Brankovan, P. O. Box 48, Ambler, Pa. — Imel sem kurje oči na nogah in bradavice na rokah in v treh dnevih sem si popolnoma odstranil nadležno spako. Vam hvaležni John Grabjan, 3307—7th St., St. Louis, Mo. — Imam še na stotine zahvalnih pisem za te iu druge bolez ni. Zdravila so garantirana; pišite takoj po brezplačni cenik.
JACOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., CLEVELAND, O.
These are busy times for almost everybody doing Christmas shopping, preparing for the Holiday Season framing New Year's resolution and what not. Yet, it beats me, how so many of our Z.S.Z. members find time to take up the busy work of Lodge affairs, especially in winding up a years business, electing officers and all such »things and at a time when they have two big affairs on their hands for the benefit and entertainment of the members. Still tliis sacrifice of time and display of spirit is what is making and will make the ZSZ. organization one of the best.
The co-operation of the three Denver Lodges in all affairs is wonderful, which shows that there ts no jealousy or friction whatsoever and indicates that during the coming year they will forge to the front in rapid strides.
The pleasant meetings of the joint committees, in charge of the two com ing events, proves that we are all eager to work harmoniously for the upbuilding of our organization. And this comes at a fitting time, when thruout the land blazes forth and rings out those wonderful words — "Pekce on Earth — good will to men''.
Fraternal Orders are founded for the purpose of giving mutual assistance to one another in time of misfortune. distress or sickness; to mingle with one another at all times whether it be in joy or sorrow. Regardless of what it is, it should Ij always done with a spirit of Love and giving also with personal sacrifice.
There is no better time to think these things over than at this .cheerful "Holiday Season when the spirit oi love and giving prevails.
Perhaps the active, hard-working members, realize all these things and feel that urge to help their fellow-man, is the reason why things around here are going over big witli a successful bang.	i
The New Years Eve celebration, ti be given by the three Denver lodges, will be one of those good old fashioned l noisy affairs. The public will be ad- } mitted by invitation only. The charges are to be $1,00 per couple: extra lady 50c. Children who are accompanied by adults are to be admitted free. The refreshments, entertainment, dancing and everything on the program will Ix free of charge.
This party is not to be given for profit, but should there be any profit — same will be used to defray the expenses of the Christmas Tree Party.
Members who intend to attend the New Years Party are requested to get in touch with the Secretaries of these
Lodges and secure all the invitation cards they may desire.
The Christmas Tree Party should be attended by all ZSZ. members. This is to be given for the children, but the adults arc welcoqie to sec and hear the fun — but don't expect to get anything from Santa Claus unless it be a smile. Bring along your children and be on hand at 7 P. M. to give out Juveniles a great big Holiday Greeting. If you can bring along a friend who might be a good prospect for membership, by all means do so. It is all free.
The T. Bs wish the entire ZSZ., and other readers of our articles, a very Merry Christmas, may Peace and Good-Will abound in your Lodgcs and homes. We end. pur sincere greeting with a poem:— I am the Spirit of Christmas, so merry and gay,
1 wish everyone a Happy Christmas Day.
May the glad Christmas Spirit abiic
in each heart, And to every one a joyous • peacc impart.
I bring good cheer to every one on earth,
1 bring you gladness, happiness and mirth.
Geo. J. Miroslavich. —-o-—
WESTERN SLAVONIC ASS'N.
JUVENILE DEPARTMENT.
Denver, Colo.
Attention Juveniles!
The ZSZ. Chrjstmas Tree Party, which is to be given by the St. Martins, Queen of the Holy Rosary and Trail Blazers Lodges of Denver, for the Juveniles of the three above named lodges, will be held on Sunday evening Dec. 22, commencing at 7 P. M. sharp, at the Slovenian Societies Flail, 4464 Washington St.
