St 550.
V Ljubljani, petek dne 8. septembra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinaijev :
JUTRO* iahaja vsak dan — tudi ob nedeljah ia fnuoiklh — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob W. do-9aldnc — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniitvo Mesečno K1 20, z.dostavljanjem na dom K 1*50; s poit« «Joletnc K 20-—, polletno K 10-—, četrtletno K 5‘—, tOMaečno K 1-70. Za inozemstvo celoletno K 30-—. i	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
i Posamezna Ktvtfkt • vinaijev t
UradnUttv« in upravniitvo j* v PraaBMcanaki ulici S Dopiai a« poiiljajo uiednittvv, naročnina upravniitv% Nefrankirana pianu a« m apr*j«majo, rokopisi aa m vračajo. Za oglaae ae plača: petit vrata 15 v, Mii niče, poslana in aahvalc vrat« M v. Pri večkratna« oglaianja popust. Za odgovor j« priložiti ansaaho. :	Telefon	itevilka	303.	t
Našim cenjenim izvenljubljanskim naročnikom.
Naročnina znaša celoletno K 20.—, polletno K 10.—, četrtletno K 5.— in mesečno K To je sicer napisano na čelu lista, ali mnogi pošiljajo po K 1 50 in hočejo, da se jim za to ceno pošilja list cel mesec.
Plačuje se naročnina povsod vnaprej, kar je tudi edino pravilno. Na naročila brez Istočasno vposlane naročnine se v bodoče sploh ne bomo »Ogli več ozirati.
■ Sploh prosimo naše cenjene naročnike, da bi se držali pri plačevanju naročnine reda, ker s tem olajšajo nam delo, njim se pa ni treba bati, da bi jim bilo pošiljanje lista, ako ne bi bila plačana naročnina, ustavljeno. Nagla-šamo to sedaj, ker je blizu 10. dan v mesecu, ko ustavimo pošiljanje lista vsem onim, ki do tega dneva ne podaljšajo naročnine.
Upravništvo „Jutra“.
S 1 1	1 s	$5		
.				
Za slovenske srednje šole.
V	statistiki avstrijskega srednjega šolstva se navadno čita, da imajo Slovenci 6 svojih srednjih šol, oziroma 6 slovenskih gimnazij. Vsak pošten Človek, ki čita te številke, misli, da je to res, kajti poldrugmilijonski iarod bi imel lahko šest slovenskih Mednjih šol. Zajto tudi drugi slovanski časopisi navadno pišejo o šestih slovenskih srednjih šolah. Toda v tej številki je mala napaka, oziroma velika prevara. O slovenski srednji šoli ■e more biti niti govora, ako ni učni jezik slovenščina.
To pa je pri nas le deloma, zato so naše srednje šole le deloma slovenske; saj so do zadnjega časa hoteli imeti Nemci na njih nekako svojo predpravico in so mislili, da morajo imeti nekatera mesta le Nemci. To je bilo seveda mogoče le, ker je bila nemščina učni jezik, s slovenskim učnim jezikom bi bila nemška razvada odpravljena.
Naše srednje šole so torej šele v razvoju in šele postajajo slovenske. Samostojno srednje šolstvo je velikanske važnosti za vsak narod in zato moramo z vsemi silami skrbeti za to, da dobimo čim prej toliko slovenskih srednjih šol, kolikor jih nam gre,
Toda pri nas so bili in so še liudje, ki so skeptični, kar se tiče slovenske srednje šole s popolnoma slovenskim učnim jezikom, češ, da bi se v taki srednji šoli dijaki naučili predalo nemščine.
Tega mnenja so bili mnogi profesorji in stariši. To je dokaz, kako slabotne se čutimo, obenem pa je to znamenje starih nazorov. In iz strahu, da bi se ljudje ne naučili premalo »emščine, so nekateri naši ljudje začeli pošiljati svoje sinove v nemške razrede ali v nemške srednje šole. Godi se to na ljudski šoli in godi se to tudi ■a srednji šoli.
Kakor obsojamo to na ljudski Soli, tako moramo obsojati na srednji Šoli. Tu ne velja izgovor: češ moj fant ostane naroden, če je tudi na ftemški šoli.
To ni gotovo, ker ožje prijateljstvo je vedno odločilnega pomena pri mladini. Poleg tega je pa že korak starišev nenaroden in  — -  ------------------
naravnost protinaroden, kajti na ta način polnijo slovenski dijaki nemške razrede in nemške srednje šole.
Lansko leto se je naše časopisje obširneje pečalo z gimnazijo v Gorici, na kateri so bili večinoma Slovenci in Italijani — gimnazija pa je bila nemška. Nujna potreba je bila, da se je gimnazija delila na oddelke: slovenski, laški, nemški: in za nemškega bi bilo zmanjkalo dijakov, zato so ga morali napolniti Slovenci. Pravimo, morali, ker so bili tako razdeljeni in so prišli v nemške oddelke dijaki, ki so bili zmožni nemščine. Toda na zahtevo starišev bi se bilo lahko zgodilo drugače; ampak naši stariši le premalo vedo, kako dalekosežnega pomena je geslo: slovenske otroke v slovenske šole in silijo v nemške srednje šole. To se zgodi včasih tudi iz drugih vzrokov in se misli, da bo dijak v nemškem razredu protežiran in bo morda kot Slovenec v	milosti.	Tako mnenje vlada
menda glede naše ljubljanske realke in prav radi vpisujejo slovenski stariši svoje otroke v nemške oddelke. Mi se moramo zavedati, da z visokim številom slovenskega dijaštva v slovenskih srednjih šolah ali v slovenskih oddelkih naših srednjih šol pokažemo	visoko	število slovenskega
srednješolskega dijaštva, za katerega imamo	pravico	zahtevati slovenske
srednje	šole. Z	vpisovanjem v nem-
ške oddelke le podpiramo nemške šole in nemštvo pri nas.
Zato vpisujmo svoje sinove na slovenske srednje šole in v slovenske oddelke, ker“s tem pospešujemo razvoj slovenskega srednjega šolstva. — Nemščina in drugo pa pride samo po sebi.
Iz slovenskih krajev.
Iz Bleda. Ker je na Bledu sezona zaključena, Vam hočem podati par novic. Slučajno sem naletel v neki trgovini na postarno žensko, tisto Slovenko, ki je zahtevala vžigalice. Trgovec ji je prinesel vžigalice družbe Sv. Cirila in Metoda, a ona jih ni hotela, temveč je zahtevala »ta nemške". Trgovec ji je ugodil in prinesel vžigalice družbe »Union". Pa tudi te ji niso bila po volji. Zahtevala je tiste, na katerih je hrast pa dva moža sto-
jita zraven. Spodaj je zastava in sicer črna-zlata-rumena. Trgovec je ugibal in ni mogel postreči s temi vžigalicami. Mogoče boste uganili, kake vžigalice je hotela. Doma pa je bil dirindaj zato, ker na nemškem Bledu ni »siidmarkinih* vžigalic. No poznamo moža, ki jih je že imel, a ker mu je nekdo to očital, je to trgovino opustil. Slišal sem kako je neka pristna klerikalka hvalila Nemce. »Preje ko so Nemci hodili na Bled, je bilo vse drugače. Dražje so se lahko stanovanja oddala, sploh vse so radi plačali, naj si je bilo še tako drago. Sedaj pa, ko pridejo Čehi in Italijani, je pa vse drugače. Gliha za eno krono cel dopoldan in še z oddajanjem je tako slabo, da bo v par letih vse na kant prišlo-. Sploh pa je Bled v nevarnosti, kajti hiše kupujejo sami Italijani in Nemci. Domačega ni nobenega, da bi kaj skrbel, da domačija ostane naša. Hotel Malner bo prodan in skoro gotovo Nemcem. Slovenci zganite se vendar 1
Zdravišče Topilce — Dolenjsko. Zadnji mesec kopališke sezije je že tu. Mnogo gostov, ki so bili do zadnjega časa tu je že odšlo — a vendar prihajajo še vedno novi. Pa saj ni čuda, ker imamo letos izvanredno lepo za kopališče primerno vreme. Sedaj so tu med drugimi sledeči: Gruntar Ignacij c. kr. notar iz Ribnice s soprogo, Hrast Fani iz Ljubljane, Žužek Karl iz Ljubljane, Kenda Marija učiteljica iz Sežane, Ritter Karl iz Pulja, dr. Edvard Lede, odvetnik iz Dunaja, Milonir Oton, visokošolec iz Gradca, Karl Završnik, učitelj iz Duplja na Gorenjskem itd. V nedeljo dne 3. septembra je priredil salonski orkester iz Novega mesta zopet kopališki koncert v restavraciji kneza Auersperga. Ta koncert je vspel nad vse pričakovanje izborno. Igralci so proizvajali krasne skladbe s tako sigurnostjo, kot bi bili vsi po poklicu le glasbeniki. Upamo, da naše Toplice Novomeščani še večkrat obiščejo.
