Časopis za mladost sploh,
pa tudi za odrašene proste ljudi.
I. tečaj.        19. Kozaperska 1848.         16.
Molitev uslišana.
v
" cerkvico prišlo je dele Revno, vbogo, še mlado, Solze so 'z oči mu tekle, Se jokalo je britkd. Pred Marijo pokleknilo Doli je na tla terde, Proti materi je kviško Bele vzdignilo roke.
Glasno je moliti jelo, Cule so besede se: ,,0 Marija, mati mila, „Vsmili se sirotice! ,,Oče so mi davno vmerli, „Nisim jih poznalo še, „Mati sama, dobra mati „Varvali dozdaj so me.
,,Zdaj pa so hudo zboleli, „Smert mi žuga jih uzeV, „Vsmili, vsmili se Marija, „Daj jim ljubo zdravje spel!" Tak je detice molilo, Zdilia moglo ni naprej, Cerkvica pa po nebeško Razsvetli sedaj se, glej!
In Marijo pri ti priči Svit obsuje krog in krog, V enim žarku luči rajske Je od glave bla do nbg.
122
Bolj ko demant, bolj ko sonce VeJnec nje- svitel je bil, In .smehljal se ji v naročju Jezušek je kakor živ.
K detetu z oltarja stopi, Prime revco za roko, Vstati mu prijazno reče, Ga ogovori tako: »Slišala sim prošnjo tvojo, »Slišala jok matere, „Torej, ljubo moje dete! „Vsmilila sim tebe se.
„Mati so ti ozdraveli, „Vse bolezni so prosti." In v oltar se zopet verne, Svit nebeški spe"t mini. — Teklo dete zdaj doimi je, Kar ga nesle so nogč, In veselje! mater najde Že" popolnama — zdravi.
M. Valjavec. *_)
Slepec ali slepič. ##}
Slepec ali slepič se imenuje kača, ki jo mende vsak kmetiski otrok pozna. Je namree možki mazinc debela, pri nas en čevelj dolga, na herbtu pepelnaste, na straneh belkaste in malo rudečkaste, na trebuhu pa černkaste barve. Od slepca, kterimu nekteri učeni „napol kača" pravijo, se na kmetih pripoveduje, de desetkrat hujše piči od vsake druge strupene kače j sreča je le — se sliši, — de spodnje polovice človeka ne vidi! Od tod pride tudi ime slepec ali slepič. Kakor pa ljudje veliko pra-
*) Lepa hvala, mladi, rojeni pesnik! za le"po pesmico. Prosimo se zavez takih. Homatije zdajne dobe se krive, de nismo zgornih pis-^tfnk poprej dobiti in .dozdej nobene pesmice natisniti mogli. Vr*
*•) Blindschleiche (anguis fragilis).
123
znih kvasijo, ste tudi ti pripovedki prazni. Slepec je nedolžna, mirna, kar nič strupena ži-valica, ki ima tako majhin gobček, tako majč-kine zobčke, de še skorej ugrizniti ne more. Cbelni pik je hujši od slepcoviga ugriza. Pa prav dražiti bi mogel slepca de bi te ušipnil. — Tukaj moram povedati, de nobena kača ne piči,z želam ali piklam, kakor čbela; zakaj nima ga ne v repu, ne v gobcu. Kar otroci in priprosti ljudje želo imajo, je dvarogljati mehak jezik, s kterim kača v* jezi scer zlo šviga, z" njim pa kar nič storiti ne more. — S kom pa piči kača? Kača nabira strup v majhne mehurčke, ki jih ima nad votlimi zobmi.,Nektera ima le dva, nektera več votlih ali strupnih zob. Kadar ugrizne, stisne mehurčke nad zobmi, — strup se skazi vo'tle zobe pocedi in v rano izteče. Ktera kača takih zob nima, tudi ni strupena. Slepec takih zob nima;  tedej ni strupen.
Tudi imeni „slepec, slepič" ima ta mirna živalica prav po nedolžnim; sej ima dve lepi, rumenkasti, bistri očesci. De ta kačica človeka le napol in scer le zgorno polovico vidi, zdolenje pa ne, so mende ljudje nekdaj iz tega sklenili, ker še ni nikoli nobeniga človeka pičila ali ugriznila, desitudi je eden ali drugi morde večkrat nevedama prav tik nje ali clo na njo stopil. —
Živi se slepec od majhnih, golih polžev, glist, červičev, gladkih gosenc in drugih živalic. Vjeti zamorejo pol leta brez živeža živeti. O vročini radi pijd.
124
Mlade imajo slepci se le v četertim ali petim letu. Babice zlezejo proti koncu Velki-serpana po osem do šestnajst jajčic s tanj-ko, previdljivo lupinico, iz kterih mladički prec po zleženji izležejo.