This party is free and open to a'l ZSZ. members, both adult and juvenile and the Juveniles, who have a parent or brother and sister who arc not members, can invite them to come. But Santa Claus has only names (and a nice Christmas gift) for the regular Juvenile members of the three lodges mentioned in this article.
Listeji children! Sh! h-li-h! Santa Claus has sent us many telegrams and is very anxious to meet all of us ^t this party, lie is coming from*'the \Torth Pole by air to the Min|cipii Airport and thence by auto to tjic hall. While we are waiting for good old Santa we will have a splendid program — now, we can't tell you all about this party but we will «ivc you a few little hints of what you may expect. There will be all kinds of good music, singing, funny jokes to make you laugh lots and lots, speaking and short plays, and — oh! so many other things full of surprises. Then of course Santa has already sent us a great big Christmas Tree. Now everybody remember the date, time and place. YVe want to see all of you there. And remember children, you must be good boys and girls or maybe Santa Claus will change his mind about coming in. Here is another tiling kids. If joti wish you may. write a letter to Santa, telling him what you would like to get at home on Christmas Eve, and hand him this letter iu Jlis own hands, * -r you can speak rislit out and tell him.
Well-, we hope you 'will enjoy this party of yours and have lots of fun before xand after Santa drops in. May you really and truly have a very Merry Christmas!
Conynittec. -0-
"Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-meriki. Naročajte ga!
Tel. v uradu: Cicero 610. Rczidenca: Cicero 4484.
DR. FRANK PAULICH
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad:
2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL.
(Poleg Ekvatorja.)
Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do 5 pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47)	»
STENSKI KOLEDAR 'AMER SLOVENCA' ZA 1930 JE GOTOV! Vsi naročniki "Amer. Slovenca" ga dobe brezplačno Naročnikom, ki žele več kakor enega in nenaročnikom posamezno po pošti 15c za Ameriko, Kanado in stari kraj.
Kdor naroči 10 komadov ali več, jih plača samo po 10c. — Priporočamo tajnikom in tajnicam društev Z.S.Z., D.S.D. in S.Ž.Z. itd,, da jih naroče skupno za člane.
V večje naselbine, kjer imamo naše zastopnike, jih bomo poslali za vse naročnike na zastopnike. Naročnike prosimo, naj olajšajo delo zastopnikom« (cam) kolikor mogoče s tem, da gredo sami po koledar h za-stopniku(ci).
Kjer nimamo zastopnikov, tja bomo poslali koledarje po-samezno po pošti. Isto v stari kraj in Kanado.
Uprava A. S.
PREMOG!
EXPRESS!
Slovencem v Chicagi in okolici se priporočam za dovoz premoga it) prevažanje pohištva ob času selitev.
John Kochevar
2215 W. 23rd St., Chicago, IU. Tel. Roosevelt 2692.
PREVOZ - DRVA • KOLN
Rojakom se priporočamo rt naročila za premog — drva in preya-žanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Teltfon: ROOSEVELT «21.
L'ouis Stritar,
\2011 W. Zlat Place. Chicago, III,
Stran 4
AMER1KANSK1 SLOVENEC
Sreda, 18. decembra 1929.
WWWWWWWWWWWWW
»OOOOOOOOOOOOO j loockkkkkkkkkm) ( t<xxkkx>0000000( I -0<>000-00000-<>00 <
>	-OOOOOOOOOOOOO < >KX>OOOOOOOOOOO (
>	OOOOOOOOOOOOO ( » OOOOOOOOOOOOO i
>	OOOOOOOOOOOOO ( • OOOOOOOOOOOOO i
OOOOOOOOOOOOO < OOOOOOOOOOOOO! J OOOOOOOOOOOOO t J OOOOOOOOOOOOO ( [ OOOOOOOOOOOOO i | OOOOOOOOOOOOO i ^OOOOOOOOOOOOO!
ti	- — —	mmmmjm
T. C. Bridge«:
Na pomoč
ROMAN.