Iz Vinice. Dne 5. septembra je bila pri nas birma. Župnik nas je o tem obvestil že v nedeljo in vabil farane, posebno one, ki so se trudili za časa državnozborskih volitev, naj pridejo k škofovemu sprejemu. Da je bilo tudi zabavljanje čez napredne liste na dnevnemu redu, je že samo-obsebi razumljivo. Župnik je zmerjal naprednjake celo s satani, na kar smo pa mi že navajeni. Lepših besedi iz ust župnika tako ne moremo priča* kovati. Dan pred birmo, v pondeljek se v resnici zbere na trgu občinski odbor in nekaj tercijalk z otroci. Ko se škof pripelje, začno zvonovi potrkavati, kakor na največji praznik. Da bi bil sprejem lepši in veličastnejši, so streljali celo iz možnarjev, kar je pri nas po zakonu strogo prepovedano. Pokanje se je slišalo celo v drugo faro, a naši orožniki so menda sedeli na ušesih. So pač z župnikom veliki prijatelji. Klerikalci mislijo, da zanje ni nobene postave. Oni lahko kalijo nočni mir, kolikor hočejo, ker se nihče ne zmeni zanje. Če pa drugi fantje mirno zapojejo po vasi, jih orožniki
takoj ovadijo na glavarstvo. Imamo dosti gradiva in ako ne bodo te kapacitete, kakor se sami imenujejo držali redu, jim bomo posvetili na drug način, kar jim gotovo ne bo ljubo.
Iz Vač. Da delajo predstoječe občinske volitve klerikalnim modrijanom veliko skrbi, to se je pokazalo v nedeljo dne 3. t. m. Ker so prišli klerikalci do spoznanja, da jim ljudstvo nič ne verjame, priredili so v nedeljo shod v kaplaniji ter povabili dr. Pegana, da bi s svojim govorom podprl njihove farbarije. Kljub temu, da se je kaplan Majdič trudil zbobnati na ta velepomembni shod kar največ vdele-žencev, je bil shod vendar klaverno slabo obiskan. Od 200 volilcev se jih je kaplanovega vabila usmililo kakih 40 oseb in še ti so bili večinoma iz drugih občin in par naših volilcev ki so šli z radovednosti gledati, kako se vežejo klerikalni otrobi. Če bo »Domoljub* pozabil poročati, kaj vse se je na tem shodu govorilo, bo v prihodnji številki spopolnilo »Jutro". Ta dan je Majdič v svoji razburjenosti videl posebne strahove. Ko se je pripeljal dr. Pegan, je kazal na neko napredno hišo ter kričal: poglejte, imajo že okna odprta, da bodo poslušali, kaj bomo v kaplaniji razpravljali. Če imate poštene namene in resnične besede, čemu se potem tako prokleto bojite? Da ta shod tudi na dr. Pegana ni napravil posebno dobrega utiša, je pokazal pri svojem odhodu. V bližini kaplanije je napredna gostilna. V ti gostilni se je nahajalo ob istem času, ko se je v kaplaniji vršil shod nekaj fantov, eden od teh pa je sam sebi v zabavo raztegnil harmoniko. To pa se je zdelo dr. Peganu menda pregrešno. Prišel je k gospodu županu, ki je obenem tudi gostilničar ter zarohnel: Kje je župan? Ko se mu ta odzove, ga nahruli, ne da bi se mu predstavil kakor od vsakega izobraženca zahteva olika — z besedami: »Ali se je izdala onemu gostilničarju ki ima godbo, licenca?" Župan: Ne! Dr. Pegan: Dobro, jaz sem od deželnega odbora in pošljem v kratkem preglednika. Naš Župan sedaj brez strahu pričakuje občinske revizije, kajti ta revizija bo pokazala marsikako zanimivost namreč: kako so se vodili občinski posli za časa županovanja klerikalnega župana. Kako se je delila ob času požara in poškodbe po toči državna in deželna podpora in tudi katerega leta je bila izdana zadnja licenca itd. Vse strune, ki jih napenjajo klerikalci z namenom spraviti našega obče priljubljenega župana v kako zadrego, bodo preje popokale predno bodo dosegle svoj namen, kajti mi stojimo trdno kot skala in nevpogljivi črnim manevrom. Konečno moramo še povedati da je dr. Pegana spremljal novoizvoljeni župan iz Litije. To pa je slaba reklama. Bog nas varu] takega župana,
ki bi bil znotraj in zunaj tako črn, da niti ljubezni in usmiljenja do svoje 60 letne rodne matere ne bi poznal.
Iz Cerknice. Nisem imel namena, poročati o veliki nesreči, ki se je zgodila dne 22. avgusta v Cerknici. Mislil sera, da bodo »Slovenčevi* dopisuni o tem velikem požaru čisto gotovo kaj poročali. A zmotil sem se. Če zadene nesreča naprednjake, se klerikalcem ne zdi potrebno o tem kaj spregovoriti. — Dne 22. vavgusta je treščilo v hišo g. Jakoba Žnidaršiča in v skedenj Franceta Gerbiča. Obe poslopji sta bili takoj v ognju. Ogenj se je tako hitro razširil, da je pričelo naenkrat goreti kar 5 poslopij. Cerkniško gasilno društvo je došlo nemudoma na lice mesta. Na pomoč je prihitelo tudi gasilno društvo iz Dolenje vasi. Toda kljub napornemu delu ni bilo mogoče rešiti hišo posestnika Jakoba Žnidaršiča in Janeza Vidmarja. Vzrok temu je edino klerikalni občinski odboi. V Cerknico je napeljan močen vodovod, katerega hidranti brizgajo lahko 40 m visoko. Ključe od teh hidrantov ima nočni stražnik Kerznarjev Matija. Za časa nesreče so jih ljudje iskali na vse mogoče načine in konečno dobili pod posteljo na kateri je stražnik spal. Da se ni zgodila še večja nesreča, se imamo zahvaliti le požrtvovalnim gasilcem. Pogorelci so večinoma napred; njaki in zato mi je tudi razumljivo^ zakaj »Slovenec* o vsej nesreči tako stanovitno molči. Klerikalci pa nimajo nobenega usmiljenja s svojim bližnjim.
DNEVNE VESTI,
Z našega trga. Zdaj prihaja že večina domačih pridelkov ha trg, v prvi vrsti seveda krompir. V ljubljanski okolici in po deželi, so se že pojavili tuji agentje ki prekupujejo živila. 100 kg krompirja stane pri kmetu 8—9 K— pri branjevcu 10 K—; zelje je vsled prekupovanja drago, pri kmetu so lepe glave po 16—20 v., na trgu seveda
—	30—40 v.l Fižola še ni, pa bo tudi drag, seveda ko pride na trg. Po drugih mestih imajo obč. zastopi tržne cene za meso, in druga živila urejene, pri nas se ne briga noben vrag za ta redi
Udeležnlkom velike skupščine družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani, ki bo dne 10. septembra t. 1. v Tržiču, se naznani, da vozi iz Tržiča posebni vlak ob 9 uri 30 min. in pride v Kranj ob 10 uri 20 min. tako, da imajo skupščinarji zvezo proti Ljubljani in proti Jesenicam. Skupščinarji naj kupijo v Kranju, vozne listke za Tržič in nazaj.
Argentinsko meso v Avstriji. Dosedaj se ga je uvozilo 2980 tonelat, od teh je požrl samo Dunaj 1787. Kaj pa sedaj? Sedaj si lahko ogleda vsak v nepreglednih vrstah viseče po-
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Denarnega prometa 565*5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K.
Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K.
Obrestuje po 474#/o. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo.
M1CHEL ZEVACO:
LISTEK.
Ljubimca beneška.
