NAROČNIKOM,! ÓF jK PRIJATE- iaš veličastni ata-pesmi »Spomin«, Lit. 15.— VIDEM, 26. DECEMBRA 1950. Leto I. — Štev. 7 GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Sped. in abb. po9t. II gruppo Poštnina plačana v gotovini List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti. Il giornale si stamlpa col permesso delle Autorità della provincia di Udine. UREDNIŠTVO in UPRAVA ulica Mazzini št. 10 - Videm Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir Na pragu Prišli smo na konec leta 1950. Kakor razna združenja, ustanove in države zaključijo ob tej priliki svoje račune in pregledajo napravljeno delo ter tisto, ki ga bo treba še dovršiti, tako moramo tudi mi pregledati in proučiti, kaj se je napravilo v preteklem letu, da na podlagi storjenega lahko določimo program in delo za bodoče leto. Toda naš pregled zanima vse prebivalstvo Beneške Slovenije, za katerega pišemo in ni samo pregled dela omejenega obsega. Vsekakor pa lahko že takoj u-gotovimo, da je bilo tekoče leto precej razgibano za vse naše ljudstvo. Kdo smo? Smo slovenska narodna manjšina, 60 tisoč ljudi, ki živi na ozemlju, katero tvori del italijanske republike. Stoletja suženjstva so spreminjala naš značaj in nam vtisnila pečat pokorščine in slepe ubogljivosti. Nikomur hlapci Toda to je sedaj stvar preteklosti. Naša manjšina v Beneški Sloveniji se zaveda svojega položaja. Ona prav dobro ve, kakšne so njene dolžnosti nasproti državi, prav tako pa se zaveda, da ni dolžna biti hlapec nikomur. Tudi mi imamo svoje pravice, ki so nam jamčene v ustavi, po mirovni pogodbi in po naravnih pravicah narodov. Te pravice so nam skozi stoletja stalno oporekali. Demokrat je in fašisti so se v tem izkazali enakovredni. Tudi sedanja vlada, ki pravi, da je demokratična in da celo brani demokracijo, do slej še ni pokazala, da je pri- pravljena spoštovati naše pravice. Po vsej naši deželi se z vso paro nadaljuje raznarodovanje. V vsej deželi ni niti ene šole, kjer bi poučevali v našem materinskem jeziku. Življenje pri nas je še vedno zelo zaostalo. Ničesar se _ne podvzame, s čemer bi dvignili naše življenjske pogoje, ker o-blasti dobro vedo, da kadar se živi v bedi, pride sam od sebe čut manjvrednosti in podložno-sti ter upajo s tem, da bi nas potujčili. In kadar se kdo prot ivi, se poslužujejo strahovanja, da bi ga potlačili kulturno in gospodarsko. Zagovornik beneških Slovencev Vkljub temu pa lahko trdimo, da smo zaključili leto 1950 z u-spehom. V ljudstvu Beneške Slovenije se je vzbudila jasna in točna zavest njegove narodne pripadnosti, vzbudila se je težnja po kulturnem, gospodarskem in socialnem dvigu. Se pred kratkim se to ljudstvo tu upalo javno izpovedati svojo narodno pripadnost. Sedaj pa občuti vedno večjo potrebo, da bi spoznalo svoj jezik, čitalo časopise, revije in knjige v svoji materinščini. Rojstvo »Matajurja« ni samo slučaj, ampak je zrasel iz žive potrebe beneških Slovencev, ki so si želeli svoj list pisan v slovenščini in ki bo ščitil njihove koristi. Ko smo pred tremi meseci za čeli izhajati, smo poslali globoko ganjeni naš pozdrav vsem be neškim Slovencem, ker smo se Popolnoma zavedali velike važnosti tega našega koraka. Spre jem, ki ga je doživel naš list med vsem prebivalstvom, je presegel naša najbolj optimistična Pričakovanja. Vsi so znali in znajo govoriti Po slovensko, vendar pa po za slugi zapostavljanja vseh vlad, ne zna vsakdo pisati in čitati. Vedeli smo za veliko željo vseh, da bi Citali nekaj, kar bi jim go borile iz srca v srce. »Matajur« se je bliskovito razširil po naših dolinah, kar priča o narodni zavesti. našega ljudstva in o njegovi ljubezni do svojega jezika, do svojih običajev, folklore in do svojih izročil. Naš program in naše delo »Matajur« je mejnik v zgodovini našega malega naroda. Lah- ko rečemo, da odkar je izšel, se slovenska__ manjšina v Benečiji vedno bolj zaveda svoje narodnosti in svojih pravic. Že takoj v začetku smo jasno začrtali naš program. Nič strankarstva, ki prinaša razdor in bi samo povzročilo, da bi nas še rajal „ e izkoriščali. Vse ljudstvo nam je sledilo, ker smo se potrudili, da bi čimbolj pravilno tolmačili njegove težnje. Stalno smo razpravljali o našem go spodarskem položaju in opozarjali državo in italijanski narod na naše probleme. Us/ sedaj vedo za nas in več ali manj poznajo tudi številne naše probleme. O nas je govoril italijanski radio in časopisi, čeravno rajši sla bo kot dobro. Naše ljudstvo mora trdo delati in ima od svojega dela le malo ali nič. Medtem ko se naše ženske pehajo z delom, pa imamo večji del naših moških brez dela, zlasti v zimskem času. Zakaj v naših dolinah nimamo primernih šolskih poslopij, pouka v našem jeziku in cest? Zakaj nimamo primernih vodo vodov, medtem ko naše vode namakajo ravnino? iZakaj so naše vasi brez električne luči, ko naše doline dajejo elektriko ravnini? Za vse to se bomo s podvojeno silo borili tudi v letu 1951. Šovinistom, ki so nas že zapisali narodni smrti, bomo zoperstavili našo odločno voljo do življenja. Da, mi hočemo živeti, ne samo kot »fedelissimi«, ampak tudi kot enakopravni državljani. Z dvignjeno glavo in odločno bomo zahtevali, da nam vlada odpre šole v našem jeziku, da zgradi primerna šolska poslopja, ceste in vodovode za vs? vasi, da preskrbi delo in zaslužek za naše brezposelne. To je program beneških Slovencev za prihodnje leto in to je tudi naš program. Pesnik beneških Slovencev Pri oknu nem bedim tja v noč mi zre oko oloino in rosno! (»Poezije«). Tako žalostno je zapel ree gospod Ivan Trinko Gledal na našo prelepo zemljo, po dolinah in hribih, od goriških Brd do Kaniuo-vih robov. Pa mu je žalo3t prišla, ker je videl to slovensko zemljo še hudo v bolečini. In koliko je On za vse nas nadižke, idrijske, terske in rezijanske Slovence dobrega in narodnega storil. Ni zastonj, da mu bodo pravili po vsej slovenski zemlji ob Teru in Nadiži »nač oče«. Zato je prav, da se za praznike in ob novem letu za vozilo oglasi na čast možaku izpod mogočnega Matajurja, tudi naš »Matajur« in malo pove o tem možu. »Naš paglavec« Saj ne bo gospod zameril, ko gledamo na njegova otroška leta, kakor na tiste naše paglavce, ki jih je tako lepo opisal v knjigi »Naši paglavci« pred dvajsetimi leti. Tudi on je bil od teh paglavcev, tam v Spodnjem Trčmunu, kjer je bil rojen leta 1863. V januarju bo imel 88 let. Tri leta jo hodil v šolo v Jelino pod Tromunom, potem so ga dali v Čedad kjer je bil mali Vanček tako priden, da je dobil zlato