mwmwmwwm*wwwmwwwwwmmwwwwwwwwwwwww&
►	OOOOOOOOOOOOO 1
►	OOOOOOOOOOOOO i
►	OOOOOOOOOOOOO 1 f OOOOOOOOOOOOO« [ OOOOOOOOOOOOO,
>oooooooooooo<, [ >oooooooooooo< <
OOOOOOOOOOOOO* < [OOOOOOOOOOOOO«. OOOOOOOOOOOOO, OOOOOOOOOOOOO, [ OOOOOOOOOOOOO, 'OOOOOOOOOOOOO,
►	OOOOOOOOOOOOO,
►	OOOOOOOOOOOOO,
►	OOOOOOOOOOOOO,
►	OOOOOOOOOOOOO« j
"Bojijo se tako zelo, da so vsi trdi," pravi Andy Jimu na ušesa.
Alan pride k njim in pravi: "Jaz moram zdaj iti, da zamenjam Juana. Za vas bo pa
poskrbel Ilalt."
"Mi gremo s teboj, da ti pomagamo," pravi Greg.
"Ne! Čemu?" reče Alan in se nasmehne. "Šli boste, da se skopljete in najeste, ter se dobro prespite. Saj podnevi ni nobene nevarnosti. Samo ponoči moramo biti jako oprezni. Sami ste videli, da je treba stražiti čeri, ki so skoraj eno miljo dolge, to pa ni šala, ako si navezan samo na tako šibke ljudi kot so Ilula."
jimu pa je šinilo v glavo, da bi rekel Alanu, kako bo treba razen na Bakaire še na nekoga drugega paziti, pa je rajši molčal. 'Alan ima že tako dosti skrbi,' si je mislil sam pri sebi. "Na Gadsdena bomo pa mi pazili."
Alan odide, za goste pa se zavzame Ilak in njegovo ljudstvo. Jimu, Samu in Gregu so dali skupno sobo, ki je bila velika in prostorna; bila je tlakovana z gladkimi kamnitimi ploščami in imela tako debele stene, da je bilo kar prijetno hladno. Bolj ko vsega drugega pa so se fantje razveselili svoje kopalnice, kjer je stala ogromna banja, dolga in široka kakih dvanajst čevljev.
V pol minute se slečejo in poskačejo v vodo. Na vsej svoji dolgi poti so se komaj kdaj upali kopati, ker je bilo zavoljo kač in krokodilov nevarno. Zato pa so zdaj vprav uživali, ko so mogli svoje vroče in zaprašeno telo spet enkrat zmočiti, ne da bi se jim bilo treba česa bati. Ko so se -skopali, so dobili modre obleke kakor Ilula. ki so jim jih pripravili ter spodnjo obleko, ki je bila tkana iz neke svilene snovi ter bila mehka in hladna.
Majhen možiček jih pride povedat, da je obed gotov in jih pelje v neko drugo sobo, kjer so našli profesorja in Andyja, ki sta bila prav tako oblečena kot oni; tudi njima ni bilo vročč in sta se dobro počutila.
Andy jih pozdravi z navihanim smehljajem. "Že samo zato je bilo vredno toliko hoditi, da smo se lahko skopali. Pravim, kadar se vrnem*v Države, bom vzel patent na tole obleko."
"Obed je tU," reče Greg, ko dve zali hula-ški dekleti prineseta v sobo nekaj skled ter jih postavita na nizko mizo.
Hrana je bila jako preprosta: dušeno meso z zelenjadno prikuho, koruzni kruh, banane in oranže. Za pijačo pa so dobili vrč neke tekočine, ki je bila podobna jabolčnemu moštu, le da je imela boljši okus.
Tedaj pa vstopi Alanov tovariš, mladi Brazilec. Juan Almeida. Bil je fant visoke rasti, mnogo bolj svetle polti kot večina njegovih rojakov in jako prijetne zunanjosti. Fantom je bil takoj všeč.