Od Velkitravna do Kimovca se slepci petkrat lušijo, to je, staro polt ali kožo zgubijo ;n novo dobijo; tode njih polt večkrat poči, druge kače pa celo slečejo. V ta namen se med dvema kolama rinejo in staro polt s sebe spravijo. — Slepec počasi leze, ni boječ, in se rad na enim mestu dolgo sonči. Med tem se gosto na vse strani ogleduje. V vodo ne gre rad; pa zna vender dobro plavati. Ako ga raz-kačiš, ali samo s palico dotakneš , postane terd ko palica in v tem stanu lahko poči, če se le malo udari. Odbiti slepcov rep še dolgo giba, pa ne ravno do sončniga zahoda, kakor ljudje pravijo. Odbiti rep mu doraste, pa ne popolnama; tumpast ostane. Vjet se včasi tako v ritki zvija, de se mu kos repa uldrni. Z grizenjem se malokedaj brani; pač se pa brani s spušanjem iz sebe svojiga blata in pa nekiga kakor voda bistriga soka.
S tem pa, mladi bravci! nočern reči, de slepce lovite; zakaj nektera mlada strupena kača je slepcu močna podobna. Strašno bi se spekel, kdor bi jo vjel. In morde ravno zato' so nekdaj stari ljudje nalaš rekli, de slepec desetkrat bolj piči, kot vsaka druga kača, de so se otroci potem 'vsili kač bali. Oni so tudi odraše-ni mislili, de je to res, in tako se' je ta vera pri
125
priprostih ljudeh do dauašniga dneva ohranila. Kdor pa v šolo hodi, lahko v bukvah bere, de slepec ni kar nič strupen, od česar sim se jez tudi sam prepričal. Nikar tedej slepcov' ne ubijajte, in kdor slepca dobro, pravim dobro po-'zna, naj se ga nič ne boji; kdor ga pa od drugih kač še dobro ne razloči, naj se pa le vsake živalice, ki je kači podobna, tako dolgo boji, dokler jo bo popolnoma po vsili lastnostih poznal; sicer bi utegnil hudo naleteti.     Navratil.
Varite, varite se, otroci!
Pred dvema letama 23. Rožnika sta dva fantiča Janes in Urban, po sedim let stara dvojčka, vkupej ovčice pasla. Na nevarnim ster-mim kraji Janez lilijo ugleda, se steguje in spenja, jo utergat — pa premahne in pade čez dva stropa visok rob, in si obe nogi uhimi; cepina verh glave, ktera je vsa oderta bila, mu je počila, in kervi, kakor je oče pravil, mu skor za eno skledo izteklo. V tim, ko so vsi drugi otroci prestrašeni bežali, njegov bratec Urban k njemu teče, ga prime, in tako dolgo k sebi derži in kliče: Oče! Janez je mertev" — dokler so oče in drugi ljudje na pomoč prišli. Vsakteri se je čudil, de je fantič še per življenji ostal; in noben človek bi mislil ne bil, de še kaj z njim bo, ali de bo še kdaj hoditi mogel. Tode terdna Bohinjska natora je premaga-gala, in perzadetev nekiga v ti reči skušeniga moža — pred vsim drugim pa posebna božja pomoč je storila, de je fantič zdaj zdrav.      p.
126
Pogovor učenika % učenci.
U. No, Korunov France, Lipe tov Matevkek in pa Klepetcov Lipek! vi ste zadnjič molčali, ko so vsi vaši součenci (jWitschiiler) rekli, de nič Več v cdpernice ne verjejo. Zdelo mi se je, de vam še nekaj po glavi blodi. Povejte mi hitro, kaj ? Vidili bote, čeravno vaših misel ne vem, de ni nič čezuatorniga.
CVsi trije se sramujejo; nobeden si ne upa govoriti; drugi otroci se posmehujejo.)
U. (prijazno k unim:) Nič se ne sramujte, le odkrito mi vse povejte. Sej vem, de so le drugi krivi, de vam prazne reči možgane mešajo, ck drugim u-čencainj: Vi pa se nič ne posmehujte; zakaj pred malo tedni ste bili skor še vsi taki. CVse potihne.)