medaljo. Zdaj je bil fant visoke postave in izrezanega obraza. Šel je v videmsko semenišče na latinske šole. Tukaj je bil spet tak0 marljiv, da je končal gimnazijo eno leto prej kot drugi. Kakšen lep vzgled z^ naše šolarje. Po izpitih je šel v seminar in je pel novo mašo leta 1886 v Trčmunu pri cUesef ‘Božič in srečno novo teto ŽELI »MATAJUR« VSEM SVOJIM LJEM. NAJ BI NOVO LETO TUDI BENEŠKIM PRAVICO IN ENAKOPRAVNOST, KI GRE STOLETJA ODREKAJO. TISTO NAM ŽE BWMfl TO0INM© Za poznavanje naše dežele (Ocena knjige »Beneška Slovenija«) Nek profesor, sin naših dolin, nam je poslal naslednjo oceno, ki jo v celoti objavljamo. O Beneški Slveniji se je v zadnjem času mnogo govorilo in najrazličnejše neumnosti so se širile z besedo in tiskom, kot »le italianissime valli del Natisone«, »fedelissimi« itd. Le malokdo pa se je pobrigal za globlje proučevanje o dejanskem stanju v tej deželi 'in o njenem razvoju skozi pretekla stoletja od srednjega veka do danes. Končno pa smo le dobili knjigo te vrste in jo z veseljem pozdravljamo pričakujoč še drugai in obsežnejša dela, o katerih smo čuli, da se že pripravljajo. Ta knjiga, ki je bila tiskana v Gorici na boljšem papirju in z lepimi črkami, ter je bogato o- nosi naslov premljena s fotografijami, »Beneška Slovenija«. Poleg drugega teksta je v knjigi precej prozo in poezije v domačem narečju beneških dolin in na koncu je prilejan še zelo skrbno izdelan zemljevid naše dežele. Pozoren čitatelj bo ugotovil, da so v tej knjigi zbrane zelo bistroumne opazke in prepričljivi dokazi. Prav tako bo znal ceniti lep opis arhitektonskih zanimivosti raznih zgradb in spomenikov, kakor n. pr. gotske cerkvice v Landarju, Lipi in Sv. Kviri-nu. Pisatelj se je potrudil, da je dokazal nepretrgano duhovno vez med beneškimi Slovenci in med onimi na Kranjskem. Skrbno in natančno je opisal arhitektonske motive, ki so najznačilnejši za stare (NaMjeranje nri g strani.) starodavnem Sv. Ivanu na Gori. Zdaj pa je že bil gospod in učil matematiko na gimnaziji, potem pa filozofijo; učil je tudi v semenišču. Pa ta je le zunanja IHit tega našega stebra, ki danes vživa zasluženi pokoj pri Pirnovih v Trčmunu. Za hribom bukev Pozvonili smo na vratih videmskega semenišča in vprašali po inons. profesorju. Vratar je nekam zginil, komaj se je vrini, že pride po stopnicah vitka in fina postava. Z lepo maniro je gosta — in teh je bilo polno iz vseh krajev sveta — peljal po hodnikih tja na konec in odprl vrata v knjižnico. To je bila njegova soba in sprejemnica- Kamor si pogledal, same bukve, na omarah, na mizah, stolih in na tleh, osli hribi, kar skril se je za njimi, ko je odi nekod prinesel buteljko, jo odmašil in z ljubeznivim nasmeškom trčnil, češ, to je pa za naše meje. »Zdravo, mili gostje slovenski«. In je začel govoriti. Prva skrb mu je bila vsa Beneška Slovenija- Zanjo je pisal učene knjige, da so nss po vsem svetu spoznali. Profesor je pisal tudi v drugih jezikih, saj jih zna okoli 15. Prva razprava, ki jo je napisal je bila »Beneški Slovenci« v »Ljudskem glasu« lota 1883, potem pa dolg rožšr drugih, do ene zadnjih lota 1939, ki je pisana v italijanščini, to je »Zgodovina Jugoslavije«. Kot učenjaka ga pozne jo in spoštujejo tudi Italijani; pa bi ga mi Slovenci n©? Saj še danes njegovo srce bije za Beneško Slovenijo in njegovo oko zre tožno in rosno, Če zve o krivicah, ki jih beneški Slovenci trpijo. Praiv tako je bilo za rodno Slovenijo, ko je pisal: »Tam, oh tam s0 bratje, tam so sestre mile, ki so me iz spanja, dolgega vzbudile< in še bije. Naš pesnik Pred 53 leti je izšla v GabarŠčekovi tiskarni v Gorici, v nekdanji Gosposki ulici, knjižica z naslovom »Poezije«. Kdo je pesnik? Trinko! Vse se je čudilo da imamo tudi mi Slovenci na najzapadinejši meji, domačega pesnika, mladega duhovna Trinka- In kako ja zrasel ta pesnik? Saj še v slovenska šole ni hodil. Tri stvari so ga napravile pesnika. Njegova slovenska narava; doma j« bilo vse slovensko. V šolskih letih se je sam učil in to je njegova železna volja. Učil se je kot študent slovenščine brez vseh knjig in tako se je navadil in še pesnik je postal, glasnik beneških Slovencev. Trelji, ki je v Trinku prebudil slovenski čut, je bil šempeterski kaplan Peter Podreka. Kakor on njemu, tako pesnik Trinko-Zamejski, oznanja nain v »Poezijah«; »Minula noi nam grobnega je spanja, slavjanski dan mogočno se naznanjal< Naš steber Profesor Trinko je razen znanstvenik in pesnik, tudi še vse: on je uglasbil dosti beneških viž; je risar, saj so v Vidmu imeli njegovo razstavo. Bil je tudi deželni poslanec, ravnatelj šol in kanonik v videmski škofovski cerkvi; bil je zbran od Italijanov v razna kulturna in gospodarska društva. Tako so mu tudi oni zaupali. Povsod je delal za druge, ne pa zase. Najbolj pa je bil naš steber, ko so po Beneški Sloveniji hodili razni črnosrajčniki jn po-dcitati, ter trobili v svet, da tod ni Slovencev. Trinko se ni bal ne Mussolinija ne njegovega fašizma. Kot mož je branil svoje ljudstvo in njegove pravice. Pljunil je na izdajalce svojega naroda: »Kol sramni vam pečat, ki ga pravica zločincem vžiga, stal vam bo na čelu, napis krvavo svetel: izdajicaU Tako je napisal v svoji pesnitvi »Slovencem« že leta 1895; vsem svojim pravim bratom pa je v isti pesmi želel in želi še danes: »Prikaži skoraj žarko nam se lice pogažene pravice!« Mi vsi beneški Slovenci pod Matajurjem pa mu želimo, da bi še čvrst ostal -kot ta naša gora, dokler ne bo resnica postalo njegovo prerokovanje. VIHCDNA BENEČIJA mil'111 ....................... * - * * (bepfetišče , Lanjsko ljeto sej suola za otroke držaja u pnestoreh hrama vaške mlekarne, ki če glih njesu bli popunama prložni za učit, če ne drugega zarad’ klijentou, su bli vse-dnò zadost’ čedni an zdravi. U Cepletiško šuolo, ki je sestavjena s petih razredu, kipe z Cepletiškinii otruoki, hodiju tud’ tisti z Gabrovce on z Jelina. Ljetos, potem ki gospodinja mlekarne je odpovjedala prestare, kjer sama jih potrebuje za ma-gazen, šuolske aule su muorle bit preložene drugam an kjer mestu buj primjer-nih njesu mogli udobil’, ad nò su postatili u plješnjevu kljet, pu zakopami u zemji, drugo pa na varh nega hljeva- Nje potrjiebno skazàt’ de oba ta prestora na odgouarjaju rekvizjtam šuol an učenje, pcsebnu u plješnjovi kljet, škoduje zdravju otruoka ki muoreju tu sedjét po štjer an še vič ur vsak dan. Ljetošnji učitelj u čepletišči je znani Al-fons Stanič z špjetra. Ljudjè maju troši de se bo z otruoki razgovarju u njihovem (Nadaljevanje s 1. strani.) gotske cerkvice v Beneški Sloveniji ter pojasnil, da imajo enake značilnosti tudi srednjeveške cerkve na Kranjskem in v drugih slovenskih deželah. Kot glaven dokaz navaja napis na kamnu pri Sv. Ivanu v Landarju (MAISTER ANDRE VON LACK - MAI JAHRS 1477), ki nam potrjuje delovanje kranjskih gradbenikov v Nadižki dolini (Lack Škofja Loka), Prav tako je avtor podčrtal nenavadno dejstvo, da se beneški Slovenci za svoj® gradbena dela niso posluževali italijanskih ali vsaj furlanskih obrtnikov in umetnikov, ampak so poklicali Slovence iz Kranjske. To je še toliko bolj važne, ker je bila v XV. in XVI. stoletju, za časa italijanskega Preporoda, italijanska umetnost na višku in je samo duhovna simpatija ini sorodnost mogla pripraviti voditelje avtonomne Beneške Slvoenije, da so poklicali slovenske arhitekte iz Kranjske, namesto onih iz Čedada ali iz Vidma. Zgodovinsko gradivo je v knjigi natančno obdelano, ne da bi bilo natrpanih preveč ditatov in datumov, ki bi samo otežko-čili pripovedovanje. Ta del je zelo koristen, ker smo opazili, kako velika nevednost vlada na splošno o zgodovini naŠh dolin. Pisatelj si pomaga z drugimi deli, ki so nastala iz študija in raziskovanj, kakor so n. pr. »Le Vicinie« od C. Podrecca, da z njhovo pomočjo zagovarja znano stališče o avtonomiji Beneške Slovenije v srednjem voku in pod Beneško lepubliko. To stališče zanikajo italijanski laži-pa-trioti z napačnim tolmačenjem prtriotične-ga duha in se trudijo, da bi dokazali, da ni bilo niti avtonomije, niti kakšnega kulturnega razvoja. Naš avtor uspešno premaga te ovire in kar se tiče kulturnega razvoja beneških Slovencev navaja celo vrsto slavnih osebnosti, kot so: Jakob Štelin, Anton Podreka, Peter Podreka, Ivan Klcdič, Anton Klo-dič, Maks Klodič, Josip Gorenščak in končno največji med njimi, znani Ivan Trinko. Knjiga nam zelo ugaja in cenimo avtorjevo dlelo, ki je nepristransko in objektivno prikazal delo in izročila teh naših tako lepih in tako zapuščenih dolin. iziku, takuò de laže si boju navzeli besjed ki morbit’ nikdar njesu bli slišal’. SREDNJE Konec novembarja, komunski svet sej biu zbrauu za ezamjnat’ možnost naprave ejeste ki bi vezala Gorenji Trbij z dolino. Se zdi, takuò ki praviju, de Sindik je biu močnuo nagnjen, za načrt ejeste po kraju Idarske doline; ampà usi konsiljerji su se uprli temu načrtu an su uamest odobril’ projekt dijela na pobuočju Zamjera ali &entljenarske doline. U resnici tele načrt je dovjek buj koristni ku te drugi, kjer pot bi služila dostim vasém: Ravni, Oblici, Podgori, Salgujaim, Dugam, Gorenjemu Trbiju, Polici, Gnilovci, Kljnacu, Vrhù, Preserjem, Černetiču; medtem ku po na- črtu sindika pot bi služila samuò za Kli-nac, Gnilovcu an Gorenji Trbij. Dvanajstim vasém bi ta ejesta olajšala pejanje z bregà prdelku ki maju na razpolago: sadje, drva za žgat’, seuuò an za naprej pa veliko količino kosianjovega lesa, ki ljudlem vrže ratingo posječ' zarad boljezni ki je zadjela kostanje v celi coni. Sindik, takuò gre glas med ljudi, kjer mu se nje uspelu stuort’ njegà projekt, je stuòru ustaut’ djelo potnega odsjeka Ravn. DUQE Pred kratkim sej vršiu pogreb 73 ljet-ne Dugar Anitonje. Je bila podkopana u Oblički britof. ARBEČ Ljetos vina je bluò obtuno. Mlada an stari veselo pijò an puojò: »Prijatla bon povabu — trte bon sadiu — vince bon pi ur — itd. O SPetejafi Ljudje začenjaj u se kumbrat an bit' za-skrbjeni zarad’ ki ostaniju prez djela an prez zaslužka u najslabšim času Ijeta, u zim;. »Še jutre bo mu dljelal, potem bomu odpuščeni z djela«, su nam reki j n jeki djelu-ci gredé ki su se vračal’ na dum z opok-nega lomuai. »Djelo odkritja,k ki dva mje-sca prej sinu začeli, je končano; naši mu-skelj po dugi periodi prezposelnost su bli glih ovadjeni Za dljelo an zdaji bomu muor-li spet pršile počivat’ an lcduo vje do kadri«. GORENJI RONAC Dne 15. novemberja je bila inaugurano dvorana za otroški vrtač. Dvoranu su napravi} v prviim nastropju mlekarne, tuk ^ * ^Praprotno PRAPROTNO. — Ljetos je blà u naši dolin’ močno slaba letina, suš nam je škuaži usè pardjelke uni-čou, an zatuò je parslà u naše kraje zarjes čarna mizarja. A ni blò zadosti samuò suš, tud' dauke eo nam močno povečali. Zakì so tuo napravili mi ne vjemò, saj ljetos njesu pru nobedineha djela napravili u našim kamunu, da bi muorii mi sadà pomahat’ plačevat’. Mi vidmo, da u druhe kamune njeso povečali terkaj dauke ku pr' nas an zatuò bi radi vjedali zaki pru naši možje na kamunu niso zastupil, da pr’ nas marnò terkaj veliko mižerju, k’ nami jo dižokupacjan dijela an nam založlj dauke boj visoke ku u druhe kraje, Imamo družin, k’ sihurno buodo muorle prodat’ kraueo, k’ majò še u hljeve, za plačat dauke. Če bo šlo še cajta takuò naprej, bomo šli usi rakovo pet. STARA GORA. - Usak’ človek b’ mislu, da pr’ nas teče živenje terkaj mjerno zaki srno med zelenimi hozdovi, oku božjepotne ejerkve na Stari gori. Da pr’ nas ni takuò nam bo povjadlu tuò kar sadà bomo pisali, k’ se je zgodilo u ljetošnji jeseni an bul natančnu smo zvjedali tele dni. Mjesca junja teha ljeta su se poručila 20 letni Miškorja Angel an 19 letna Sandra Nikolosi, obà rojena an uzrejena u ho-zdovih Stare hore pr’ Čedadu. Nista pa se uzela zaki sta se rada imjela, ma zatuò kar je oče od Miškorje vidu u mladi Sandri dobro an zdravu djelauku. Kadar pa u poroki nje ljubezni pride zmjeraj do kaš-neha nerazumevanj? u hiši an takuò je blò tud’ pr’ Miškorjevih. Usak anje kre-hanje se bul an bul stopnuvalo an tuò zaki, kar je Angel Miškorja divje narave. Ze parve dni, ku se je poročlu je začeu tu-či suojo ženo an jo opdit’ od hiše. Mjesca auhusta pa je paršu ta mož brez sa rea do terkaj velike brutalnosti, da človek škuaže ne bi vjervu. Ko je suojo ženo močno stu-ku, jo je zauljeku u host, jo tain panezu z železno nitjo h 'nemu drevesu an jo terkaj tuku, da je zatuò predcajtom rodila. Kadar je žena no malo ozdravila je to po-vjedala karabinjerjam. Svak an svakinja pa so na intero ga tor ju povjedali karabinjerjam, da je Angel Miškorja biu primo- ran takuò runat’ s suojo ženo, zaki de nje pr’ zdravi pameti an, da je hotela se obesit. Ku je oče od Miškorje vidu kakuò nje-hou šin djela s nevjestu an tuò terkaj bol ku je vidu da jo je parvezu h drevesu an jo močno tuku, se je od žalosti an od obupa zastrupu. Bo amarti očetovi je blò u tjsti družin manj krehanja an uboha Sandra je že mi- slila, da se je mož kaj kambjù an da bo sadla bul človeški ž njò. To pa nje