Tako preoblečen se je najprej obilno pokrepčal v dobri gostilni in si privoščil par ur spanja. Nato je Bembo zajahal konja, odjahal — ok;og desetih dopoldne — iz Padove in se »spustil v brzem diru proti Ferrari.
Solnce ie sijalo, cesta je bila samotna, in kardinal se je čutil vse bolj in bolj pomirjenega.
V največji naglici je prejezdil Gorenjo Italijo preko Ferrare in Bolonje in je bil čez nekaj dni ob znožju Apennin, ki ga je moral prekoračiti, da nadaljuje svojo pot proti Rimu.
Dospel je tako do vasi Firenzuola — ime, ki pomeni: Mala Florenca. In zares leži ta vas na severnem pobočju Apennin, a Florenca njej nasproti ob južnem pobočju gorovju.
V Firenzuoli je bila samo ena krčma.
Bembo, ki se mu je zdelo, da je spravil že zadostno razdaljo med Rolanda in med sebe, je sklenil ostati tukaj čez noč. Kajti nuačilo se je že, ko je razjahal pred krčmo, in je vneto pritekel gostilničar, da mu pomore na tla.
Bembo je večerjal v skupni sobi z najboljšim tekom; nato je poklical krčmarja.
— Vaša krčma, je dejal, se mi ne zdi posebno obiskovana.
— Žal, da govorite resnico, visoki gospod! Če se ne bi ustavil od časa do časa kak premožen kavalir kakor vi, bi bil že zdavnaj ob beraški palici.
— Torej ni v tem trenotku nikogar v vaši gostilni?
— Žive duše ni razen vas, žlahtni gospodi
-r- Dobro; rad bi prenočil tukaj.
— Imamo izborne postelje. Vaša visokost še ni tako dobro spala, kakor bo pri meni.
— Saj tega mi je treba. Pokažite mi torej eno izmed svojih izbornih postelj.
—.Takoj, gospodi je vzkliknil gostilničar in si prižgal svečo. Ce hočejo visoki gospod z mano ...
Odprl je vrata, ki so vodila iz skupne izbe v pritličju hiše, ter stopil z Bembom v bedno čumnato, kjer je stala postelja, po vsem videzu jako tesna in trda.
— Izvrstno! Imenitno! ie vzkliknil Bembo.
— Torej ostane vaša ekscelenca nocoj pri nas? je vprašal domačin boječe.
— Da, dragi moj; postelja mi ugaja in soba tudi.
Krčmar je odšel sijočega obraza.
Kmalu nato se je vrgel kardinal v popolni obleki na slabo posteljo in se odel s svojim plaščem. Čul je še krčmarja, kako zapira vrata svoje krčme; upihnil je svečo in zaprl oči, \es strt od prestanega napora.
Spanec ga je premagal skoraj mahoma.
Toda, ko se je nahajal ravno v tisti posebni dremotici, ki nastopi pred popolnim spanjem, se mu je zazdelo, da sliši iz sosednje izbe šum glasov.
Dvignil se je na svojem ležišču in prisluhnil.
Bili so glasovi popotnikov, ki so nedvomno dospeli v krčmo med prvim spanjem kardinala.
Bembo je prisluhnil s tistim čudovitim zanimanjem obsojenca na smrt, ki sliši korake, bližajoče se njegovi celici in si misli: morda prihaja smrt . . .
Naenkrat pa je vztrepetal. Popadla ga je krčevita groza.
Zobje so mu zašklepetali.
Ti glasovi ... ti glasovi . • .
Planil je iz postelje, pokleknil na tla in se po kolenih — da mu ne bi slučajno zaškripali škornji — zavlekel do vrat.
Ta pot je trajala	nekaj sekund;	Bembu pa	je bilo, kakor
da	je trajala celo uro.
Nastavil je uho na ključavnico.
In zdajci se mu je čelo curkoma oblilo z znojem; lasje so se mu naježili kakor človeku, ki mu groza napenja živce do skrajnosti — prikazen, ki je sicer redka, a resnična.
Začel se je umikati, še vedno poJ kol enih.
Nasproti vrat. ki so vodila v skupno izbo, so bila steklena vrata, ki so se odpirala	tik ob	tleh	na	krčmarjevo	dvorišče.
— Bembo jih je	zapazil	že	prej, kakor hitro je stopil	v
spalnico.
Na desni so bili hlevi in živinska ograda, na levi pa siro-
mašen vrtiček, kjer je krčmar sadil zelenjavo. Vse to je obdajala deloma živa meja, deloma zid, ki pa je bil vsled pomanjkanja popravkov in vzdrževanja že napol razpadel.
Dospevši do steklenih vrat, se	je Bembo	lotil	nevarnega,
ogromnega dela: odpreti jih, ne da bi zaškripala kljuka, ne da bi zacvilil tečaj, dobro vedoč, da ga ob najmanjšem škripljaju zagrabi sovražna roka za ramo.
Posrečilo se mu je. Stopil je na	prosto.
Najprej je krenil proti hlevu, da	vzame svojega	konja.	Toda
na polovici pota je mahoma obstal. Da spravi žival iz krčme, ni bilo druge možnosti, nego odvesti jo skozi obok, ki je vodil na cesto, a je bil zaprt z velikimi, širokimi vrati. Vrhutega — osedlati konja, obrzdati ga in ga spraviti iz hleva, ne da bi ga oni tam v hiši slišali, se mu je zdelo popolnoma nemogoče.
Njegove pesti so se krčevito stisnile; ni se mogel premagati, da ne bi zaihtel od strahu.
Prisluhnil je.
V krčmi je slišal dirindaj krčmarja in njegove žene, ki se jima je nedvomno mudilo prigotoviti večerjo za novodošelca.
Bembo je hitel k zidu in ga preplezal z lahkoto, na mestu, kjer se je bil porušil in je nudil v doprsni višini široko vrzel.
—	Pojdem	pa peš, je zarenčal sam pri sebi.
V blaznem	diru	se je spustil preko njiv in travnikov,	nato
se je, še zmerom dirjaje, vrnil na cesto, ki je vodila ob pobočju Apennin navzgor.
Toda kmalu mu je prišlo na um, da si oči vidno tudi njegovi preganjalci izbero to cesto; in čuvstvo, da so tu, za njegovimi petami, da se bližajo in jih zdajpazdaj zagleda, ga je primoralo, da se je	ozrl,	s samokresom v roki in spačenega	obraza,
skušaje prodreti	noč	s svojim plamenečim pogledom . .	.	Toda
videl ni ničesar.
Z renčanjem, ki je pomenilo pretnjo, gnev in grozo obenem, se je spustil zopet v tek, po ozemlju, zaraščenem z resjem, kjer so skupine kostanjev in plutovcev dvigale tuintam svoje nerazločne mase.
Koliko časa je trajal ta blazni dir? Po kakšnih čereh je plezal kardinal-škof beneški v tej noči, ko mu je dih groze ledeno vejal za tilnikom?
(Dalje.)
lovice krasnih volov v ledenicah tržaške proste luke. Ker je avstrijski želodec odvisen od ogrskih čifutov, ga bodo jedli v Italiji in Švici . . . Aproposl Veste ko iko mesa pride letno na vsakega prebivalca Avstrije?
20	kg, na trebušnika v sosedni Nemčiji pa 50. Žalostna statistika!
O.	Fran Rojec iz Radovljice je razstavil v izložbi tvrdke Gričar in Mejač v Prešernovi ulici v Ljubljani
Siloščato podobo, vrano, ki jo je sestavil z kamenja v raznih naravnih barvah in naravnih oblikah. Podoba je sestavljena iz tolčenega kamenja in ima vsak posamezen kamenček tisto barvo, ki jo je dobil v naravi in tisto obliko, ki jo je dobil pod udarci ročnega kladva. Tudi okvir je v naravnih barvah. Narejen je iz rdečkastega mecesnovega lesa, okraski na njem pa so iz meces-novih mladik. Radi trpežnosti ter boljše ohranitve in pridobitve sijajnejših barv sta seveda podoba kakor tudi okvir napojena s čistim lanenim oljem. To delo je pač prvo te vrste in nova iznajdba; kajti način, kako sestavljati take podobe si je pridobil in osvojil g. Rojec sam po lastnem trudu in prizadevanju. Podoba in okvir sta napravljena na jako soliden ncčin, ki jamči za trpežnost na suhem in vlažnem kraju. Vendar je podoba še zavarovana s šipo, ker bi se prah, ki bi se v letih nabral na kamenčkih, zlasti pa po razpokah in globinah med njimi, ne dal tako lahko odstraniti in sprati s te podobe kakor z oljnate slike. Razstavljena podoba se tudi proda, ako se dobi kupec, ki bi znal ceniti to delo ter znal presoditi s kolikim trudom in potrpljenjem je bilo kamenje nabrano v naravi, potem pa to doma stolčeno na male koščke in po teh koščkih sestavljeno v jjodobo.