"Silno me fteseli, da vas smem spoznati," reče v odlični angleščini. "Kajti Alan in jaz sva imela ves čas, odkar sva prišla semkaj, mnogo več dela kakor pa sva ga mogla opraviti."
"Povedal nam je," reče Jim, "da sta morala biti vsako noč pokonci in stražiti."
"Res je," odvrne Juan. "Hula so izvrsten narod, toda za boj slabiči in se tako seveda ne morejo postaviti po robu Bakairom, ki so divje zveri. Dolgo smo se morali boriti, da smo jim zabranili vstop v dolino."
"Pomagali vama bomo pri straženju," reče Greg.
"Upam1, da ne bo treba več prav veliko noči stražiti," reče Juan. "Kolikor vem, jih namerava Alan napasti čimprej."
"Z aeroplanom?" vpraša Jim.
"Da," odgovori Juan, "s svojim aeroplanom."
V Ali pa ima dosti bomb?" vpraša Greg.
Juan zmaje z glavo in jim pove: "Ima nekaj, kar je še boljše."
69. Na ponočni straži.
Vsi napno svoja ušesa.
"Boljše kot bombe?" ponovijo vsi.
Juan se nasmehne. "Boljše, z ozirom na Bakaire. Alan namerava uporabiti modro tekočino, ki z njo Hula razsvetljujejo predore."
"Mrzli ogenj," pravi profesor hitro. "Toda — toda, senjor Almeida, ta jih ne bo ranil!"
"Storil pa bo še nekaj boljšega, gospod: prestrašil jih bo! Saj veste," dostavi po kratkem presledku, "da ga divjaki še nikoli niso videli. So pač strašno praznoverni, njihovo glavno praznoverje pa je strah pred mesecem. Ali zdaj razumete?"
Gi-eg se zahihita in pravi: "Tekoča mesečna svetloba! Seveda razumemo!"
Profesor prikima. "Utegnilo bi učinkovati. Prav za prav sem kar prepričan, da bo učinkovalo, zlasti v kaki temni noči."
"Saj to je tisto," mu pritrdi Juan. "Na temno noč baš čakava."
"Prinesli smo s seboj samo deset galon bencina," reče profesbr. "Eno kanglo smo morali porabiti, da smo odpodili Mrakovidce. Ali bo zadostovalo ?"
"Upam, da bo," reče Juan. "Ali bolje rečeno; prepričan sem, da,bo zadostovalo, kajti ako bo naš načrt sploh imel uspeh, se bo tu pokazal kaj hitro."
Posedeli so še nekoliko in se o teh stvareh pogovarjali, nato pa Juan vstane in pravi:
"Grem nekoliko zadremat, pa tudi za vas bo najbolje, da greste malo počivat."
"Jaz bi lahko spal teden dni skupaj," pravi Andy s svojim prijaznim smehljajem.
"Bojim se pa, da tega ne boste mogli," se nasmeje Juan, "pač pa imate do večerje štiri do pet ur časa."
"Ali bi ne bilo dobro, da postavimo v tem-pel stražo?" predlaga Jim, ker ga je hudo skrbelo. "Bojim se, da kuje Gadsden kakšne nečedne naklepe."
"Mislim, da vsaj zaenkrat ne bo potrebno," mu odgovori Juan. "Saj bo Ilak tam in njegovi duhovniki; če se kaj primeri, nas bo itak poklical na pomoč. Sicer so pa Gadsden in njegovi ljudje prav tako utrujeni kot vi. To popoldne lahko čisto mirno spite."
"To se nam bo prileglo," pravi Sam in prav je imel, kajti ko so se ob šestih spravili iz svojih visečih mrež, so se vsi počutili kakor prerojeni. Zopet so se skopali, nato pa šli večerjat. Še precjen so bili gotovi, pride k njimN -Alan.