šlo du-go cajta naprej, pred kratkim je paršlo u tisti hiš še do hudeha. Žena se je bala da jo bo mož še tuku an kar je blà u druhem stanu se je po noč’ od hiše spravila. Ku pa se je varnila so blè hišne urata zaper-ta an je muorla iti spat na senuò na mrazu. O tem fatu so bli informan’ karabinjeriji an so takuò Miškorja u paražuon spravili, a so ha že po parvim interoga’orju spustili n8 začasno svohodo. STorjan TORJAN. — Naš kamun je zarjes nasre-čen, je adàn narbuj ta nesrečnih u vidiam-ski provinci če pohledamo statistike, k nam kažejo k’ pru par nas je narbuj velika dizokupacjon. Ta na 3500 ljudi jih je 12 par sto brez djela že ejelo ljeto Tako vjsoku parcemtual ji nimamo u naših okuo-liških krajou. An djela bi ne mamkalo če bi dali soude za jih začet’, samuò vijšno k’ čahaju da pride diruha pomlad kadar bodo druhe eleejoni za nam pokazat’ kej. Usi vjedò da je blò i>otrjebno napraviti akue-dot za ejeu kamun k’ je biu začet že pred dvemi ljeti an od takrat ustavjen čepru smo terkaj potrjebni uodè k’ še dio] po južnem njeso ku mi harduò loženii. Za manj so veljale usé proteste, k’ so jih napravili djelouci to u ljete an zadnji krat u jesen. Nobedan se nje za nas br;hu da b’ kaj napravil. Prefektura je obljubila da bo na usak način paršld pruot’ našemi djelucnu, tisti so. za manj čakali, do danas so He samuò obljube. Vjšno provinejalne an rimske oblasti se runajo takuò z našim kamu-Pom zaki imamo šindika an ejeu kamunski svet sestavjen od resničnih djelouskih reprezentantu. Pr’ nas, za tjste ki še ne vedo, njemaju u roke kamuna demokristra-ni, ma livičarski partidi an šindkik je pa 'dan »socialist« an Furlan. Kar hre za slovinjske uasi, lahkuò rečemo da ta človek do danas ni pru nič se brihu. An lo je za zahualo za vole, k’ j|h je dobiu od Slovenju, brez katjerih sihurno ne bi biu proklaman šindik torjanskeha komuna TAMORA. — Usi vedo kakuò je pr’ na« poteklo za časa uiskò. ,U naših krajeu se je mečno razvijala borba pruot nješki an fa- šistični soidaiteskj k’ so hod|l po naših hišah krast an teror sejat. Za tuò k’ je blò puno naših fantou k’ so se tukli z armami u rok’ pruot tistim divjaČinam, so ljeta 1944 fašisti zažgali ejelo našo uas, nam odnesli an pokradli usò našo živino an hišne reči. Kadar se finiila uiskà, smo čakali kakšno pomucč od kakšneha kraja da bi se malo parpomali za kupit usè tuò, k' u nej hiš je potrjeba an za se tud’ naše hrame uničane mohll hor spet zazidati. A na žalost smo za stonj čakal, nobedan nam ni paršu pruot s kakšno pomuoč, sami smo inuorli usò napraviti če smo tjel mjet strje-ho pod katjero smo se rešil od mrazu an vejtru. An danàs skuaži ta raivečja part naših ljudi so puni dc.uhòvoii ki na vedo kakuò jih plačat'. A nobedan se nejče hlih no malo za nas se spomnit', an tuò zaki njemajo potrjebe nas, a mi rečrno še am-krat da buò paršu še dàn ku nas buodo pctrebuval, a takrat naši ljudi ne buodo pozabil kakuò jih danàs pomahajo oblasti. REJANT. -- Cjesta k’ od Mažaruol pelje u naše kraje je zarjes u take kondiejoni k’ uozovi ne muorejo po njej u ozi ti. An to za nas pamese veliko škodo ker močno te-škuo muoremio prodat naše pardjelke ku su senuò an darva, za tuò k’ tjsti kupijo, ne marajo hodit u naše kraje zaradi har-de cjcsle. An rjes je, dan k’ uozi senuò na primer po taki puoli, ha pou zhubi prej ku pride dol na raunem u Torjan. A bi ne mohlà kamunska aminištracjon lih mal za to posliarbeli? prjed se ble elementarske suole, katèrò su ble preložene v privatni hram vasi. SV. PETER SLOVENOV V saboto 16. ob 10. uri je biu podkopa» Njek Pavel, kateri kakor smu že sporočili u drugi številki Matajura je biu po hudi nasreči sprjet v Cedajski špitau z resern-rgno prognozo zvičer dneva 6. t. m. Kjer nje bluò nič ž njim v četrtak 14 tek. eu ga prpejali nia idluom u Špijetar, kjer malo ur potlé je mru. Naie ejeu čas sej liu daž za pogrebam je šluo veliko število ljudi domačih an i drugih kraju, z Čedada, in Vidma. Pogreb je kompanjala Bamaška banda. Kaselo su nesli na ramenah tovarši furlanske električne družbe. Nad kaselo su ble položene tri ljepe girlaqdfe. BARNAS Naš vašnjpk Sitar Pavtl je dobiu doktorat inženirstva. Sitar je mlad, ima samuo 24 ljet, an po štjerih Ijetih študiranja u milanskim Pclitekniku je ratu inženjer. Za slavit’ novega, barkega an mladega inženjerja, u Barnasu pr’ gostilni »Črna Orel« je b|la organizirana na večerna zabava s plešam, h kateri su interveniral u velikim številu prijiatelje, tovarši Sitarja an druge osebe. ŠT. LENART Tode ki puojdiš na majdiš takuò slabih ejeat, ku ki su u našim kamune: bi se niogluò misliti de njih ohranjevanje je popunama zapuščeno. Odi konfina Spjetar-skega kamuna hitru pod vasjò Ažle do Škratovega, ejesta ima take an tarkaj jam, de če si z kolesam ali s kajšnim motor j cin te vrže ràtinhu hodit’, če nečiš zasut kolesa ali motorja an se na previč zmaltrat’. Kadar je daž, jame ne napumju uodé an rataju tarkaj počalu, de nje moč naprej no l>a’ nogah ne z kolesam. Te druge dvje poti u dblini, edna ki Škratovega peje pruot’ Klodiču, druga pruot’ Zamjeru njesu nič buojše ku ta. prva Pomislimu kake moreju bit’ tiste kj si lo-čiju ž telili za doseč’ kajšno vas u brjegu. V ejelim kamunu imamu nega samega epstarja, tuo je premalo, kjer na more b;t’ pavsjerode; bi korli narmanj še dva c'jeluca an za nimar za držat’ u redu ejeste. Dirigent; ra kamunu čeju rc|č, m takuò se djela ekonomijo, na vedo, de ako ejeste ostanju takuo zapuščenč an pre* ohranjevanja, aa malo ljet ne boju za rabit an tekrat za jih luošt’ na mest boju korli m.iljoni an miljoni. An kaduò jih bo muo-ru plačat? Ljudstvo, saj tuò je že stara prauca Pa do teaà bi se na: mogluò prit’, če danàs bi se mjelu vič skrbi za obranjer-vanje. PODBONESEC Se čuja pravt’ de boju zìdàl’ nou hram za šuole an de boju strojil sedež kamuna za de bo buj modlernasto urejen. Upamo da djelo se bo preča začelo. BRCA Karlič Cvetka z Gorenjih Bare sej poročila z Venturinijem Aldam z Ažle. Sorodniki an prijatelji želiju dobra sreču mlademu paru. Lanòarska jama I,andarska jama se znajde severno Špje-tra kako tri kilometre hoja deleč, lahkuò s telega se pr|de do nje v tri četrte ure; stoji na desno kri doline Ned}že, skrita u piču stene negà skalnatega prepada, u sred briiega Nakrasa, kakih 330—350 metru vesočine nad muorjam. Narbuj stara tradicija Landarsike jame prave; »Ankrat na krajica za se rešit’ pred at|lskami or-dami s svoji sudlati je utoklà u Landarsko jamo. Atibke orde od zakrajne bjaške planjave su jo držale na dug m obleženu. An dan komandant sovražniku je pošjii h krajici negà parlamentarja de bi poskusu jo premagàt z objubo čadne udiaje; am-pà krajica, da b’ se skazàla kuražna, pred parlamentarjam je ve3ùla dol pod Celò zadnji Žitki j prusà an rru je odguorih: »Povej tuojmu komandantu do zastonj upa do jest se bom udala za lakotjo, kjer morem »e branit’ oblegi tarkaj ljet kar je bluò zarnja v žakju ki sam ve ula dol pod čelo; živeži nkdar me baju zmankal’, kjer me prkfiju previdani od drugih kra- ju skuoze janio.