Požar v Gorenji vasi v Poljanski dolini. V sredo zvečer okoli sedme ure sta pogorela hlev in kozolec posestnika Antona Luznarja, vulgo Selevc v Lučnah št. 1. Hlev je popolnoma pogorel, ravnotako kozolec, obložen z osmimi štanti ovsa. Posestnik je bil zavarovan za 2000 kron, seveda je škoda veliko večja. Ogenj je bil po mnenju ljudi skoro gotovo zaneten vsled neprevidnosti. Požarna bramba v Gorenji vasi je bila takoj alarmirana. Nekaj članov je hitelo takoj na lice mesta pod vodstvom načelnika g. Vaclava Palečeka. Z brizgalno pa niso mogli stopiti v akcijo vsled velikega pomanjkanja vode. Kljub temu se je posrečilo požar omejiti samo na navedeni dve poslopji.
Slovensko deželno gledališče in češki pisatelj Alolz Jlrasek. Slavni češki dramatik in romanopisec, člen češke akademije, cesarski svetnik Aloiz Jiržsek je pretečeni teden praznoval 60 letnico svojega rojstva. Med izredno mnogobrojnimi gratulanti iz vseh slovanskih dežel je bilo tudi ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča. Naše gledališče je namreč vprizorilo tudi že nekaj Jiršskovih dram. Ravnateljstvo slov. gledališča je dobilo na svojo brzojavko sledeči odgovor: V Hronovu, dne 3. septembra 1911. Velecenjeni g. ravnatelj! Prijazna Vaša čestitka k mojemu 60 letnemu jubileju je bila zame posebno milo presenečenje. Visoko cenim Vaš izraz slovenske vzajemnosti in želim iz vse duše Vašemu slavnemu narodnemu gledališču, najodličnejšemu umetniškemu zavodu slovenskemu, čegar razvoj pri nas zasledujemo z ljubeznijo in iskrenim zanimanjem, vztrajnega razcvitanja. Roko Vam stiska ter se Vam s spoštovanjem priporoča Vaš udani Alois JirAsek.
Gremij trgovcev v Ljubljani je na svojem občnem zboru dne 9. maja 1909 sklenil, da se odpravijo novoletna darila in velikonočna darila odjemalcem, ravno tako pa tudi dajanje daril
MALI LISTEK.
L E. RUBIN:
Boško.
Slika.
različnim društvom za prirejanje veselic. Gremij je o tem sklepu obvestil vse člane pismeno, opozoril jih je pa potem še večkrat potom časopisov s pripom-njo, da je v smisru gremijalnih pravil kaznjiv vsak član, ki se temu sklepu ne pokori. Ravno zadnji čas pa so zopet nekateri člani dali različnim društvom dobitke za prireditev veselic. Ne samo, da so grešili proti gremijal-nim pravilom in sklepu občnega zbora, postavijo tudi svoje sotrgovce, ki se drže sklepa občnega zbora in ne dajo daril, v slabo luč nasproti občinstvu ter jih na ta način oškodujejo pri trgovini. Gremij trgovcev zadnjič opozarja vse svoje člane na gori navedeni sklep s pripomnjo, da bo proti onim, ki se še pregreše v tem oziru postopal najstrožje. Dalje se vsi gosp. trgovci naprošajo, da ne pošiljajo k načelniku trgovskih uslužbencev, ki so na potovanju in prosijo podporo. Obrtna oblast je prepovedala gremiju podpirati te ljudi, gremij pa tudi nima sredstev, da bi podpiral v največjih slučajih delo-mrzneže.
Kongres bančnih uradnikov v Milanu. V dnevih 8., 9. in 10. t. m. se vrši v Milanu internacijonalen kongres, na kojem bo zastopano po društvenih delegatih iz Italije, Francozke, Belgije, Nemčije, Portugalskega, Španije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvatske, Dunaja in Trsta 60000. uradnikov denarnih zavodov. Od slovanske strani, ki bo jako častno zastopana, se udeleži kongresa: Društvo bankovnih činovnika v Zagrebu, Društvo privatnih činovnika v Sarajevu, Sdruženi češko-slovanskeho tifednictva listavfl penčž-nlch v Pragi in Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu, to poslednje po svojem predsedniku g. Hermanu Purlanu.
Zbirka najlepših slovenskih koračnic, plesov in pesmi. Založništvo Drischel je izdalo novo zbirko, ki obsega sledeče koračnice, plese in pesmi: V. Parma: Mladi vojaki, Skoz vas. — A. Jaki: Našim rojakom, Pozdrav z Dolenjske, Pozdrav z Bleda, Regiment po cesti gre. — V Parma Triglavske rože — M. Rožanc: Moje sanje — V. Parma: Zora vstaja, Ptička. Večinoma so to znane skladbe, ki jih slišimo pri nas pogosto in zato bo s to zbirko marsikomu ustreženo. Dobi se v vseh knjigarnah eventualno pri založništvu. Cena 3'60 K Izdaja je lična in primeroma ne draga, obsega 37 strani.
Veselica na Muljavi se vrši danes popoldne ob 4., k vlaku na zatiški kolodvor pridejo vozovi. Za veselico je vse izborno pripravljeno, igra dobro naštudirana in je želeti, da jo občinstvo mnogoštevilno obišče. V jeseni je tudi izprehod na dolenjsko stran zelo lep in bo gotovo tudi Jurčičev rojstni dom privabil k sebi mnogo njegovih čestilcev.
Telovadni odsek »Sokola- v Notr. Goricah, vljudno vabi vse prijatelje Sokolstva na veliko vrtno veselico in javno telovadbo, katera se vrši v nedeljo 10. septem. 1.1. na ledini za Pavletovo gostilno v Notr. Goricah. Začetek točno ob 3. uri pop. Za slučaj slabega vremena se preloži na prihodnjo nedeljo. Torej zavedni narodnjaki, v nedeljo vsi v Notr. Gorice. Za zabavo, ples in smeh bo dobro preskrbljeno. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telov. orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo.	Odbor.
»Društvo Sokolski dom* v Postojni ima svoj izvanredni občni zbor v torek dne 12. septembra v dvorani b. F. Paternosta ob 9. uri zvečer s sledečim vsporedom: 1. volitev novega odbora, 2. slučajnosti.
Kako se ubraniti živinskim kužnim boleznim, to ve najbolje mestna klavnica v Ljuhljani. Tu imajo hleve
Ko je spet prišla pomlad, smo se je vsi razveselili, kar nas je v sebi imelo visoko, staro zidovje vojaške pekarije. Dolgi in teški so bili zimski meseci; še hujši, nego za nas, so bili za arestante, ki so bivali na nasprotni strani pekarije. Ko je zasijal prvi toplejši pomladanski dan, spustili smo se na vrt veseli kakor otroci. Imeli smo lep, dolg vrt s tremi drevoredi, ki so v nekdanjih letih dajali zadnjo tolažbo vojakom v garnizijski bolnici. No, bolnice zdaj ni bilo več tu; ostali smo samo peki in arestantje. Nekaj čudnega je bilo vendar na tem vrtu; vesel nisi mogel biti: okoli in okoli visok zid in po njem temne sence, kakor da ti govore o davnih časih. In kdo bi se ne bal teh spominov? Vrt je bil tih in miren, brez cest in stez, razun spodnjega dela, ki ga je imel v oskrbi vrtnar . . .