"Ali koga izmed vas mika, da bi šel nocoj na stražo?" jih vpraša in vsi se mu javijo kakor v eni sapi. "Za prvo stražo bom vzel seboj Sama in Jima. O polnoči pa nas bo zamenjal Juan z Mr. Millikenom in Gregom."
(Dalje prih.)
TISKARNA
AMERMANSKl SLOUENEC
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam do cene predno oddate naročilo drugam!
AMERIKANSKI SLOUENEC
1849 West 22nd CHICAGO, ILL.
000<>000000<>00000<>ock3000000000c>000000<>0000000000000000
TRI NOVE VICTOR PLOŠČE
23015—Flahauer	Štajeris,
Prav vesela, polka, Olbrigov trio na citre ...............75c
Citre vsakdo rad sliši radi mehko donečih zvokov,, ki nam Slovencem posebno ugajajo. Poskočnice, katere nudi plošča 23015, so posebno živahne in bodo vsakogar zadovoljile.
23016—Ob	zimskih večerih, I. in II. del ....................... 75c
To ploščo so izdelali pevci Adrije in Hojar trio. Igrajo, pojejo in se pogovarjajo prav po domače, kakor se radi zabavamo vsi. Prav primerna zabava za dolge zimske večere.
23017—Po valovih, valček,
Ne pozabi me, polka, igra Hojer trio ....
......75c
Komu ni znana živahna Hojerjeva godba, harmonike in kitare, ki zlasti v domaČih družinskih zabavah nadomeščajo muzikanta in razveseljujejo duha, sleherni dan.	4
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE.
78198— Sladke vijolice, valček — Poročna polka, orkester.............................75
79483—Nagajivka,	mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester...................75:
79484—Korajža	velja, polka — Vesela Gorenjka, polka, orkest..................75
80183—Oj,	ta zakonski stan — Nova stara pesem, moški kvartet.................75
80184—Radi	kotla v keho—Raubar na gauge, moški kvartet .......................75
80331—Zgubljena	pesem, polka — Jolietska Slovenka, polka, Dajčman.....75
80332—Amerikanec	na obisku — Amerikanec se poslavlja, Adrija.............75.
80334—France, polka — Gozdni zvok, trumplan, Dajčman sodba...............75
80481	Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester.....................-
80482	Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom...............i......— .75
80526	Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom....................................-........75
80527	Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.....75
81250 Mlatiči — &e ena, poje kvartet Adrije .............................................-75
81413	Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adrije .75
81414	Domače veselje, veseli prizor s pet.—Vesela polka, har. in kitare .75
81454	Ob trgatvi, l. in 2. del. Prizor s pet. in godbo..............-......................75
81455	Holzhacker koračnica, — Kranjska koračnica, trio, citre.................75
81204 Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko.................. .75
81519	Kranjski spomini, lendler, — Emilka, polka ..........................-.................75c
81520	Na pustni torek Vojaški nabor, vesela slika s harmoniko.—.....75c
81713 Milka moja, valček — Vipavska polka, harmonika, Hoyer trio......./5
68923—Ženitovanje;	1. in 2. del, petje Adrije........................................-.......... 1-2S
V-l— Resnično petje kanarčka,	_
Godba, spremljana s petjem slavčkov in kanarčkov ............................./5
V-3—La Paloma — O sole mio, vijolina z orkest. in žvižganje.....................75
V-6—Neapolitanske noči — Ljubimski valček, veneški orkester.....................75
V-l5—Gozdni koncert, 1. in 2. del, petje slavčkov.......................................-75
V-23000—Hruškovo drevo, štajeriš, — Stari pečlar, valček, harm., Ahačič.....7.->
V-23001—Ljubljanski valček, — Poskočna polka, igra Hoyer trio............75
V-23002—Terezinka. pevski zbor — Lepa Jožefa, valček, Hoyer trio.........75
V-23004—Jolietske deklice, polka, — Lovec, mazurka, Dajčman-Perush- .75
V-23003—Društvo Kastrola, 1. in 2. del, petje Adrije....................................75
V-23005—Za velikonočno nedeljo, 1. in 2. del, petje Adrije.............................75
23006—Kmet	in purgar — O polnoči na sred vasi, Adria in Dajčman brata .75
23007—Empajris	— Samo da bo likof, Hojer trio in zbor.................................75
