Slovenski Poročevalec
GLASILO OSVOBODILNE ERONTE SLOVENIJE
!/
Ljubljana, sreda, 24k aprila 1950
LETO XL, ŠT. 100 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 EHfcN
Delo Ljudske skupščine bo na višku, če bodo
ljudski poslanei v tesnih stikih s svojimi volivci
GOVOR TOV. BLAGOJA
NEŠKOVIĆA V KLUBU LJUDSKIH POSLANCEV
Včeraj popoldne je bila seja kluba ljudskih poslancev, na kateri je govoril tov. Blagoje Ne-škovič, ki je razložil naslednjo skupino važnih vprašanj:
Kakšen značaj mora imeti Ljudska skupščina glede na način dela ljudskih poslancev? Kako morajo izpolnjevati svoje dolžnosti ljudski poslanci? Kaks ne so naloge kluba ljudskih poslancev, članov LF?
Takoj lahko rečemo, da je bistvo teh vprašanj stremljenje za nadaljnjo socialistično demokratizacijo dela naj-Viijega predstavništva ljudske oblasti — Ljudske skupščine.
Tako postavljen problem Je popolnoma umesten, ker ni nobenega razloga, ča ne bi tu, na sestanku kluba ljudskih poslancev, članov Ljudske fronte, ne razpravljali o teh vprašanjih, če vsi nenehno delamo za nadaljnji demokratični razvoj vseh drugih organov ljudske oblasti, vštevši tudi zvezno vlado in njene organe. Nedvomno je pomen revolucionarnega dela prejšnje Ljudske skupščine zgodovinski. Vsi zakoni in zakonski akti, ki jih je izdala prejšnja skupščina, so globoko demokratični in mora nova Ljudska skupščina samo nadaljevati isto pot ter se pri tem naslanjati na tradicije prejšnje Ljudske skupščine. To pa ne pomeni, da ni nerešenih vprašanj, kot so tista, ki sem jih navedel in ki jih Je treba Ba vsak način rešiti, če hočemo izpolnjevati delo Ljudske skupščine v smeri Diene nadaljnje resnične socialistične demokracije. Tudi prejšnja Ljudska skupščina je deiala na tem vprašanju, ker se je od časa do časa čutila nekaka okorelost v delu svetov in plenuma Ljudske skupščine, da so bili ljudski poslanci pr: svoji poslanski dejavnosti preveč enostavni. Slišalo se je, da je delo skupščinskih svetov monotono. Seveda se je tudi to dogajalo, vsekakor pa ne želimo doseči »zanimivosti pri delu skupščine z načelnimi in brezplodnimi ovirami in prepiri, kakor tuči ne žeiimo škandalov, ki se dogajajo v buržoaznih parlamentih. Prav tako ni mogoče želeti, da bi umetno povzročili diskusijo o zakonskih in drugih predlogih, če ljudski poslanci opravičeno čutijo, da ni povoda za diskusijo, če so bili predlogi zakonov la dragi predlogi tako dobro preučeni ? vladi in zakonodajnem odboru ali 'rugih skupščinskih odborih, da jim ni ^ ugovarjati ali v zvezi z njimi kaj asniti.