« Komandant atilskih ord, prepričan de kar je potrdila krajica je bluò pru rjes, je odzeu oblego an se umaknil 'dlrugam; takuò krajica sej rešila an spet je gospodarila Landarsko daželo an starinsko nje skrivališče od tega časa sej klicaln »Častna trdnjava Slavjenju«. U teli legendi lahkò zna bit’ kjek resničnega, mogoče tukaj že za starih cajtu su ble grajčaeke muničij« un Lardar sej brunu pruot’ Hunam. Landarska jama je urjeina bit’ obi-kà-na. Z Spjotra, ku prej reéénu, lahkò se pridlc do nje v tri četrte ure hoja. Carjez mostič Nediže, ki je obje.-: e n na dvoje kor-dah hitru pridiš do vasSine Naukulah. Obr-niš na de-nico ejeste an le rauno po nji, ki gre zmjeram tik obnuožja brčga, na čemparnico an pr’ nei.ški strugi na des-irieo, dotečeš prjed Španjut an mialu buj naprej Bjačo, u kateri vasi. Če te ec b i dopadlu ustopit' do cjerkvice Sv. Jakopa, ki stoji u griču kar hitro nad vasjò, boš mogu vidiit’ prstaujenu pr’ zidu farno m kamanovo laštro Landarske banke, oku katere naši antenati su se zbjeral’ na svet an za obsojat’. Malo na stran cjerkvice boš mogu si ogledàt ostanka enega turmi kvadiratnega 4X5 m., ki od tleh se uzdigu-va kakih 5 metru, u katerim su zaperjal’ zločince obs ijene od Banke. Kos turna an drage razvaline zidovja ki če an sam ku-kaju ja an ne s tléh, potrdijo tukaj ob^-stoj ednega treh starinskih graduovu Landarske trdnjave an sicer grada Ahreusper. ga iz ljeta 1274. Drugi grad sej znajdiu blizu jame an z njiegà razvalin su ble zazidane hiše vasi Landarja. Trečji grad nje znanu u ki zadnini fnfestu je biu sestavjen, gotovo pa blizu grada Ahreusperga Hitra ku pridiš von z vasi ltjač, prjed ku ustopit’ u Kras p i4:š ejesto, obrniš na čemparnico an primiš stazò ki peje po hribu do Landarja. Stazà njie dluga, pa malo strma; če na boš meu sile, usak an tarkaj se lahkò opočiješ an rad si ogledaš pod tabu kos lepe Nediške doline od Lip do Špjetra; takuò prez se spoti? an prez se zmislit’ se znajdiŠ u Uindarju. Landar, za resnično povjedat’, nje čedna ne ljepa vas. Bi Se mogluò mislit’ de od I.ANDARSKA JAMA - znamenita božja po t v Beneški Sloveniji časa landarske Banke se nje nič spremenila. Majhane, nizke an stare hiše, nap čene adnà drugi, marškajšne ziduovi pred ura-tih su počrnjeni od kadiža; po'i čarjez vas uòske, slabo natučene s kamani, de je òbrnu past’ an s® zlomit’ no:é. Nad vasjò stoji lj-epa, čedna ejerku. 1J Landarski bri-tof no rij u mrliče na pogreb zakrajne vasi ZAIPADNA H S lórdo BRDO. — To u cjeleni našem komune to se pohostama vidi, k’ no nam, ujemajo ar. dajajo luč, zbasuoč an uzdihnuč ten-sjon elektriko. Mi ve ne moremo šnj è ka-Piti zakuò no tuo djelajo ain ve uprašamo (tjreojon od Socjetade Elektrike od Fariu-la, k’ na nam povjedej zakuò to tuo suce-daua koj par nas an to u naše kraje. & ne takoviš to u citadah an uaseh od pianure. A ve ne plačuaino še mj luči tej to u te druhe kraje? Če linija elefreka par nas na e sožcta pohostoma kakemu guaštu, no nardjta to u manjeri, k’ to ne se veri tiku j an če te bizunjo, ne uzom at še kakeha djelouca za k’ 011 nam suhurej luč tej lo u te druhe kraje. PODBRDO. — To u tem dolenjem ber-ku naše uasi so judje na suoje špeže postaviti d v j è luči, da bi svetile ejesto po noč’; an to u tem horenjem borku no se paipravjajo za aumentati numar tjeh k’ ne 80 postavjene zak’ rajeso suficiente. Itako bomo mjeli našo uas ljepo ilumjnano za f jeste an naši te mladi ne če betè močno kontenti anjelè za tuo k’ to ne bo periku-Ija, k’ ne pridita ta kiži žvečar, kar no bledo na snubo, z nošam, magar’ okužen za tuo k’ so se to u kaki torni ušturpi-jali No pravijo še, k' ne če narditi še dan lavador za k’ no morita prati naše zenè, an to a je močno bizunjo. Koj no b’ ne ntuorlj uzabiti, k’ ejeu naš akuedet on rt'u o re betè popravjen za k’ Ir u dosti put,-šte on zubja uodò. TAJPANA TAJ PAN a. - r'e ha "• Jazoma, to u eje-lem našumu komunu smo kudali k’ pr’ nas ormaj ne bomo mjeli bizunjo hoditi Po svjetu za se uodinjati dan kruh, za k’ ne če nam diati djelo kle par nas. An za-rjes so začeli mjeriti Keki peridi an inže-njerji z nemi prijetlamj ta za Debeležu, potem so odperli še djelo, an boj jušto rečeno, so Začeli nacejati implante za napraviti no digo eletrjko. Mi smo kudali, k’ ne se odperla zarjes ta bondanca, k’ par nas nje-81110 bi uajeni: djelo i>ar svej hiši! D za-«etko so uzeli nekej djeloucou, a nq tekaj jih, tej k’ so nam obečuali. Če v’ se ne motimo, te jih bo usjeh od 15 do 20 naših kle domačinom Judje so se merkal; lo u oči an šperuali, k’ to poj indavant djelo za se morjeti okupàti. A so čakali »a nič cielo Ijeto. Po ejerke d uà mjeca so podali ta hiši še 'te malo djelouce, k’ so uzeli an Vstavili djelo- Za kuò v’ ne vjemò šnj è ljepo, koj no pravijo, k’ dita k’ ne horè vzela djelo na njè mjela soute an ne čakala, k’ on governo finacjèj to opero publi ko. Itent mi smo čakali, stiskali pas an in-davant uljeklj tej k’ to se more. Majedan on se njè nahordòu aa priti na pomuoč, djeloueain k’ so b’ dižokupanj ejelo Ijeto. Anjelè marnò še zimo, jesti to koventà usa-ki dan. a če to manjča kam marnò se obar-nit-i. Obečuanja smo žej Stufi te ura k’ govorno on prevedèj dan bòt še za nàs. V’ Por še mj apartenijemo Taliji, sn.o cjta-‘linji taljanji, no nam dej>a tuo, k’ no dajajo druhode po Taliji. Ne uprašamo velikih reči, ma koj djelo an muoč za morjelj živrti. Zdravi judje tej k’ .