23008—Pod	dvojnim orlom — Dunaj ostane Dunaj, citre trio.........................75
23009—Tone	s hriba Trumplan — Koroška koračnica, Dajčman brata.........75
23010—Dva	gorenjska slavčka — Spomin na Bled, ženski dues s sprem......75
23011_Pozdrav od doma — Zbirka valčkov, slovenski orkester....................75
23012—To	je nemogoče, dvokoračen ples — Tajna ljubezen, valček, ork. .75
23013—Kar	imam, to ti dam, polka — Vesela dekleta, valček, Hoyer trio .75
23014—Po	gorah je ivje—Megla v Jezeru, moški kvartet Jadran..................75
>9086—Na sveto noč, 1. in 2. del ............................................................................ 1-25
73001—Zlata	poroka, 1. in 2. del. Adrija, Hojer........................................... 1.25
V-7300—Vandrovec, smešni prizor s harmoniko in kitaro,
Cigani, mešani zbor, petie. Adrija...................................................... 1-25
73002—Botrinja—Kadar	imajo vsi Jožefi god, Adrija in Hoyer trio.. 1.25
NABOŽNE PLOŠČE.
5275—Vstajenj«,
Velika noč, pevski zbor Adrija .......................................................—..... 1.25
5276—Slovesne	litanije Matere božje,
Šmarnice, pevski zbor Adrija ..........................-................................- 1-25
5277—Nova	maša,
Poroka v cerkvi, pevski zbor Adrija ..................-...........................— 1.25
5319—Našim	najdražjim,
Momento, mori, petje Adrija ...........................—............................ 1.25
5320—Slov.	polnočnica, 1. in 2. del, Adrija .........—..................................... 1.25
5321—Pri	božičnem drevescu,
Šopek božičnih pesmi, petje Adrija .............-.....................-.............1.25
68924—Romanje	k Mater ji božji, 1. in 2. del, petje Adrija........................... 1.25
59086—Na sveto noč, 1. in 2. del, petje Adrija.............................—i............... 1.25
SLOVENSKE PIANO R0LE
WF 7780—Hej Slovani ...................................................$1.00
WF 6725—Kaj ne bila bi vesela..........-.............................. 1.00
WF 9214—Kje je moja ljubica, valček...........................— 1.00
WF 9282—Ljubeči spev ...................................................— 1.00
WF 9386—Mati zakliče ..................................................... 1.00
F 7239——Miramare ................................................75
WF 6716—Mladi vojaki ................................................... 1.00
WF 8994—Moj očka so mi rekli........................................ 1.00
F 7238—Na jadranski obali ...............................................75
F 7232—Ohajska krasotica ............................................78
F 6730—Oj Hrvati, oj junaci ........................................... .75
WF 9374—Pojmo na Štajersko ........................................ 1.00
WF 9283—Pomlad .......................................................... 1.00
WF 7781—Pomladni dihi ............................................ 1.00
WF 7233—Pozdrav ..................................r.................. l.Od
WF 9330—Rože je na vrtu plela ..................................... 1.00
WF 9389—Oj sijaj sijaj solnce........................................., 1.00
F 8728—Sladke vijolice .valček ....................................... .75
F 9213—Slovenski poročni ples ............-.......................... .75
WF 8143—Spavaj, spavaj Milka moja ............................ 1.00
WF 9272—V davnih starih časih .................................... 1.00
F 6729—Vzemi me seboj ...................................................75
WF 6727—Bleski valovčki .......!........................................ 1.00
WF 7895—Kje so moje rožice? ........................................ 1.00
WF 7690—U boj ............................................................... 1.00
F 8749—Za jedan časak .....................................................75
Pri naročilih za manj kakor 5 plošč ali rol, je poslati za vsako ploščo ali rolo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. Blagovolite torej poslati denar naprej, da si prihranite te stroške.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET	CHICAGO. ILL.