Kljub vsemu tema Je treba reševati biem izpopolnitve dela Ljudske skup-Cue v smeri nadaljnje resnične sccia-iktične demokratičnosti, t. j. da dobi Ljudska skupščina še bolj delovni zna-laj s tem, da bo povečala dejavnost ljudskih poslancev pri njenem delu, s čimer bo rešeno prej postavljeno vprašanje. Kaj je pogoj za tako dejavnost ljudskih poslancev? Neogiben pogoj je, ila bodo trdno povezani z ljudstvom svoje volivne enote, da bodo poznah spic-šnc državno problematiko in delo organov ljudske oblasti v svoji volivni troti. Značaj dela Ljudske skupščine Sc na zaželeni višini, če bo vse delo Utiske skupščine prežeto s trdnimi, dnevnimi vezmi ljudskih poslancev s svojimi volivci. Tedaj bo ljudski po-Jznec čutil potrebo, da dejavno sodeluje pri delu za izdajanje raznih zakonov in zakonskih predpisov, tedaj bedo dejavno sodelovali pri delu skupščinskih teles, tedaj bodo poslanci Porečah o svojih vtisih o načinu izvajanja zakonov in posameznih predpisov državne oblasti, temelječih na zakonu, tedaj bodo diskutirali o raz-
Ljudska skupščina FLRJ se je sestala danes
Na sejah Zveznega sveta in Sveta narodov izvoljena verifikacijska odbora sta se včeraj po pregledu poročil zvezne volivne komisije in vseh voliv-spisov verificirala poslanske man-flate. Predsednika obeh odborov sta -ihcaia seji Zveznega sveta in Sveta n~:očov za 25. aprila dopoldne ob 9 z naslednjim dnevnim redom: 1. pregled poročil verifikacijskih odborov; 2. prija ljudskih poslancev: 3. izvolitev Predsednika; 4. izvolitev' dveh podpred-I kemikov; 5. izvolitev treh sekretarjev.
Vsak svet bo imel seje ločeno.
nih problemih, ki čakajo naše delovne ljudi in ljudsko oblast, in ki jih je treba rešiti.
Prešel bi na vprašanje o vrstah dela ljudskega poslanca, člana Ljudske fronte zunaj Ljudske skupščine. Lahko rečemo, da bi moral biti ljudski poslanec aktiven v treh smereh: prvič, pri političnem pojasnjevanju in mobiliziranju med svojimi volivci; drugič, pri čimbolj neposrednemu stiku s svojimi volivci v zvezi z njihovo osebno problematiko, ki je povezana z delom ljudske oblasti; tretjič, pri pomoči in nadziranju dela organov ljudske oblasti s področja svoje volivne enote.
Ljudski poslanec je predvsem politična osebnost, politični zastopnik ljudstva ter je prav zaradi tega najbolj poklican, da pojasnjuje svojim volivcem politiko Ljudske skupščine in vlade. Prav tako je poklican, da nenehno pomaga pri aktivizaciji svojih volivcev y borbi za izvajanje ukrepov Ljudske skupščine in njene vlade, da pri tem opozarja na istočasne koristi vse naše socialistične skupnosti in vsakega posameznega delovnega človeka. Zaradi tega je neogibno, da ljudski poslanec vzdržuje s svojimi volivci sistematično zvezo po raznih vrstah sestankov. Ljudski poslanec se mora odzivati na pritožbe svojih volivcev, pomagati mora svojim volivcem, če so prišli v težave zaradi nezakonitega ravnanja raznih organov ljudske oblasti, in posredovati mora v takih primerih ter pomagati, da se krivice in napake popravijo.