Popoldne smo šli na vrt Jurko in Janko sta se zavalila pod drevo na travo, da ju je moglo popolnoma ob-sijati toplo pomladanje solnce. Drugi so kopali gredo in drugi so vrtnarju pomagali čistiti kostanje in lipe.
posebej za okuženo živino posebej za zdravo živino. V tem oziru je vse lepo in dobro preskrbljeno — živina ne pride druga z drugo, dokler je živa v stik. Vse drugače je pa pri zaklani živini! Imajo sicer v tem oziru določen prostor, kjer se sme klati zdrava in kje okužena živina. Ti (prostori so ločeni drug od druzega na ta način, da so predeljeni s starimi mesarskimi rjuhami. Te rjuhe naj toraj zabranijo, da se okuženje ne razširi?! Treba bode, da se merodajni faktorji malo bolj pobrigajo za red v klavnici, ker to kar je sedaj in kakor se godi, je vse kaj druzega nego pripomočki proti razširjanju okuženja. Če se predpisujejo od dež. vlade vse mogoče varnostne odredbe, je pač tu njena prva skrb, da napravi red. Čuje se mnogo pritožb proti odredbam dež. vlade. Tako je n. pr. prepovedano ob semejnih dneh klati živino v klavnici pred 2. uro popoludnel Koliko trpi živina osobito pri tej vročini, ko mora čakati včasih po 12 ur, da se odpro vrata klavnice in se jo reši. Koliko pa zamude ljudje s tem ko dobe živino iz železnice že zjutraj ob 7. uri a morajo vsled takih takih naredb čakati
do 2. ure, da smejo klati. V tem oziru prosimo merodajne faktorje nujne od-pomoči.
Da ne bo nesporazumljenja. Slišali smo, da nekateri spravljajo našo včerajšnjo anekdoto »Za smeh" v zvezo z »Društvom slovenskih trgovskih potnikov*. Izjavljamo zato, da tista anekdota ne s tem ne s kakim podobnim društvom ni v nikaki zvezi. To je razvidno že iz tega, da je tista anekdota posneta po slični anekdoti in dnevnika »Plzenskč Listy* št. 199 z dne 2. septembra t. 1. str. 8 (prva notica pod naslovom ,Vesely kontek). Toliko, da ne bo nesporazumljenja in zamere.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana.
Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Semenj v Vel. Laščah. C. kralj, okrajno glavarstvo v Kočevju je dovolilo, da se vrši jutri, v soboto dne 9. t. m. v Velikih Laščah tudi semenj za govejo živino in prašiče.
V	drugem predelu vrta, ki je bil ločen od večjega z visoko leseno ograjo, je sedela pred kočo Marena in se je igrala na toplem solncu. Mi smo jo vsi poznali. Prej smo jo na-zivali »hči*. Bila je hči našega vrtnarja, ki je živel v tisti koči za garnizijsko bolnico. Pozneje smo zvedeli, da se ji pravi Marena. Vsi kar nas je bilo v vojaški pekariji, smo se zanimali zanjo; bili smo skoraj vsi zaljubljeni. Zavidali smo drug drugega in očitali drug drugemu, ako je kdo šel na drugi konec vrta, do ograje, pa jo je tam videl. Vkljub temu smo radi zahajali drug drugemu v škodo in smo posebno zvečer radi postajali na spodnjem delu vrta ob leseni ograji: posamezno, ali po dva, skupaj smo skušali na ta ali oni način odstraniti drug drugega. Vsem se je videlo, da so imeli iste želje: videti Mareno, ali govoriti z njo vsaj besedo. Seznanili smo se bili nekateri z njo do dobra, toda, njen oče ni hotel, da govori z nami, in le redko je bilo mogoče ujeti trenutek za nekaj lepih besedij. Ker so želeli vsi, ni navadno nihče ničesar dobil. Marene ni bilo in vsi so godrnjali: »Hčere ni*.
Jurko in Janko, največja in najbolj lena prijatelja sta navadno dala čepici po strani, objela sta se krog vratu in sta hodila ob ograji gor in dol prepevaje resne in smešne pesmi.
Junijska revolucija v Srbiji 1.1903.
(Spomini aktivnega udeleženca.)
Začetek zarote. — Prva prisega.
Nadaljujemo z nadaljevanjem tega odstavka, ki včeraj ni bil končan:
Vsi oficirji so privolili v zaroto, samo pri enemu, M. M., se je zapazilo, da ni posebno navdušen za stvar, ker je komaj slišno izjavil, da privoli. Potem so vsi podali Genčiču roko v znamenje, da so prisegli.
Ko je bilo to končano, so postali vsi bolj neženirani in začeli so se pogovarjati o načinu, kako bi se dalo odstraniti kralja Aleksandra in Drago.
O tem se je razgovarjalo dolgo, vsestransko in temeljito, dokler se ni prišlo do zaključka, da se vse to izvrši — ako se ne najde pozneje drugi način — z umorom kralja Aleksandra in kraljice Drage.
Bila sta dva načrta. Po prvem bi se imelo to izvršiti pri kaki dvorski zabavi. Za to določeni oficirji bi se morali nahajati neprestano v bližini kralja Aleksandra, drugi bi pa morali paziti na kraljico Drago. Drugi bi morali, ko bi videli, da je za to ugodna prilika, dati znamenje, da se ugasne električna luč in potem bi zarotniki v temi s sabljami posekali kralja in kraljico.
Po drugem načrtu bi se moralo to zgoditi v gledališču. Za to določeni oficirji bi zavzeli pravočasno ložo nasproti kraljeve lože. Vsak bi imel pod plaščem skrito karabinko in ko bi se ugasnila luč, kar se zgodi takoj, ko se dvigne zavesa, bi se lahko čisto sigurno merilo in izstrelilo v nasprotno ložo. Prej bi pa že bili določeni nekateri vojni oddelki, ki bi zasedli gledališče in prijeli vse važnejše osebe ministre, poveljnika divizije, policijskega prefekta itd., obenem bi pa zasedli tudi že vnaprej določena poslopja.
Dolgo se je govorilo in razpravljalo o vsem tem, končno se je izvršil duševni preobrat pri zgoraj omenjenemu M. M., ki je naenkrat izjavil s trepetajočim glasom:
»Gospodje, vidim, da so to strašne reči in jaz nikakor ne morem sodelovati pri tem, o čemur se je nocoj govorilo.*
Genčič ga je pomirjeval, ali s tem je bil pretrgan nadaljnji razgovor o tem.
Od M. M. se je zahtevalo, da se zaveže s častno oficirsko besedo, da ne bo nikomur ničesar govoril o tem, kar se je govorilo. On je dal častno besedo, ki jo je res tudi pošteno držal.
Potem so se oficirji razšli, ali samo dozdevno, toliko, da so spremili g. M. M., potem pa so se vrnili, da bi se porazgovorili o tem, ako jim žuga od strani M. M. kaka nevarnost. Vznemirjali se niso posebno, ker so poznali M. M. vsi kot dobrega tovariša in poštenega moža, ki bo znal držati zadano častno oficirsko besedo in ki je odstopil od sodelovanja v zaroti samo za to, ker ni čutil v sebi dovolj moči za tako podjetje. Za to se je sklenilo, da se ostane pri storjenih zaključkih in potem so se oficirji razšli.
To je bil začetek zarote.
To noč je prišel Genčič zelo pozno domov; zbudil me je in ves razburjen mi je pravil o vsemu, kar se je zgodilo.
Nato sem mu rekel jaz;
»E, moj sin, ko se je že celo priseglo, potem je postala stvar zelo resna in ako se ne gre radi tega na Karaburmo (prostor v neposreni bližini Belgrada, kjer se streljajo zlo-činči; tam je bil vstreljen tudi atentator na kralja Milana in še prej večkrat kak resnični, ali pa samo dozdevni zarotnik. — Op. poročevalca), v ječo se pride čisto gotovo.*
Po teh mojih besedah se je Genčič zelo vstrašil. ali jaz sem ga tolažil :
»Ako bi M. M. tudi hotel izdati svoje tovariše in prijatelje, ne bi njegova denuncijacija niti veljala mnogo, ker on bi bil sam, vsi drugi bi pa tajili. Sicer pa, ko si že tako daleč zašel, moraš iti naprej, ker v tem je manj nevarnosti, kakor ako bi sedaj odnehal.*
Naj se gre naprej in naj se zgodi, kar hoče. V odstranitvi kralja Aleksandra in kraljice Drage je bila rešitev domovine in za to sem tudi sam pristopil v zaroto, ki sem jo do konca podpiral z vso močjo, trudom in mu-kom in izročil nesigurni bodočnosti sebe in svoje, tvegajoč pri tem svojo in svojih življenje in vse, kar smo imeli; delal sem z drugimi skupno na tem, da se kralj Aleksander |in kraljica Draga odstranita s prestola.