‘o par nas an po useh hofskin uasèh no uprašajo tuo, k’ governo on je oblejàn jim dati. Inrates, artikul 4 od Koštitucjoni Taljane on pravi: »Republika na rikorajoši usjem citadinam difit za djelo an na podzbuja kondlcjoni k’ nc za rjes dejta te dirit«. VIŠKORŠA. —• Bližajo no se vjenahti. Tej po nauadi, našje možje, k’ so šli pred časom po svjetu s trebuham za kruham, no se uračajo ta kliši za prehnati ajmske mjesce par svej ženč an suojih o'ruok. Največ naših emigrantou to je to u Fran-8; an Svizzeri, a na žalost te dvjè nacjo-ni ne njeso več dobrè za djelouca tej k’ te bò dlan bot. Djelo, k’ no ta cjè dajajo to je močno težko, a uodànji so ščarš:1. A kuò čemo narditi, če Talja fin do nas na nje bla kapana dati našim judem pošebili-tat za se to u svej hiši; kroh uodinjati. V’ muoremo koj se plejati an se kontentati tehà, k’ po svjetu no nam ponudijo. BREZJE. — Na velika šikoda to je, k’ to u naši uasi to nje laterije. Ser an špuoj-ha, k’ no naše žene same djelajo to u hiši no nam plačujejo dan priježeh močno boj n;zak koj laterjjeni prodoti. An to njè koj tuo, nia to Stanti še prodati, mašmo ser, k’ no ha le malo kupuajo. Potem to hre velikeha mljeka stracaneha za k’ par hiši no mančajo impresti k’ no kovenlajo za šfrutati mljeko- Za tuo to b’ njeba na har-da ideja če b’ našje judje se spravili usi skup an nardili no laterijo, k’ na b’ ne nančje tekaj koštala, če v1 no mar mislimo k’ pjesak, kamenje an daruà par nas no ne mančajo. O iV< erile si Qori orjani GORJANI (Montanare). - Gorjanski komun, to je krej najboj očidental kjè no ži-vè Slovenji. To njè na uas Gorjani (Montanare), ma to e več uasi rastrešenih po naših gorah ta poi Forčon an Cjamponam, k’ souse kup no form-ajo tele krej, k’ po slovejsko on se kliče' Gorjani. To e dan m,au komun, škuažj najboj te mali to u naši provinčji. Šind;k an gjunta komunal nc- formana s to uoršen part Furlanou. Kako no se interesa jo za probleme od komuna te aminištratorji, ne vjemò kuò po-vjedati za k’ fin do nas njeso neč nardili. Koj ve vjemò, k’ šindik on òdi dou an orè po Umimu (Humin) k’ ne vjemò za kuò. Ctete apuntamente on mi še z raprežen- ŽENA S TEŽKIM OPRTNIKOM, kakor jih srečamo po vseh bregov h in dolinah Beneške Slovenije. Tudi deklicam že zro aj n prtijo težko breme NEME. — Ve šperamo, k’ no ne boje nam nardili oservacjon za tuo k’ naš žor-nal on se okupà še njemejskih problemom Mi ve vjemò samj, k’ ta je na uas od Far-jula, ma ta huorša part uasi, k’ no for-majo Njemejaki komun so slovejske za hetere naš žomal on se okupà. Dan primer mi ve muoremo lamentati: zakuò na nej-čejo ustaviti korjero, k’ od Uidna na peje horé po Karnajski dolini ta par ejerkve to u Njemah. Judje od uasi rastresenih po horah ta nad Njemami en to u Karnajskj dolirii so od 30 ljet naaad bi uajeni jo čakati blizu ejerkve, zah’ ejtu 1o je še čen-tro.. Poleg ejerkve, ta na tej plači ve marnò te najbolj velike botehe, to je križišče tantou od Artinje, teh j udi k’ no b’ t jeli k’ Gorjanski komun on se spekej unè ž njemi, za pomousti s tasaini naše boe hribouce tej k’ so djelali to u 20 ljet režima rancea. Ma Gorjanjj no nejčejo čuti, no por djelajte prcpuošte Artinski po-lauarji. So se z močnom fadion merli mje-ti suoj kernun autonomo} tej k’ e bi par starem, an za tuo ne če a znati daržati tardo. FLAJPAN. — Naša uas na spada ta pod Gorjanski komun, a to e na tjeh uasi, k’ ne do danšnjea diana konservala suoj za rjes slovejski motjf, sebèn k’ la-ljanskj špeejališti za znacjonalizati Slovenje so še par nas doperali usò mječe, k’ so jim paršli pod roke za zbrisati od naše zemje usako tračo, k’ na naordej slo-venjstvo. Fašizmo e napravou dan dekret, tjem provedimentom slorli nam uzabiti naš materni jezik, za tuò k’ smo b’ boj tesno zveženi s furlanskimi ljudmi. An itako za 20 ljet smo dipendimi, cd Artin-skea an te, tej k’ ve usi vjemò, on nam njè dau neč dobrea. E koj nas ljepo po-mouzou s tosanti s keterimi e djelou usò za suoj Čenftro :«beHti. Tarpjeli smo močno an škuažej ust naši možje so muor-li jeti po svjetu za morjet uadinjat dan soul za kupiti kruh zase an za sve otrokè an ženč. Za neč sme uprašuali, k’ no kej nardita še za nas, zanje mi smo b’ »šklas« k’ so mjeli koj dbveje a majednea dinta. Ma nas, k’ smo se postavil speka laš komun, čemo znati se mješatj sami, koj !o koventà k’ konsejerji Flajpana, k’ so b’ zbrani pred štjeremi ljeti, ro kej boj se k’ to se šjolži gorjanski komun an naj se a unije s Artinjo, kudoč, da bojo s inieresajta za suoj krej. Fin do nas nje.-o neč pokazali, ma koj odili za neč na riunioni to u komun. BREG. — To e rjes, k’ mi smo le zadnji pais, a za tuò nje rečeno, k’ z nami to se djelej tej z blaham. Škuola kam no hodijo našli otroci se uččt, na b’ ha dc.brft za pod strjeho uzeti blaho a ne človjelia. A njesmo mi judje dnaki tej težje k’ no “leji tc u planuri? Mi ve šperamo k‘ iu. Saj našje otroci, kar no bojo mjeli 20 ljet, ne če betè kličeni par soudade toj te diuzje Taljanji. Za tuò mj ve se uprašamo zakuò naši otroci no muórejo hoditi škuoli škuaži to u dan hljeu, mentri te druzje no majò usè rajih komoditade. 'opanjut, Bjača, Kras an Tarčet. Na čemparnico Landareke ejerkve začne Ijepa, rauna an zaidlost šaroka staža, ki Peje naglili pod štenga na vrli katerih je »Jama sv. Ivana«. Pred štengami je an duorič, šarok kakih 6 metru, dug kakih “h) metru, podprt’ na dòlenjim kraju, nam-r('jč pruot’ dolini, s zidam. Vrh telega zida ki se uzdigne za pu metra nad praham duorišča jo cje’ama pokrit’ s kvadratnim», hpuò optkànami lastrami an mentre ki služ’ za parapet, dobro si prlož’ za- sednit’ a« za si opočit' pod sjenco narastj,enih lip. ^ukaj drugdan po Velikinoč, trgovci polo-*'iu na mize kolače, kuhane jajca, naran-cc> limone, druge rtavadlne sadje an sladkarije, kjer tist’ dan u ejerkvi jame se biašuva an če ura prpusti, pride gor pubu ljudi z bližnjih an zdejnih vasi. Stonge po katerih če bit' stopit’ za prit’ de jame, štjejiju 114 hamanov*ih ščalinu an SU šaroke òku metra an pu; stojò oprlo bk colà, su rauno, precej strme. Na zuna-nJi strani zn celuo dugjavo imaju na'eg-bjen zelježni parapet. Skor na pu šteng, b» nlim ščalinu, gotsko urjezan, se beré ’ datum 1101. Ku se prjdo na varh šteng, su ne vra- ta ki dajo ir no majhano prehodno stanco, s katere na desno se loč’ an hodnik dug 16 m, šarok 2 m, ve3ok oku 2,50 m, na-ret’ na »rk ar. trdnò zazidan z obdjelani kamanii, ki peje pruòt notranjščini jame an z suojim močnim obratam sestavja pod kosa jam® uporabjenega za ejerku. Tak hodnik stoji oprt na obratu drugega haArika, tud’ trduò zazidanega skuoz ka-ter naglo> teče stalno premrzla uodà, ki naraščena, kadar pade punu dAža, stra-snuò kuči an šumi an odmeva P«d skalo-vitih obratih janie. Iz prehodne stance, ku se gre Uon po drugih vratih, se stope n«> prah nega duor-ca, ki vjč ku pu stoji pod čelam. Na stran pripada je ogrujen s zidam. Tukaj zvrtan u živi skali je an starinski foram Ljudjč praviju de kakih deset metru nad telim dvoriču, u