Dolžnosti in pravice ljudskih poslancev
Vloga ljudskega poslanca v FLRJ Je popolnoma nasprotna tistim, ki so jo imeli poslanci v kapitalistični Jugoslaviji. Toda zaradi take popolnoma nasprotne vloge naših poslancev' je prišlo pogosto pri upiranju staremu tako daleč, da so se naši ljudski poslanci branili intervencij v pritožbah svojih volivcev. Toda za nepravilno reagiranje proti staremu danes ni povoda. Naši ljudski posianci resnično služijo ljudstvu, ker imajo pred očmi samo koristi socialistične skupnosti in zakonite pravice slehernega. Naši ljudski poslanci se bore, da bi se njihove besede, njihove predvolivne obljube
mandate si zagotavljajo s svojim delom, katerega namen Je pomagati okraju, v katerem so bili izvoljeni, seveda s pogojem, da bo ta pomoč v skladu s koristmi skupnosti, kar pomeni, da ne smejo voditi škodljive partikularistične politike. Reševati morajo osebne pritožbe svojih volivcev, toda samo v okviru zaščite demokratičnih pravic naših državljanov, ne pa na temelju nenačelnega, osebnega in prijateljskega jjrotekcionaštva. Oni ne ščitijo samo demokratičnih pravic državljanov v primerih nezakonitega dela posameznih uradnih oseb in sovražnega dela tistih posameznikov, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti do ljudske oblasti. Ce stvar postavimo tako, potem ni povoda, da bi se vzdrževali intervencij, to vzdrževanje bi bilo celo lahko škodljivo. Nimam posebnega povoda, da to poudarjam, vendar pa Je treba opozoriti na to, da je dolžnost vseh organov ljudske oblasti, da omogočajo ljudskim poslancem — članom najvišjega organa ljudske oblasti — opravljanje te njihove dolžnosti, t. j. intervencije ljudskih poslancev v zvezi s pritožbami volivcev. Sleherni ljudski poslanec mora najti načina, kako bo navezal čim bolj neposredne zveze s svojimi volivci. Poleg vseh načinov neposrednega sestajanja s svojimi volivci je treba volivcem omogočiti tudi, da se bodo lahko čim bolj neposredno obračali tudi s pismi na svoje poslance. Zato predlagamo, da se zagotove sredstva republiškim klubom ljudskih poslancev, da bo imel vsak poslanec Nadaljevanje na 2. strani

Hotel Palace t Portorožu so začeli obnavljati in preurejati
Začetek turistične sezone v istrskem
okrožju
Med pomembnimi gospodarskimi postavkami istrskega okrožja je tudi turizem. Zaradi posledic vojne je bila ta panoga močno prizadeta. Ze lani pa je bilo obnovljenih več hotelov predvsem v Portorožu. Cez zimo so z obnovitvenimi deli nadaljevali in bo kmalu odprt v Portorožu nov hotel. Največji hotel v okrožju, Palace v Portorožu, v katerem je bila doslej zaradi pomanjkanja prostorov vojska, so tudi začeli popravljati in preurejati. Velika pridobitev za turizem in gostinstvo v coni B je novi hotel Metropol, katerega so odprli 19. t. m. Novi hotel ima izredno lepo lego ob morju s pogledam na pokrajino Savudrije onkraj Piranskega zaliva. Nov hotel grade v Kopru in bo dograjen v prihodnji turistični sezoni.
Z gresütvdjo norih’ in obnovo starih
Prvih 1500 plugov
iz nove tovarne kmetijskih strojev
v Tuzli
Skoraj neopaženo so lani na periferiji Tuzle ob novi normalnotimi progi, ki veže Tuzlo z mladinsko progo, zgradili novo moderno tovarno kmetijskih strojev. To je poleg tovarne v Novem Sadu druga tovarna kmetijskih strojev, ki smo jo zgradili po vojni. Se pred gradnjo tovarniških objektov so v novi tovarni že začeli izdelovati prve kmetijske stroje. Tako je že v oktobru tovarna izdelala prvo serijo vejalnih
spremenile v dejanja. Svoje poslanske i strojev. Glavna naloga nove tovarne lesene pluge
TEKSTIL-OBUTEV
66
99
V	okviru ljubljanskega grosističnega podjetja »Tekstil-obutev« je oddelek, ki se imenuje predelava. V ta oddelek prihaja razno metrsko blago, ki ga je treba pregledati, nato zmeriti in končno ukrojiti. Tako predstavlja »predelava« vmesno stopnjo med čisto trgovino in proizvodnjo.