Ta odstavek končuje A, Novakovič z besedami, da ni bil niti on, niti Genčič dovolj sposoben za tako podjetje, ker sta imela pred sabo samo negativen cilj, pa nobenega pozitivnega. To bi imelo pomeniti — ako se ima pred očmi namen, ki ga zasleduje A Novakovič s priobčevanjem teh svojih zanimivih memoarjev — da nista niti on niti Genčič dovolj skrbela za sebe za čas po izvršenem umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage.	(Dalje.)
Spomini gospe Toselli.
O svoji možitvi govori gosp« Toselli v svojih spominih sledeče: Princesa Lujiza je imela kot nevesta z bogato doto in kot krasotica svoje vrste že v zgodnji mladosti mnogo snubačev. Ze kot 16 letno deklico so jo hoteli poročiti s sinom pokojne braziljske cesarice, Donom Piedrot*. Toda ko sta se Don Piedro in princesa Lujiza videla, drug drugem* nista ugajala. Tako iz svatbe ni bilo nič. Tri leta pozneje je princ Piedro znorel in je od te dobe v nekem zavodu za umobolne v Avstriji interniran.
Leta 1887. je bila rodbina Toskanskega nadvojvode po leti na počitnicah na gradu Pilnice. Tu je videla princeza Lujiza prvič svojeg* bodočega soproga, princa Friderika Augusta, Saškega. Gospa Toselli piše, da je princ Friderik August pri svojih
21	letih v uniformi izgledal briljantno. Plesala sta večkrat skupaj in ji je ugajal. Nekoč je rekla, da bi bila njegova čelada primerna Vaza za njene cvetlice. Ko je pri kotiljonu dobila cvetlice, jih je res dela v njegovo čelado, ter mu s tem izkazala svojo simpatijo. Princ je bil zelo vesel in princesa Lujiza je odnesla s ssških počitnic nekaj lepih spominov. Med tem pa se je oglasil nov snubač: bolgarski knez Ferdinand. (Dalje.)
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Turški prestolonaslednik na Dunaja.
Dunaj, 7. septembra. Danes ob šesti uri zvečer je došel semkaj turški prestolonaslednik Jusuf Izedim s svojim spremstvom.
Kolera.
Budimpešta, 7. septembra, vinci se je zopet pojavil en kolere, v mestu samem dva.
Belgrad, 7. septembra.
Baška v Srbiji, kjer se je te dni pojavilo več slučajev kolere, je proglašeno kot od kolere okuženo.
Budimpešta, 7. septembra, nava je proglašena kot okužena.
Carigrad, 7. septembra. Tekom zadnjih 24 ur je obolelo za kolero 28 oseb, 13 jih je umrlo.
Draglnjske demonstracije ▼ Belgiji.
Bruselj, 7. septembra. V mnogih krajih Belgije je prišlo radi neznosne draginje do velikih draginjskih demonstracij.
Ministrska konferenca.
Dunaj, 7. septembra. Danes se je vršila pod predsedstvom ministrskega
V pro-slučaj
Mesto
Do-kolere
TolstovrSko slatin«
ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolstovrška slatina, pošta GuštanJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Včasih Marene tudi to ni izvabilo.
»Zaradi tebe ne pride*, sta rekla tovarišu Košu. ki hodil navadno sam in zamišljen ob koncu vrta, njegove žive skrite oči so uhajale na vrtnarjevo kočo. »Ali ne veš, da te ne mara?* nagajala sta Košu Jurko in Janko, on se ni zmenil za pihanje in je nadaljeval svojo pot.
Naš tovariš Boško je prišel navadno s svojo dolgo pipo k ograji in se je zasmejal na vse grlo. Vse je bilo sram, toda noben se ni umaknil. Sloneli smo na ograji in se smejali drug drugemu.
Zvečer smo navadno prihajali jezno v svoje sobe in smo se jezili drug na drugega; očitali smo si nevoščljivost Toda vsa jeza ni nič pomagala. Nihče od vseh, kar jih je hodilo čakat na ograjo, ni vzbudil v nji ljubezni. Včasih je kdo govoril z njo od daleč. A naenkrat so se shajali od vseh strani, silili so bolj in bolj v ograjo in ona je pobegnila. Tako je šlo celo poletje. Vsi so bili ljubosumni, mnogi so se že v resnici zaljubili in Marena je bila predtned vsem našim pogovorom. Nagajali smo zaljubljencem, a, oni so gledali temno in resno.
Bila je ona vsega našega življenja; vpletali smo njeno ime v pesmi, Klicali smo ga zvečer in našli smo zavržena pisma, ki so se glasila na-
vadno tako: Ljuba Marena! Najprej te lepo pozdravim čez tri gore zelene čez tri vode studene in ti želim, da bi ta pozdrav prišel v tvoje srce ljubeče, da bi bilo zmiraj kot roža cve-teče itd. Ali pa: Srček moj! Jaz ki ti to pismo pišem, sem tisti, ki bom drevi stal ob tisti lipi, ki je poleg vrat. Da boš torej vedela, ti, srček moj, da ti pošljem jaz eno rožo rude-čo, kot ljubezen gorečo, pa en nagelj rudeč, da bi je bilo zmiraj več, pa eno lilijo belo, da bi bilo srce zmiraj nedolžno in veselo in ti dam vedeti, da ...
Taka in enaka pisma smo zasledili pri svojih tovariših. Seveda je vsak zaradi tega mnogo pretrpel. Noč in dan je bila na vrsti Marena. Začeli so paziti bolj in bolj drug na drugega, na vsa pisma in različna sumljiva znamenja.
Potrgali so vse rože, ki so jih mogli doseči skozi remelj, natikali so jih na čepice ali pa jih celo spravljali v svoje kovčege, govorili so, da jim jih je dala Marena. Verjel ni nihče, kajti vsak je hotel slišati vsaj v besedah, kar je želel v resnici. Tako so varali drug drugega, a Marena, nič kakor da nima očij, kakor da nima srca.
Marena je imela osemnajst let, a na videz je bila še mlajša. Na vsem
obrazu je bilo še nekaj otroškega: lase je imela počesane nazaj in spredaj je pustila nekaj črnih kodrov, ki so pri vsaki najmanjši sapici trepetali okoli njene glave. Rekli smo, da ima bujno rast; bila je polna življenja in to je bila tista sila, ki je motila tudi one, ki sicer niso marali za ženske i« za ljubezem.
Njen oče je bil star invalid; je vdovec. Poznalo se mu je, da Je bil nekdaj vojak. Hodil je ponosno, navadno z lovskim klobukom na giavi, delal je skoraj ves dan po vrtu> se rajše pa je zapovedoval, ako smo hoteli mi delati. Vkljub svojim letom je bil še močan in čvrst; lasje so mu že nekoliko osiveli, a brke so bile črne, kakor nekdaj, le da so stale po strani; obstrelil ga je bil kakor je pravil — neki Italijan v vojni 1. 1866. Obronek se je še poznal na licu in brke so stale po strani. Nekdaj je bil grajski lovec, — zdaj je bil naš vrtnar. Mi smo mu radi pomagali delati. Kakšna sreča, ako je kdo smel stopiti ali žagati, kajti vmes je včasih mogel pogledati v kočo, tam je mogel videti Mareno. Mogoče je bilo tudi, da se je pogovarjal ž njo, ker ob takih p«* likah je bila Marena bolj prijazna m je hvalila marljive delavce.
(Dalje.)
predsednika barona Gautscha seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o raznih političnih zadevah. Obravnavalo se je tudi o ponovnih pogajanjih z Ogrsko glede mesnega vprašanja in o potovanju barona Gautscha v Prago.
Monarhistično gibanje na Portugalskem.
Lizbona, 7. septembra. Kakor se poroča, so portugalski monarhisti radi tega razvili tako monarhistično agita-■cijo, ker se boje, da ne bi evropske države priznale nove republike, vsled česar bi jim splavali zadnji upi o zopetni ustanovitvi kraljevine Portugalske, za vedno' po vodi.
Podraženje piva na Češkem.
Praga, 7. septembra. Češki pivo-varnarji so sklenili, da podraže pivo za 240 K, plzensko pivo za 3 K pri hi.