Klepetcov Lipek (se zdejodkašlja in pravi:) Jez, Ma-tevžek in France že nismo nič več v coper-nice verovali; pa undan iz šole grede smo slišali stariga Mačka svojimu hlapcu, ki je ravno gnoj iz svinjaka kidal, tole praviti:
„Pred desetemi ali enajstemi leti je imela naša svinja Csmeio — dvakrat po enajstero mladih; pa so obakrat nagl-o vsi do zadnjiga po-krepali. Grem tedej en večer konjoderca, ki ga sploh-^a copernika imajo, za svet vprašat. On mi pa reče: Le pod svinjakarn išite: pod pragam ali pa pod koritam bote kaj našli, zakaj storjeno je. Potisnem mu eno petico v roko in se vernem. Drugi dan grem z enim klinam pod svinjak ber-bat; kar priberbam eno kokošje (kurje) jajce izpod praga. Nekoliko časa ga s klinam po dvo-riši semtertje sujem. Nato ga z gnojnimi^vilami razbijem. Zakadi se iz njega, ko iz prašnika. — Pogledam, kaj de je. Bili so notri kdščiki usnja, šopek las; nekoliko zern soli, nekoliko per-s ti in pa pepela, zavolj kteriga seje bilo mende iz jajca tako zakadilo. Ravno smo — je rekel stari Maček —< tesarje (cimpermane) imeli. Ti so mi
127
svetovali, jajce na ogenj vreči, kar sim tudi storil. — Od tistiga časa — je djal — nam niso prasci nikoli več nocerkali. Zdaj — je pristavil — mi naj pa se kdo reče, de ni copernic na svetu!"
France in Matevkek (oba na enkrat o Ja, res je, midva sva tudi slišala.
(Vsi učenci gledajo stermeči na učenika.)
TJ. (se na smeh derže:) Otroci! enkrat sim že djal, de je nevednost ena nar hujših copernic. — Ali veste zakaj so Mačku dve leti zaporedama prasci nanaglama pocerkali?
Koldr. Kakšna bolezen jih je napadla.
U. Blezo. — Nar nevarriiši živinska bolezen pa je vrančni prisad, tudi vrančni čemi saje-vec ali ovčič*) imenovana, ki vso domačo živino sploh rada popada, sosebno pa mlado in dobro r ej e n o. Ta bolezen včasi živino tako naglo napade in umori, ko de bi bilo vanjo tre-šilo. — Vidite, otroci! ta nar hujši živinska bolezen je bila blezo tudi Mačkove prašičke napadla.
Klepetec in več učencov (na enkrat): Ja, kako pa je jajce pod svinjak dospelo ?
U. Kaj druziga gre misliti, kakor,il%^fe slepar v spraznjeno lupino jajca skozi luknjicoMtttenovane reči zbežal, in to jajce skrivaj še tisto noč sam pod prag zakopal, in scer le zato, de bi se bile njegove besede spolnile in de bi ljudje v veri v njegovo copernsko moč še bolj- poterjeni bili, de bi jih še vprihodnje lahko sleparil.
Klepetec. To je pa vunder čudno, de potem prasci nikoli več niso pokrepali.
U. Vrančniga prisada je večidel kriv krajni zrak, prevelik sopar zavolj neizsnaženih hlevov, tudi zavolj preveliko notri bivajočih živin-čet,  ali pa tudi predobra, premastua piča
^) Milzbrand.
128
ali hrana. Tisti dve leti je bil tedej tak kraj-ni zrak, ali pa Mačkov hlev zavolj nesnage iu pa morde tudi zavolj preveč notri bivajočih svinčet presoparn in tedej zrak v hlevu nezdrav, ali je pa stara tisti dve leti tako hrano dobivala in tedej nezdravo mleko imela. Druge leta je bil hlev bolj kidan, javalne vsaka svinja tudi vsako leto ni po enajstero prasec imela; zrak v hlevu je bil tedej bolj zdrav, tudi hrana druga i. t. d. — in zato niso mladi nič več pokrejjali; ne pa zavolj izkopaniga jajca. Kaj čejo kosčiki usnja, nekoliko las, persti, soli in pepela v lupini kurjiga jajca neki za eno moč imeti! — Ko bi bil šel stari Maček h kterimu i zu ceni mu živinozdravniku; bi bil on mertve živalice na-tanjko pregledal, in mu pravi vzrok bolezni in pa za vprihodnje tudi sredstvo zoper bolezen povčdal. Naj bi bilo potlej 10 takih jajc pod pragam zakopanih ; bi bilo vender vse zdravo. — Konjoderc tedej ne zna cdprati, zato ker tega nihče ne zna, ampak le-slepariti. — No, France, Matev-žek in Lipek! ali zdej še v copernie in coper-nike verjete?
Vsi trije.  Naka, zdej pa nič več. —
U. Naj bo tedej naš pogovor za danes končan L samo to še rečem: Učite se pridno v šoli, de nevedni ne ostanete; scer vas bo vsak slepar lahko osleparil.
Zastavice.
Kedaj tudi lačni konji ovsa ne zohljejo?
'oCvuiiu vli dvpaji Kaj* je prav podoh.no polovici jabelka, ki ste ga na dvoje razkerjiljali?
•miaojoil vBnjid Kdo se ne more usesti?
'ipdS  3*  .lOpjI
Rozahjjci Eger, založnica. J. Navratil, vrednik.