V	skrbi za čim večjo štednjo so dosegli z racionalnim načinom prirezo-vanja in krojenja blaga zadnji čas v tem oddelku zelo velike uspehe. Tako so pri krojenju 2000 Hubertus-plaščev prištedili 493 metrov blaga, ki je šlo zopet v nadaljnjo uporabo. Pri 1239 ranglan plaščih so prihranili 309 m blaga. Podjetje, ki izdeluje tudi' te-traplenice, kapice in srajčke, je prišlo v tem oddelku do tega, da naredi iz 1 metra blaga 12 kapic oziroma 3 srajčke. Preden je prevzela »Tekstil obutev« izdelavo teh predmetov v lastno režijo, je bila poraba blaga prilično večja. Na račun tako doseženega prihranka so dali kar 10.000 kapic in srajčk več v promet in prihranili tako potrošnikom ustrezno število točk. Iz iste količine blaga so namreč uspeli izdelati večje število teh predmetov.
Novo obliko borbe za znižanje prodajnih in administrativnih stroškov in s tem seveda za zmanjšanje v administraciji zaposlenega števila ljudi predstavlja zadnji čas borba tega podjetja za tako imenovane normative adjustiranja. Tekstilne tovarne dobavljajo metrsko blago v balah zelo različnih dolžin. Pri dobavah količkaj večjih količin blaga zahteva ta razvada dolge stolpce v ‘dobavnicah in računih. veliko dela pri prevzemu in knjiženju dospelega blaga itd. Zato
Če tmdi stvar predsedujte
Fronte...
Gradbišče zadružnega doma na Ka-PoH, ki je dve leti počivalo, je ta meke na mah oživelo. Frcntovci so sklenili, da morajo zadružni dom čimprej dograditi, pa naj stane, kar hoče. Stvar Je vzel v roke predsednik Fronte tov. Rantaša. Delo se je že drugi dan razmahnilo.
Prva je prišla delat radenska brigada državnega posestva, drugi dan ?a lovska družina, nato še druge brigade državnega posestva, invalidi itd. bo 22. aprila so opravili pri zadružnem domu skupno 1282 prostovoljnih delovnih ur. od tega radensko-kapel-ska brigada 242 ur. Na gradbišču je vsak dan 10 do 20 prostovoljcev. Pre-

Vremenska napoved za četrtek: Spre-ffiejaijiva oblačnost s krajevnimi ploham^ /ČjpTnpflpitiiTa ponoči plus 2®Č. čez «m ae bo dÄgnüa na plus 15°C.
blvalci Kapele so opravili sedaj že tudi 383 prostovoljnih ur. V soboto 21. t. m. je delala ves dan tudi 831etna bivša viničarka tovarišica Terezija Tutek. Gasilci, ki so delali v nedeljo, in pa odborniki ljudskega odbora sp si napovedali tekmovanje, kdo bo do 1. maja opravil več udarniških ur. Do-sedaj so že napravili omet v dvorani, dokončno urejujejo streho, zazidavajo oder, pripravljena pa so tudi vsa mizarska dela. Tako bo dvorana zadružnega doma na Kapeli s pomočjo Fronte in vsega prebivalstva na Kapeli pripravljena za otvoritev. Dvorano bodo slovesno odprli na praznik 1. maja. Na kulturni spored se že pripravljajo razne organizacije. Kapel-čani pa seveda potem z delom ne bodo prenehali, ampak bodo nadaljevali do končne in popolne zgraditve zadružnega doma. Delo Fronte na Kapeli naj bo pobuda vsem drugim frontnim pramz^ijam radj^a^li, ki
y gradnji
odkriva
rezerve
veljajo napori podjetja že nekaj mesecev temu, da bi dobivali od tekstilnih tovarn blago v balah standardnih dolžin, recimo 30 do 40 m. S tem se poveča tudi izbira, predvsem za manjše podeželske kraje, kjer so izčrpali doslej z nakupi bal dolžine 120 ali celo 150 m že z eno ali dvema vrstama blaga ves razpoložljivi točkovni fond. Ta borba je prilično težka, ker tekstilne tovarne ne kažejo dovolj razumevanja za te pravilne zahteve grosista. Traja pa tudi še premalo časa, da bi mogli že sedaj v odstotkih izraziti dosežene uspehe. Kljub temu dokazuje pre-