Podraženje sladkorja.
Praga, 7. septembra. Tovarne za čiščenje sladkorja so sklenile, da podraže sladkor za 6 K pri 100 kg.
Frankfurt za uvoz živine v Nemčijo.
Frankfurt, 7. septembra. Socialistični občinski svetovalci v Frankfurtu so sklenili vložiti na vlado peticijo, za uvoz živine v Nemčijo.
Francosko-nemška pogajanja.
Berlin, 7. septembra. Kakor se zatrjuje, bodo imela francosko-nemška pogajanja popoln uspeh.
Potres na Ogrskem.
Kečkemet, 7. septembra. Včeraj ob 9. uri zvečer je bilo čutiti zelo hud potres. Ljudje so zbežali iz hiš rn prenočili na planem. Potres se je ob treh zjutraj zopet ponovil.
Potres v Stuttgartu.
Stuttgart, 7. septembra. Potresni sunek je trajal šest sekund.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 7. septembra. Češki cesarski namestnik knez Thun, se ja danes vrnil iz Solnograda v Prago, kjer bo takoj v soboto pričel s češko-nemškimi spravnimi pogajanji.
Knežji slepar.
Petrograd, 7. septembra. Danes so aretirali kneza Urusova in dva vladna komisarja radi sleparjenja z menicami. Knez Urusov je že poznan kot velik slepar.
Eksplozija v tovarni.
St. Polten, 7. septembra. V neki tukajšnji tovarni je eksplodiral bencin. Delavec Beinrucker je bil na mestu mrtev. Smetana pa težko ranjen.
Danes v Postojno!
Slavnost 25-letnice Ciril Metodove podružnice na vrtu pri „Kroni“. Začetek ob 3. popoldne; dopoludne ob pol 11. Poset jame proti znižani vstopnini! Odhod Iz Ljubljane ob 1. url pop., ■vrnitev iz Postojne ob pol 9., 10 , in 11. url zvečer.
»ki je padala z neba", kos Kristusovega groba in kos obleke sv. Marte, kos kamenite plošče, na katero je pisal Bog s prstom Mojzesove zapovedi, kapljo Kristusovega pota, kos Aaronove palice, lasje matere božje in kos njene obleke, kos cvetlice, ki jo je dala mati božja svojemu sinu, kos okna, skoz katerega je prišel arhangel Gabrijel k Mariji. Vse osebnosti katoliškega Olimpa so morale prispevati k neobičajnim zakladom relikvij. Najcenejše so bile te, ki so bile v stiku s Kristusom. Njegova obleka se nahaja obenem v Moskvi, v Trieru in dvakrat v Rimu; neobičajno mnogo se hrani njegovih solz, njegove krvi, njegevoga pota, njegov popek in predkožica. Sveto kopje je obenem v Parizu, Moskvi, Pragi, Krakovu, Rimu, Antijohiji in v raznih drugih krajih. Žrebljev s svetega križa se računa nad 200; istotako je z gobo, trnjevo krono in drugimi predmeti pri križanju.
Ključavničarski pomočnik išče službe pri dobrem mojstru na deželi. Naslov: .Ključavničar*, poštno ležeče, Vrhnika pri Ljubljani. ___________________________________370 3-1
Moško kolo, dobro ohranjeno, se ceno proda. Več pove Fran Radovan, Prešernova ulica 5/II.	376/1-1
Kupi se snažna dobro ohranjena patent postelja. Ponudbe pod ,št 6.* na upravo .Jutra*.	377/1-1
Šolske deklice se sprejme na stanovanje in hrano. Kje, pove .Prva anončna pisarna*. _____________________________________540/3-1
Glasovir dobro ohranjen se proda na Mirju št. 2-4.	541/1-1
Dve gospodični, ali dva gospoda se
sprejme na stanovanje. Čopova cesta št. 19., poleg c. kr. vadnice 1. nad. desno. Ravnotam se proda tudi otročji voziček.	536/2—1
Službo domačega učitelja išče jurist (sedaj enoletni prostovolec.) Ponudbe pod .Učitelj* na .Prvo anončno pisarno*. 538/x—1
KORESPONDENCA.
Mlad, akademično naobražen mož, po
sodbi drugih še dosti čedne vnanjosti kateremu se pa doslej še nikdar ni dobro godilo, išče radi osamosvojitve bogate neveste. Samo resne ponudbe pod „Slučaj* na upravništvo .Jutra*.	375/2—1
Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah,
Krojaške
pomočnike
za fino delo sprejme
Jos. Rojina, Ljubljana.
z dvema sobama in pritiklinami se odda mirni stranki takoj ali meseca novembra. Prisojna ulica 5.
Specialna trgovina
finih rožnih del
Iv. Smrekar
EE5 v Mokronogu ==
sprejme takoj
šest čevljarskih
pomočnikov
za razna dela. Plača po dogovoru.
V	Ljubljani, Židovska ulica Itev. 5.
Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje
(Resnična zgodba.)
Kako se je prebrisani Ribničan rešil jako koščene porcije telečje pečenke. Prijatelj našega lista nam piše: »Pred par dnevi sem čital v Vašem cenjenem listu, kako se je znal neki francoski komik iznebiti sopotovalcev v železniškem vozu. Pri tej priliki sem se spomnil na nekega prebrisanega Ribničana, ki se je na zelo premeten način iznebil jako koščene porcije telečje pečenke. Ves dogodek sem sam opazoval/ — Pred leti je pripeljal v Ljubljano premožen Ribničan, Miklov France, svojo suho robo. Voz je zapeljal na dvorišče znane gostilne »Pri Ferlincu*, sedaj »Pri Krischu*, konje pa spravil v hlev. Nato jo mahne takoj v gostilno. Kmalu se mu približa natakarica, ki ni poznala starega Ferlinčevega gosta in ga vpraša: »No očka, ali bo treba kaj zajutrka?* Miklov France se hitro odreže: »I kakiipak, eno dobro telečjo prato mi prinesite, pa eno krliglo pira zravn.* Natakarica odide in kmalu sta bila prata in kriigla pira na mizi pred Ribničanom. Ko si Ribničan »prato* od bližje ogleda, zapazi, da so skoro same kosti. Kaj storiti! Hitro potegne iz žepa žepno ruto ter si ovije ž njo desno roko. Kmalu nato pride v gostilno gostilničar Ferlinc. Ko zagleda pri mizi svojega starega znanca Mi-klovega Franceta, stopi k njemu, ter ga vpraša: »Kako pa se kaj imate, ali ste zdravi France.* Ribničan odgovori: »Nič nisem kaj zdrav, roka me tako boli, da si še ,prate‘ ne morem razrezati.* Ko gostilničar zapazi, da ima Miklov France povezano roko, mu hoče on razrezati pečenko. Ko se spravi k delu, zapazi, da je skoro sama kost. Ribničan se potuhnjeno nasmehne, gostilničar pa takoj odide s »pečenko* v kuhinjo. Poprej se še oprosti od znanca z besedami: »France, ne smete zameriti, natakarica ne ve, da ste naš stari gost. Prinesel Vam bom sam boljšo porcijo.* In res I V trenotku je imel Miklov France pred seboj krasno porcijo telečje pečenke. Da bi gostilničar še bolj ustregel svojemu staremu znancu, prične pečenko razrezavati. Ribničan pa si v tem trenotku odveže roko in smeje odgovori: »Hvala lepa, g. Ferlinc, to ,prato1 si bom pa že sam lahko razrezal, sedaj me roka nič več ne boli.* Kar je rekel je tudi storil, smeje se, da je gostilničarja tako brihtno potegnil.
Stalni zaslužek
dobi takoj tonaco-delavec, moč prve vrste v tovarni umetnega kamenja. — Pojasnila daje: Albin Adlešlč, južni kolodvor, II. nadstropje.
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Dr. Demšar
zopet ordinira.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranilničnl račun štev. 67.626.
===== na Franca Jožefa cesti =====
v bližini glavne pošte, kjer dobite po najnižji ceni največjo izbero
  izgotovljene obleke* =-..................
od 22 let naprej, ki je zmožna tudi pisarniškega dela
se takoj sprejme
v stalno samostojno službo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Filijalka*.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schvventner
v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 3. Poslopje Mestne hranilnice.