steni prepada, j® na majhana jama u kateri je mjela spalnico le .cndarska krajica, a ni pà obedan nje povje tu kode bi se mogluò zpljezt’ do tiste jame. Iz duo-riča po enih kamanovih štengah, ki 'maju nih deset ščalinu, se stope u ejerku Sv. Ivana ki je del jame. Del jame uporabjen za ejerku je- dug 16 m, šarok 10, vesok 7 -8 metru an u kajšmim kraju še vic. Šofit an stene su popunama iz japnastih skal postavjene takuò ki natura je tjela. Blizu ustopa u ejerku, na čemparnico, tik stonè, je na starinska hlodova prižnica, (če ka-jšan stope u njo se zasuje); u koncu ejerkve, ta na sred, je an utarič, d Je ju de je ghunj utar, s podobo Matere Božje u enim kvadru; tala stran ejerkue je ogra. jena k nim zidam an pr’ nini kraju (na čemparnico ustopa v ejerku) zlezejo na štenga za iti notre jame. Hitro po ustopu u ejerku, na dlesnico, su vrata ki dajò u sakristijo, z oknica katero se uživa ljepo visto; malu buj če je koro z utarjam Sv. Ivana- Utar, an stàtue su rjezjanega hloda an starinske. Koro se prkaže ku položenie u ani školjki. Na stenah ejerkve su dvjn lapidi z pisavo dost’ obrabjeno, ki obedan nje mogu df cifrat’, katerih adna z 1208. Uol po štemgah na koncu ejerkve, ali pa Po hodniku ki so loč’ z majhane stanco pod podam ejerkve, se pride ra dnò začetka notrajne jaine. Že sprvega zunanja Sončna luč pride takuò šibka, de če si če i'i naprej se muore pržgait' kako svječo, an še takuò je teikuò an obrnu plje-žat’ po pužečih ščalinah. Kakih petnajst metru od začetka, u živi skali zvrtana, je na cilindr.-ka janva nih 40 cm djametra an nih 50 globokà. Te je martau u katerim stari prebivauci jame, su tukli žarna u&niee ali drug’ga žita za deseč’ mokò s katero su pekli hljebe u tornu ki se znajde na dvoriču pad u topom ejerkve. Edini prebivauci jame su današnj-d!an natopiri, ki podnè majujo pod obratam un jih je nia tisoče. Turisti ki vičkrat su globoko prediral’ u jamo, su dal’ vjedit’ de jama namjeitih je uoska, na mjestih šaroka, u kajšnim kraju takuò niška dia se muore i i naprej ka-bi’cé. U prestorah su pečali uodò an drugo. Ampà obedan do sada nje, pršu do konca. Ljela 1936 zadnja ekskurzija (e-kurzjo-nisti su bli z Torina) je bila ejelih 18 ur u jami. Po 8 ur teške hoje an pljeranja, jo pršhi do negà prostora kjer je no jezero 60 metru šarokuosti an oku 500 dugja-vc. Uodà je glaboka an pr’ j-etfiru je biu piesak Či,t kn u Nediži. IV kraju u pjes-ku je b;u najdjen okostnjak glave nega kopja. Edni misliju de jama gre komplivat’ u drugo, ki se znajde u brezjoh Preštenta; de bi bluò rje3 jama bi bila zadnst’ duga. poti k’ na pride od Sedilah aij. Romandu-lja, to je to u malo besj-edl zbirališče psjeh judi od okoliških uasi. Tej k’ na se ustauja to u druhe kraje od Njem, korjera na b’ muorla šošto djelati še ta na tej plači, k' ne se ustaujala za ejele desetine ljet. AUMENT OD LUČI. - Konsej komunal e deleberou zvesokjelj pr j ežeh od luči od L. 0,45 na U. 10 za usaki Kw. Rjes to je, k’ komunska bilanca na je to u hardih uo-dàh, an k’ našje aminjštratorje no ne vjedò kako uon priti, ma to njebo jušto k’ no nas tasajta na tjem modu ari za usè dnako naj bodijo bohati ali bori. To je famej, k’ no ne morejo ali no štantajo plačati te prježeh, k’ ,e bi prej, kako no če morjeti anjelè. Če komun on ma debite, on je plačej tasuoč te judi, k’ no morejo plačati. Mi ve marnò slovejske uasi od na-šeha komuna, k’ so ve lahkò rečemò, skua-že sousje bozi. No ne pardjelajo nobedna fameja za šest mje9ce roube za živiti, medtem-, k’ diou, uasi k’ so ta na rauno m, no morejo plačati več. Teha paj ve njesmo se čakali, k’ na napravi Njemojska aminjštrc-cjon komunal, k’ Se v® se ne motimo, na je formana od raprežentantou djelouskjh kategorij. M-a čo no ejtako djelajo z nami ne vjemò, če no majò pravico se nominati za raprežentante od djelouce, kar no vero od djeloucou ara bohiih judi 'čakajo, k’ no plačajte tase, k’ no be ne smjele betè aumentane. PROSNID Naši bralci že vedo kar se j© zgodilu tzadnjič u Prosnidu, kjer prebivalstvo je proteštalo pruot’ kamunskjm poglavarjatji, ki nečeju spoznat’ njihovo pravično zahtevo, naj se ena spejé uodà u šolo, prjed ku povišat’ voluin uodè akvedota. Umjcs sej blà luožla tuldi’ finaniČarska muojč an vašnjak Anton Černetič je biu areštan an potlé zarad’ intenencije Demokratične fronte Slovencu pred kvestorjam je biu zpuščen. Zdaj bi radi zvjedeli zakaj malo dni pozneje su paršli u vas krabinjerje an policaji. Mogoče jih je poklicala in’ervencija Dcmokr. fronte Slovencu pred kvestorjam? Prnesli su za sabu »Messaggero Veneto Beneški Slovenci! V novem letu postanite vsi naročniki „ Matajurja “ an »Gazzettino«, ta dva narbuj važna žer-nala za tiste ki na znaju prebjerat’. Tud tala dva žirnala su prinašal’ dogodke pretečenih dni u Prosnidu, pa su jih naznanjali popunama drugače. Krabinjerje an Policaji su rekli ljudem, de je bluò buojše če su bli sporočili novice Messaggerju an Gazzetinju nam est slavjenskim žoinalam, kjer ta dva su bli gotovo buojš raprezen-tirali njihove interese. Infelix aslutial Že dobrò poznamo gaspuodje krabinjerje an polieajl, s kajšnim namjenam ste paršli u Prosnjd. Pa če mislite do?eč’, de Prosnjčanji boju odstopil’ od svojih zahtev z vašimi žornali, ste se zmotil’. Le povejie temu ki vas je pošjii, de s takimii metodi oblasti na boju dosegle svojega namjena Na sama pot jiejo von z položaja: spoznanje Benečanom njihove pravice po^sje-role. VIZONT. — Smo zvjedali k’ naša late-rija ne jela od Ujiemske kurje, ino iti-macjon zaki na žgomberej lokalje, k’ ra okupàua od ljeta 1922.; ne smijemo pozabiti, k’ lokal, kjer na je laterija on je ho-spodar komun an tuò kar na laterija Uni ži, to je koj te parvi plan. Zgorč ra • postavjena kanonika, kjer on stoj j far m njehà dejkla. Za skuze, za mjeli c'e'o hišo a dišpozicjon farja, ne kurja uzela to, 1.’ ne majò bizunjo za ejerkveno reci to pa t od parveha pinna, an tuò medtem k’ to u kanoniki far e postavou dan spačjo od ACLI. A judje no se močno lainentajo teha provedimenta an no djejo zakuò on far nejče zaprjeti te spačjo, če on mA bitunj, mjeti lokalje Ubere. To njè jušto, k’ na ejela uas na reštej prez suoje laterije ;a zadovoliti farja, k’ če on mà kulikej dobro uoje, on more se parkotaodatj. On se stjsnj še on, saj on njema tekaj velike fameje r# mjeti na suò dišpozicjon tekaj veliko hišo. Furlanski novelisti so črpali iz naših nas kličiju » šcavi « Caterina Pereotto je najpomembnejša furlanska novelistka. Rodila se je v S. Lorenzo di Soleschiano, ob modri Nadji* in že v mladih letih spoznala globino ljudskega kulturnega bogastva Beneških Slovencev. Posebno pa se je poglobila v njihove ljudske pripovedke, ki se kot srebrna nit [ohranjajo iz roda v rod ter je is njih črpala gradivo za svoje ustvarjanje. Sploh je Furlanska novelistika v mnogih primerih prepojena s motivi beneških »prauc«. Naj navedemo samo en primer. Pred kratkim je profesor Gianfranco d’A-ronco našel med neobjavljenimi spisi Caterine Pereotto štiri »prauce«, kj krožijo po Terski dolini, predvsem v cbčjni Brdo, izmed katerih objavljamo v celoti eno. To njema biti dan ucon za iti po svetu Dan bot svet Pièri un Buh su revàli čez nujč du nu hišu od na žena brez moža un su jim prosit če ne more je loStè spat. Ta boha žena na ni tjela amjeti nič če fa ž njemi, žuj ta ke ne je kalkulala ne jùdi brez voje za djelati. Tazat su se lc-žli dakordo: ona ne mjela jim dati za jesti za spati, nu oni druj dan su mjelii spat. Druj dan zutra, kudùr ke su se zbudili, svet' Pieri e tiu ustati an iti na djelo, ti ke su bi se ložli dakordo s Ženu (o zvečer prej. Ma Buh e ni mjeu jadne veje iti na djelo a nu je d j al svet’mu Piìrinu: ’-Stuj-ffio tla, ja ne se čujem iti na djelo « Ta žena, kudùr ke ne vidàla ke te jùdi nisu mjeli jedne voje ustàniti né šla ho-re na solar, ’ledat’ je e ne jim djala ke nu orè ustàniti urèt če nu jih nečeju 'meti fin za rat Alore svet Pieri je tjeu ustàniti, ma Buh o ni tjeu še nje. Pòtin baba ne paršla Spé- gat horè u solar ž nim ramacati, nu ne jih dala svet’ Pierinu fin ke ne bla trudna. Alore ne djala: »Se ne še pónila Sun prit špegat horè a nu čun vam jen dati senjé no žarno«. Ma Buh senjé e ni mjeu voju ustàniti nu iti na djelo a nu itàko je djal svet’ Pierinu: »Ti pridi tle anjelè, ta na muoj puost, takoviš kadùr, ke te baba na če priti špčgat horè čun jih jeti šče ja nu mar«. Takoviš su storli. Sad kadùr ke baba ne parsià špegat horè u solar ne šla dà-jat špegat svet Pierinu, kalkuloč ke u bodi te ke prej u jih ni mjeu. Kadùr ke ne šla svet’ Pieri e takòu mungulat oku boha, zuj te ke e bi jih jeu dvarkat. Alore Buh je mu djal: »Takoviš češ se naučili ke za iti po svetu to njema biti dan ucon. Tako viš, pòten ke e bi jih jeu dvarkat svet’ Pieri, e bi šče plačan. Bo zime Puojca, kj Slavinski puobje prej ku itj po svjete ali za sudada, su zapuojli suojim jubcam. (Vičkrat se juj slišala puojt’ v Špjetru). Ta zadnja vièèri o juba je leta! Božime diklèta jest muorem iti. Na pridem vič tode ne u zime, ne u Ijète: Božime o djète! jest muorem iti. Pod oknu na pridem vič pjeti vesèlu, kjer u drugu dazèlu, jest muorem iti. Ti pride na v jet re, ku iskra piamèna, jubezan ognjena od mojga sarcà. Bon žalostan klicu za smilnost dobiti. An ti še morbiti s’ na zmisliš na me! Pa smiljena s’ bila, an nimar si taka, na me saromàka se zmisliš ti že. An kadar zagledaš nu obljičje jokati, nadužno žalvati, se zmisliš na me! Če t' pride novica, de njesan na svjète, na žalvi se djete, pa moli za me. Resnično jubèzan nje muoč pozabiti. Tud jest pa moliti čeu u nebi za te! lui! immilli Imititi Slmili Tud' jast san adàn tistih Slaven ju taz Nadižke doline, k’ rad bere Vaš zorna). Ha rad berem za ki ha narbuojš zastopim an tuo za ki je pišen u jeziku, k’ pr’ nas ha houorimò. Potem, ta je prav naš žor-nal, pišen od naših ljudi, k’ ne lažejo. Zor-nal, k’ smo ha sami ustvarili čepru je bluò težkuo za mjet’ usè potrebščine za ha pu-blikat, služi našemu ljudstvu da se polom svojeha hlasa pritožuje ejelemu svjetu ka-kuò pr’ nas sipo tratan’ od današnjih ita-Ijanskih guvernantu. Za tuo smo sihurni, k’ Matajur je priljubljen od usih Slavenju k’ zivè u Furlaniji. Samuò ha muormo skriulno brat’, zalci Če nas vid’ kakšen šindik al’ kakšen orožnik al’ financar, nas buodo harduò liledal' an buodo jali da ta k’ bere Matajur je prodan, traditor od suoje patrije an druhe hardè besjede k’ mi jih ne zaslužimo za-ki ljubimo našo zemjo an našo patrijo, Benešku Slavinju, zalci >ta nas je rodila. Naš jezik je pa slovinjski, saj druhe jezike pr’ nas se ne houori. Naj kar pišejo taljanski žomali alla Messaggero an Giornale di Trieste da nÌ3mo Slovenj, ni važno tuo k’ oni pravijo, važno je, da imamo u Beneški Slavinji žornal štampan u našim jeziku, k’ za ha zastopii njemaino po-trjebe se truditi ku kar bermò taljanske žornale. Giornale di Trieste je haspodar pisati tuò ki če za suoje bralce, taljanske bralce sevjeda, za ki pr’ nas jih nima an še manj jih bo mjeu s cajtom. Tuò l slavjensko an tud’, de se nam guori p» slaivjensko, da bojò naši otraòki imjel slovjenjsko Suolo. Mi nismo »ščavi« ampà ljudje. »Ščavi« su oni, ki misliju, de su vič ku mi, zatuò ki maj.o u rokah forco. Stvari, ki bi miele, brigat naše sindike Vse tuje osebe ki u zadnj h ljetih su prslè utaknjavat nuos u našo domovino, — gsspuod Manzano na primjer, an drugi nrsrečnj novinarje an pisarniki kakf.r on, namest zamujàt èasà z nabjeranjam od tistjb šljerih domačih melonu babjih čaker za njihove dluge puntate an inkjsšte, ki slo-žene kupe njemaju vrjednost norčastega suda, sp bli stuorli buojš an dost čast zatuò su bli zasluž li, če su bli luožli na luč tarkaj potrjebnih an urjednih djel, ki bi moglè bit napravjene u naši daželi za pobuojšanje stanja prebivalstva. Ki zadàu med tarkaj gaspuodu ki su letal’ po naših dolinah (samuò za sjat’ juj-ko) sej interesiru za stanje ljudstva, za njihova potrébinja. Obedan nje vidu kake poti imamu, u kakih bajtah živimo, kakuò težkuo prdjelamo tist bob pulente al tisto skljedo kuhinje. Usakemu človjeku, ki gre po Savojnskj an Ročartskih dolinah na more utejč’ z videnja velika površina proda ki maju n« razpolago torenti Aborna, Arbeč an Kozica. Posebno Aborna an Arbeč z .mojimi prodi zasjeedaju u dolini vič presterà ku zasjiedaju izdjelane njive. Nje trjeba bit' inžonjer al’ kakoraibodi artist za zastopjt’, de če teli trije torenti z kriterjam bi bli usijeni tejč’ u strugi zmjerjeni za volum uodè, bi se niogluò zbuojšat’ an realizirat’ ’no obdljelovalno zemljo za vsakovrstna žita malo manj za celò no dolino. Samuò u kosu zemljišča, ob stočišču Aborna-Ar-beč, med vasmi Klenja*- Mjerse - Čemur-ja in Ažle bi mogluò bit’ obuojšanega te-rena z katerega s čašam bi se prdjelalu lahkuò živila za an kamun prebivalstva. Tele su stvari, kj bi mjele brigat’ našim sindikam an poglavarjem, ne kar hodi ju pravit’ jK> sodiščah Milana. Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 4f