pa je proizvodnja plugov. Čeprav izdeluje sedaj tovarna v Osijeku po 200 plugov na dan, to je devetkrat več, kakor je znašala vsa proizvodnja plugov v stari Jugoslaviji, je treba izdelati še več plugov. Pred vojno je bilo v naši državi še okrog 500.000 lesenih plugov, ki smo jih že v znatni meri nadomestili z novimi železnimi, v najkrajšem času pa moramo nadomestiti še preostale
Nova tovarna v Tuzli ima nalogo izdelati že v prvem letu okrog 15.000 modemih plugov. Za proizvodnjo v ve. likih serijah je tovarna v Tuzli naj-modemeje urejena in opremljena. Za vsako fazo proizvodnje imajo potrebne stroje, delo pa je urejeno po verižnem sistemu. Pred vojno so v primitivnih tovarnah in delavnicah potrebovali za izdelavo plugov 30 do 40 delovnih ur. V novi tovarni v Tuzli pa so delovni čas, potreben za izdelavo enega pluga, skrčili na 6 in pol ure. Na modemih stiskalnicah, ki jih je izdelala tovarna Ivo Lola Ribar v Železniku, izdelajo posamezne dele pluga z enim samim udarcem. Tudi večino drugih strojev v tej tovarni so izdelali kolektivi podjetij »Ivo Lola Ribar«, »Prvomajska« in »Potisje«. Delofni kolektiv tovarne kmetijskih strojev v Tuzli, ki ga sestavljajo povečini mladinci, je te dni končal prvo serijo 1500 plugov tipa
hotelov bo y istrskem okrožju močno poživljen turizem. Ze sedaj prihajajo teden za tednom posamezne skupine izletnikov iz ’vseh krajev ’Slovenje, ostanejo dan ali dva v Portorožu, si ogledajo lepo istrsko pokrajino ter njena mesta Koper, Piran, Izolo, Buje in Umag. V teh dneh pa so začeli prihajati predvsem v Portorož tudi prvi letošnji letoviščarji.	— št.
2000 mladincev in mladink pri zaključnih delih na Cesti bratstva in enotnosti
Največja letošnja delovna akcija mladine Hrvatske bo dovršitev del na veliki avtomobilski Cesti bratstva in enotnosti. V treh delovnih izmenah bo v akciji sodelovalo 11.000 vaških mladincev in mladink ter 6000 srednješolcev in srednješolk iz Hrvatske. Od 15. aprila dela na cesti že 2000 mladincev in mladink. Glavna naloga, ki jo bodo morale izvršiti mladinske brigade, je zgraditev betonskega in asfaltnega cestišča na tistih mestih, kjer so lani izdelali cestišče le iz tolčenega kamenja. Cestišče je treba zgraditi v skupni dolžini nekaj desetin kilometrov, in sicer predvsem pri Slavonskem Brodu,. Novi Kapeli, Novi Gradiški, Okučanih in Kutini.
Naši operni pevci na mednarodnem natečaju za solo petje v Belgiji
Na IX. mednarodnem natečaju za solopetje v Verviersu v Belgiji, ki bo trajal do 21. maja, bodo prvič sodelovali tudi jugoslovanski operni pevci. Iz 16 držav se je prijavilo nad 150 udeležencev. Največ jih je iz Francije in Italije. Iz naše države bo devet udeležencev. Med njimi so članica beograjske opere Valerija Heybalova ter člana ljubljanske opere Janez Lipušček in Rudolf Franci.
F hidrocentrali »Savica« je sačel obratovati drugi agregat
V ponedeljek je začel v hidrocentrali »Savica« obratovati drugi agregat, ki so ga monterji »Hidromontaža« postavili ob koncu marca. Nova hidrocentrala obratuje sedaj z vso zmogljivostjo 3600 kilovatov in bo odslej dajala na leto okrog 16 milijonov kilovatnih ur električne energije.
Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve FLRJ Edvard Kardelj je sprejel v ponedeljek na poslovilni obisk g. Emila Vaillancourta, izrednega poslanika in opolnomočeriega ministra Kanade.
V	Raškem zalivu so dvignili 10.000 tonsko ladjo
Posebna ekipa podjetja »Brodospas« pod vodstvom Nikole Bonifačiča je te dpi v zalivu pri Raši v Istri dvignila iz morja veliko lO.OOOtonsko prekomorsko ladjo, ki je več let ležala potopljena v zalivu in znatno ovirala plovbo. Ker je ladja zelo poškodovana in starejšega tipa, ne pride v poštev za obnovo; zato jo bedo prepeljali v Pulj, kjer jo bodo razstavili in razrezali. Tako bodo naše železarne dobile velike količine starega železa za proizvodnjo jekla.
V	Dalmaciji ni več malarije
Pred vojno je bolehalo v Dalmaciji, zlasti v severnem ravninskem delu in ob izlivu Neretve več desettisoč ljudi za malarijo. Ponekod je bolehalo za malarijo 50 in še več odstotkov vseh prebivalcev. V vasi Vrani pri Vranskem jezeru je bilo še leta 1946 vse prebivalstvo okuženo z malarijo. Lani pa prav v Vrani ni bilo niti enega novega primera okužbe z malarijo. V Dalmaciji ni več malarije, kar je rezultat triletnega prizadevanja ljudske oblasti, da se zatre ta uničujoča bolezen. K zatiranju malarije so mnogo pripomogla tudi melioracijska dela. — Uredili so odtekanje vode in osušili močvirja, kjer je bilo prej leglo komarjev, ki prenašajo bolezen. Tudi v tistih področjih, kjer še niso dovršena melioracijska dela, ni več te bolezni, ker so uničili komarje predvsem s praškom DDT (diditi), ki so ga posipali na malarična področja. Po dovršitvi preostalih melioracijskih del bo prenehala vsaka nevarnost, da se bolezen znova razširi. V predelih, kjer je bila prej razširjena ta bolezen, se je znatno dvignila delovna sposobnost prebivalstva. Hkrati omogočjo melioracije obdelovanje velikih novih površin. Z melioracijami so pridobili za obdelavo že več tisoč hektarjev zemlje.
BRIGADE MARIBORSKE PREDILNICE IN TKALNICE VODIJO V TEKMOVANJU NA ŠAHOVSKI NAČIN
cejšnje rezerve možnih prihrankov v korist ne samo trgovskih, temveč tu- I »Veper« in s tem dosegel veliko delöv-di proizvodnih podjetij.	I no zmago.
Maribor, 25. aprila.
V mariborski Predilnici in tkalnici so že v marcu na pobudo mladine uvedli nov način tekmovanja, tako imenovani šahovski sistem. Na posvetovanju inženirjev in tehnikov v Beogradu so tudi razpravljali o njem in sklenili, da ga bodo uvedli, kjerkoli bo mogoče. V Mariboru sta se dogovorili Mariborska tekstilna tovarna ter Predilnica in tkalnica, da bosta v prvomajskem tekmo-
MEDNARODNI POMEN JUGOSLOVANSKE POLITIKE
V DANAŠNJEM SVETOVNEM POLOŽAJU
Skupna izjava Roggea in Zilliacusa v Jugoslaviji
šin in posameznikov v smislu, v ka- I z mirom na podlagi sporazumov o ne-kršnem razumejo te Izraze na zahodu, ■ rešenih vprašanjih v Evropi (Nemčija,
Beograd, 24. apr. (Tanjug) Danes sta dala podpredsednik ameriške progresivne stranke John Rogge in napredni britanski javni delavec Koni Zilliacus zastopnikom domačega in tujega tiska skupno izjavo, v kateri pravita, da je napravila nanju najgloblji vtis v Jugoslaviji graditev socializma in enotnost narodov. Izrazila sta hkrati svoje prepričanje, da Jugoslavija s svojo borbo za nacionalno neodvisnost in pravice malih narodov ter izvajanje načel Združenih narodov veliko prispeva k stvari svetovnega miru. John Rogge je v Jugoslaviji od 22. marca in je to njegov prvi obisk v Jugoslaviji, Koni Zilliacus pa je v naši državi od 15. marca, pred tem pa jo je večkrat obiskoval. V svoji skupni izjavi poudarjata Rogge in Zilliacus, da jima je ogled Jugoslavije omogočil, da sta prišla do naslednjih skupnih sklepov:
»1. Jugoslovanska vlada in narodi Jugoslavije grade socializem.