Upravni svet Kolinske tovarne kavinih —	primesi	—	■.
trgovsko delniško podjetje
izvršuje sklep izvanrednega občnega zbora ~ n z dne 3. svečana 1910	—
razpisuje s tem
Lastnik in glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni urednik V. M. Zalar. Tiska ..Učiteljska tiskarna1* v Ljubljani.
Beseda 6 vin. —<■ Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Hiša s tremi poslopji In vrtom Spodnja Šiška, Jernejeva česta 39 blizo cerkve se proda pod najugodnejimi pogoji. Pove Anton Wisjan, Spodnja Šiška, Celovška cesta 67.
Hiša naprodaj.	Jako	ugodni	pogoji.	Ulica
na grad št. 7.	534	6-1
Absolventlnja	trg.	tečaja	z	dobrim	izprl-
čevalom, vešča posebno dobro slovenske stenografije, želi službe. Ponudbe pod ,A. P.* na upravo .Jutra*.______________ 371	3—1
s katerimi se zviša dosedanja delniška glavnica K 1,860.000 na K 2,000.000 pod sledečimi pogoji:
1. Glasom pravil par. 9 imajo prednost k subskrlpcijl novih delnic V. emisije p. n. gg. dosedanji delničarji.
2. V svesti si, da bodo nove delnice prevzete od naših dosedanjih p. n. gg. delničarjev, določen je emisni tečaj novih delnic samo za delničarje in sicer na K 600 za delnico.
3. Na 9 starih delnic (katere se mora pri vpisovanju predložiti k okole-kovanju istih) pripada ena nova delnica.
4. Vpisovanje se vrši od 15. do 30. kimovca 1911 pri naših blagajnah v Kolinu, Prostjejovu, Ljubljani in Sadowi Wisznji in končno pri blagajni Češke banke v Pragi.
5. Polovica subskripčne cene (K 300) se položi pri vpisovanju, druga polovica pa do 30. listopada 1911. Vloženi zneski obrestujejo se s 5 o/0 in sicer od dne vplačila do 30. rožnika 1912, od 1. mal. srpana 1912 pa participirajo nove delnice na dobičku podjetja.
6. Zneski, ki presegajo višino nom. vrednosti delnic pripadajo k rezervnemu zakladu, ki znaša sedaj K 378 25911.
V	Kolinu dne 31. vel. srpana 1911.
Kolinska tovarna kavinih primesi, trgovsko delniško podj*etje.
Vincenc Krička 1. r.
predsednik upravnega sveta.
Išče se družabnik z malo svoto, ki ima Teselje do trgovine. Ponudbe na upravo
Izobražen moški, prost vojaščine, vešč slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika, išče primerne službe v Ljubljani Ponudbe pod .Spreten* na .Prvo anončno pisarno*.
Nova pritlična hiša, poleg okoli 300 sežnjev sveta se proda v Novem Vodmatu. Pogoji ugodni. Naslov pove .Prva anončna pisarna.*	539/2—1
Dijak, osmošolec, išče za prihodnje šolsko leto instrukcije. Ponudbe pod .Osmošolec* na upravo .Jutra*.	372/2—1
Mesečno sobo,	ako	mogoče	s hrano,	v
bližini Marijinega trga,	išče	boljši	gospod do
15. septembra. Naslov pove upravništvo .Jutra*. _______________________________________373/2-1
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
Najobširnejše jamstvo. Ilustrovanl ceniki brezplačno.
K* Camerntk
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. špecial. trgovina s kolesi in posam. deli. lKpoavjcTanJe koles.
Mlad gospod, vojaščine prost, išče službe kot pisarniški sluga, ali kaj temu sličnega. — Ponudbe pod .J. P.* na upravništvo »Jutra*.
...  374/2-1
Pohištvo
Izvod samo 6 vinarjev,
kakor tudi gostilniška oprava, štelaže in gramofon se proda. Natančneje se izve na Gllncah št. 3.
TEODOR KOM
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter in-:: stalater vodovodov ::
LJUBLJANA
Ravnokar došlo sveže
(samci) dobe v hotelu .Tratnik* Sv. Petra cest« št. 27 v Ljubljani lepe sobe in hrano po znižanih cenah. Mesečne sobe z 1, 2 ali 3 posteljam.
Poljanska cesta št. 8.
*
bi	Priporoča se p. n. občinstvu
za izvrševanje vsakršnih kleli	parskih del ter pokrivanje streh
t	i angleškim, francoskim in tu-
zemskim škrlljcm, z
osbest- cementnim Skril jem *	(Eternlt) putout Hatschek,
z Izbočeno In ploščnato opeko, (	lesno - cementno in strešno
opeko.
SO	Vsa stavbinski in galanterijska,
kleparska dela v priznano so-lidni izvršitvi.
W	Poprave točno in ceno.
Najmoderneje fino izvršene obleke, raglane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi :: konfekcija za dame in deklice.
Prodajam najmoderneje klobuke od veleznanih tvrdk ■---- Hiickl,	Pichler	in	Bosa	po	K	2*90.
Brez konkurence. — Priznano nizke cene.
:: Angleško skladišče oblek ::
O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Ljubljana, Vegova ni., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vednp v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
IjJviTaiJaTiab, DSZorLgresnl trg- 7. Predtiskarija, Risarski atelije. i
 Plisiranj e. Kut rir anjj e. Montiranj e.____
= Tamburiranje in vezenje na roko.  ----------
Največja zaloga ženskih ročnih del
in vsakovrstnega materiala.
Rezervni zaklad
Stanje hranilnih
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
nad pol mijjona
milijonov kron
po 6 vinarjev
v an.eialedLajlh, toToaJscamMLbL
JUžili kolodvor, na perona.	Wisiafe, Gosposka ulica.
Državni kolodvor,	Kuštrin, Breg.
Blaž, Dunajska cesta.	Teneilte, Gradaška ulica.
Sever, Krakovski nasip.	Velkavrh, Sv. Jakoba trg.
Pichler, Kongresni trg.	Sitar, Florjanska ulica
češark, Šelenburgova ulica.	Blaznik, Stari trg.
Dolenec, Prešernova ulica.	Nagodfe Mestni trg.
Fuchs, Marije Terezije cesta.	Kanc, Sv. Petra cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica	Treo, Sv. Petra cesta.
fiuMc, Miklošičeva cesta.	Kušar, Sv. Petra cesta.'
Zupančič, Kolodvorska ulica.	Podboj, Sv. Petra^cesta.
Pirnat, Kolodvorska ulica.	Elsner, Kopitarjeva ulica.
Šenk, Resljeva cesta.	Bizjak, Bohoričeva ulica.
Kotnik, Šiška.	Remžgar, Zelena jama.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Svetek, Zaloška cesta.
Košir, Hišlerjeva ulica.	Jamšek, Tržaška cesta.
Stiene, Valvazorjev trg	Jezeršek, Zaloška cesta.
Sušnik, Rimska cesta.	Likar, Glince.
UŠeničnik, Židovska ulica.	Strkovič, Dunajska cesta.
Klelnsteln, Jurčičev trg.	Klančnik, Tržaška cesta.
Križa), Sp. Šiška.
Eskomptuje
Eskomptuf
trgovske menice,
trgovske menice,
Ustanovljena = leta 1882. =
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 —
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 —
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam p* najnižjih cenah. Zavaruje proU tatvini, razbitju ogledal in okenčkih plošč.
Škode cenjuje takoj In najkulantneje. Uživa najboljši aloves, koder posluje.
Dovoljuje ic Čistega dobička izdatno podporo v urodne in občnokorittne namene.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovntnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
—i—. i	vzajemno zavarovalna banka v Pragi.	,a
Reserve in (ondi K 54,0010.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 100,356.860*58. Po velikosti druga vzajemni zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno oprave.
 	Vsa	pojasnila	daje:
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št 12.
 .................... Pisarne	so v lastni bančni hiši. - ■
Vea Cisti dobiček m razdeljuj« zavarovancem; dosedaj sc ga je Izplačalo K 2.495719*—.
se iščejo za dobro slovansko zavarovalnico
Ponudbe pod »Potnik 50“ na .Prvo anončno pisarno", Frančiškanska ulica.
Kupaje ta prodaja:
mdaostne papiije, raste, ebUfaeije, itannii pl—% prioriteta, dataie.. m»ke itd. - Vabita in daviš«. —