O0OOOO<>0OOOO-OOOOO-«>O-0-0C<>O<>OO<K>-0-OO-O<'fOOOOOOO
PISANO POLJE
oooooooooooo	Trunk >00000000000

00000000000000000000000000000000000000000000000000000
iigi
Posvečena sredstva — bolhe, muhe, megla, združeni atomi in — Trunk.
(Dalje.)
Stvar bi bila torej taka, da bi se "sledili" in "združili" nanašalo na — atome, ker v vesolj stvu se nič ne izgubi. Nato se še povrnem. In dalje bi bila rol>a hudo — pesniška: "pesniško povedana resnica", in ko je prej baje rezal nož najbolj razboritih možganov in sekal meč prosvetljenja, postane ob grobu vse silno — pesniško, da se vse kar bliska samega svidenja in združenja.
Očividno pa se je g. Molek zbal,, da bi ne bil malo preveč povedal o združenju, in bi njegovo svobodomiselstvo ne prišlo pred somišljeniki v kako slabo luč, robo nekako popravi, in meni, da sem jaz samo-le hinavec, ker "hinavsko zato, ker dobro ve (Trunk), da omenjeni verzi ne implicirajo nobene osebne ali zavestne združitve". Ali hoče sebe samega "fulati" ali druge? Mrs. F. Šinkovec . naj blagovoli vzeti na znanje, do je koncev konec in atomična združitev ne implicira ničesar, o čemur bi se hotelo komu nekaj sanjati, ko stoji ob odprtem grobu. Toraj roba je taka, da je združenje, pa ni združenja.
Dokler "se solze na licih vdov še niso posušile", je svidenje in združenje, ko se ta roba posuši, pa ni "osebne ali zavestne združitve." He, he.
Ko je g. Molek dovršil (?) svoje delo kot pesnik in učenjak o posmrtnih zadevah, se ovije s kiklo članov S.N.P.J., stopi v beznico in začne brizgati :
"Vse to je nizkotno zavijanje besed in pojmov z namenom, da naslika svobodomiselne! člane in članice SNPJ. kot hinavce in hinavke, katerim prva sapica odnese prepričanje. Prav po jezuitskih metodah.
Polemiziranje s takimi ljudmi je res potrata časa in prostora ne glede na to, koliko gobezdajo, ali kadar se lotijo vdov, katerim se še niso posušile solze na licih, tedaj jim je treba povedati, da je njihovo gentlemanstvo nekje pod nogami bolhe. Ivan Cankar je imenoval take ljudi kajone. Saj je bilo tudi v njegovem času in kraju mnogo Trunkov, ki so mu grenili življenje. Mi v Ameriki smo se jim privadili kakor se človek privadi muham poletu, in mokri megli v jeseni — včasih je pa le treba poslati muhe in meglo k vragu."
Sveti borovci! Na Cankarjeve kajone opominja g, Molek, in moja malenkost spada med te kajone. Sebe poznam, Cankarjevih kajonov ne. Ampak poznam druge — kajone. Ob času. ko je divjal najhujši boj med krščanskim naziranjem in svobodomiselnim liberalizmom na Slovenskem, je bilo nekaj izrazitih — kajonov, in prvi med njimi je bil poznejši, zdaj rajni škof Mahnit,.
Kako je dandanes s temi — kajoni?