2. Prelom s Kominformom ni niti najmanj oslabil narodne enotnosti, niti zmanjšal poleta pri graditvi socializma v Jugoslaviji. Nasprotno, spravil je na površje in ojačil nekatere osnovne težnje v jugoslovanskem komunizmu, ki se razlikuje od sovjetskega komunizma. To se nanaša posebno na spodbujanje ljudske pobude po sindikatih, kmečkih obdelovalnih zadrugah, Ljudski fronti, krajevnih in oblastnih ljudskih odborih; na borbo proti birokraciji; na ukrep za gosp» darsko decentralizacijo in vedno večji pomen avtonomije in statuta posameznih republik; na odločne ukrepe o upravljanju tovarn po delavcih; na svobodno in živahno napravo po vsej državi o vprašanjih, ki so v zvezi s prelomom s Kominformom ter njegovim pomenom za marksistično socialno analizo in tekoče probleme; na svobodo v književnosti, znanosti in
kakor tudi na bistvene elemente so- Avstrija, umaknitev čet in trgovina cialistične družbe; na iskrenost, s ka- i med Vzhodom in Zahodom), na Sred-
tero jugoslovanski voditelji govore o teh stvareh v svojih javnih govorih in v zasebnih razgovorih, priznavajoč, da je treba še marsikaj storiti, toda zahtevajoč, da kritika in to, kar bi moralo služiti kot kritika, ugotovi in preceni dejstva, dobra in slaba, in da govori resnico.
3. V mednarodnih vprašanjih je Jugoslavija trdno zgradila svoje stališče na nacionalni neodvisnosti, na pravicah malih narodov in na načelih, smotrih in obveznostih iz Ustanovne listine Združenih narodov, kakor tudi na zakona, Id bi moral vladati v od. nosib med vsemi državami, velikimi in malimi, kapitalističnimi in socialističnimi. To stališče je v Jugoslaviji izraženo v naziranju, da morajo socialistične države iskreno in stalno sodelovati na temeljni enakopravnosti in vzajemnosti kot partnerji, ki pripo-znavajo skupne koristi in medsebojno spoštujejo pravice, da vsak vodi svojo lastno državo na svoj lastni način.
Toda to pojmovanje mednarodnih odnosov se nanaša tudi na odnose med kapitalističnimi in socialističnimi državami. To je dejansko pojmovanje mednarodnih odnosov, ki je temelj Ustanovne listine OZN«
Govoreč nato o pomenu, ki ga ima stališče Jugoslavije za svetovni mir, pravita John Rogge in Zilliacus v svoji izjavi:
»Ti trije sklepi potrjujejo mednarodni pomen Jugoslovanske domače in zunanje politike v današnjem svetovnem položaju, katere smoter so: vzpostavitev
njem in Daljnem vzhodu; sklenitev sporazumov za mednarodno ureditev vprašanja atomske energije, odprava atomskega in drugega orožja za množično ubijanje; zmanjšanje in omejitev oboroževanja z mednarodnimi pogodbami in ustreznimi določili o nadzorstvu in inšpekciji, vse to v okviru Ustanovne listine Organizacije Združenih narodov kot pravem temelju in sredstvu za mednarodno občevanje.