Svobodomiselni liberalci so izginili, in lastni .njih otroci, socialisti, se iz njih brijejo norce in zbijajo o njih "farov-ški in farški gonji" šale, kajo-ni z Mahničem na čelu pa so v slovenski povestnici kulturnih borb v malo drugačni luči. He, he — sveti borovci — naj bo bolha, muha, kajon, saj je iz — beznice.
Pa se moram še povrniti, in sicer na atome.
Etbin Kristan je v pfceni&kera navdušenju ob grobu — ne, ob peči Zavertnika dejal: "...v neskončni večnosti se združijo tyoji in naši atomi." Kako je
moralo to hladiti ob goreči peči vse navzoče -— pogrebce. Na to "podlago" se postavj tudi g. Molek.
Nekaj bolj in zelo resnega. Ko bi g. Molek ne protestiral z vsemi Štirimi, bi jaz celo rekel, da je potrdil našo krščansko vero in upanje na — vstajenje. Atomi so sicer zelo nebistven del tega vstajenja, a Molekova "vera" in morda celo njegova veda, so nam pa v potrdilo.
Zopet pa gremo daleč, daleč narazen, ko pridemo do bistva vstajenja in združenja. Naše vstajenje bo osebna ali zavestna združitev, ker duša se bo združila zopet s telesom, magari z—atomi, ko pač imamo dušo. Sicer g. Molek a tutti quanti naj ne bodo v skrbeh tudi glede prav osebnega ali zavestnega združenja, ker vsi imajo dušo in s tajenjem duše ne morejo zamoriti, in je pri bistvu vstajenja povedano: "Vsi v grobeh . . . bodo slišali glas ... in bodo vstali . . ." Dalje ni treba na tem mestu.
Ampak postavimo se ha Mo-lekovo in Kristanovo stališče združitve z — atomi.
Naši slovenski socialisti, komunisti, svobodomisleci, ateisti, materialisti . . . spadajo v vrsto s sedanjimi ruskimi ateisti in bezbožniki. O tem ni prerekanja.
Kakor pa naši domači ateisti postanejo mehki ob grobovih ali vsaj pečeh in "pesniku-jejo o združitvi, sledili bomo in o atomih", tako se te za svobodomiselce čudne robe niti ruski ateisti ne morejo izne-biti.
V Leningradu so. otvorili celo vseučilišče za — ateizem, in ta zavod je bil otvorjen na obletnico in v spomin smrti znanega ruskega ateista Štefana Skvorčeva in zadobil je po njem svoje ime.
Jaz sem — kajon, ko sem pokazal na naše slovenske čudne svobodomiselce z njih združenjem, pa so drugi ljudje, ki najdejo nekaj enakega tudi pri ruskih ateističnih čudakih, in med — kajone se je podal list "Journal of Commerce" v Chicagi, kjer najdem sledeče klasično — kajonstvo:
" 'Meanwhile,' said Sir Thomas Browne in discussing a similar matter, 'Epicurus lies deep in Dante's hell, wherein we meet with tombs enclosing souls which denied their immortalities.' But it is not so deep, after all; it is Limbo, the outermost circle of the Inferno, and its inhabitants experience desire without hope, but are not otherwise unhappy. — Limbo, however, is for the 'virtuous heathens' of pre-Christian days, who lived, as Browne remarked, 'in that disadvantage of time, when men could say little for futurity, but from reason, whereby the noblest minds fell often upon doubtful deaths, and melancholy dissolutions.' For Stepanoff Skvortsoff there is no such extenuation; the light was held out to him, and he denied it; if he is in hell, it is in a far deeper part than Epicurus and Homer and Horace and Ovid and Lucan inhabit. Sunk in his punishment, he is perhaps conscious that far above him, on the surface of the earth, in Leningrad that was once Pet-rograd, 800 students have matriculated at a university which is dedicated to the proposition that Stepanoff Skvortsoff exists- no more, in any form or spirit.
(Konec prih.)
Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, se mu kupec takoj o-glasi!