Jugoslavija dokazuje, da je mogoč komunizem, ki ne veruje, da je potrebno stopiti v enega izmed dveh blokov, ki delita svet in kopičita orožje drug proti drugemu, ki vztraja na Združenih narodih kot alternativi, katera je potrebna za ravnotežje sil in je edina pot, da se doseže mir. Ta komunizem vliva zaupanje v svojo zunanjo politiko s hrabrostjo in močjo svoje domače politike in z dejstvom, da si iskreno in resnično prizadeva, da bi stopal naprej k uresničitvi vedno višje in višje demokracije in svobode kot sestavnega dela socialistične dražbe, ki jo gradi.
Ce ima napredno javno mnenje na zahodu pogum, da pogleda v oči dejstvom in misli s svojo glavo, potem se bo težko izognil sklepa, da daje jugoslovanski komunizem evropskemu socializmu novih moči, svetovnemu miru pa še eno novo priložnost. Zahodnoevropski in ameriški socialisti ter napredni ljudje lahko odločno zahtevajo prijateljske odnose z jugoslovanskim komunizmom, ker se zavzema “	ta zare-
vanju uporabili prav ta način tekmovanja. V vsakem kolektivu tekmuje po 12 brigad, ki tekmujejo med seboj, vselej po dve. Brigada, ki doseže boljši uspeh, dobi eno točko; če je rezultat neodločen, dobi pol točke; brigadi, ki podleže pa se vpiše ničla. Točke, polo-vičke in ničle vpisujejo v veliko tabelo prav tako kakor šahovske rezultate. Mariborčani jih lahko opazujejo vsak dan na Glavnem trgu, na Partizanski cesti in seveda v obeh tovarnah. Sprva je bilo videti, da bo zmagala Mariborska tekstilna tovarna, pred dobrim tednom pa jo je prehitela Predilnica in tkalnica. Danes vodi Predilnica in tkalnica s 106 točkami proti 97, ki jih je dosegla Mariborska tekstilna tovarna. Najboljši brigadi v Predilnici in tkalnici sta pohorska brigada in rdeča brigada. Prva je doslej dosegla 15 in pol točke, druga pa 14 in pol točke.
Koroški Slovenci zahtevajo slovenske srednje šole
Celovec, 255. apr. (Tanjug) Na letni skupščini Zveze mladine Slovenske Koroške, ki je bila v nedeljo v Celovcu, so navzoči odločno zahtevali, da se odpreta v Celovcu slovenska gimnazija in učiteljišče. 250 delegatov slovenskih mladinskih organizacij iz Koroške je sprejelo resolucijo, v kateri se ostro kritizirajo avstrijske oblasti, ki ovirajo izvajanje zakona o dvojezičnem pouku.
Spomenik padlim koroškim borcem
V	nedeljo je bilo v Mariboru Zborovanje članov sekcije Zveze koroških borcev in partizanov. Med drugim so razpravljali o velikem spomeniku padlim koroškim borcem, ki ga bodo letos postavili na tak kraj, da bo viden po Koroškem tostran in onstran meje. Sekcija bo letos organizirala tudi izlete koroških borcev na Koroško.
Železniška nesreča na progi Zagreb—Reka
V	ponedeljek ob 20 se je pripetEW
manjša železniška nesreča na progi Zagreb—Reka. Brzovlak, bi je vozil Jz Zagreba proti Splitu, je trčil med Karlovcem in Draganičem v neko lokomotivo. Eri tem je bil teže poškodovan en uslužbenec, laže pa štirje železniški uslužbenci. Izmed potnikov id bil nihče poškodovan Preiskava je S teka, _________i________________^
Govor Blagoje Neškovlća
v klubu ljudskih poslancev
Prvo zasetlanje okrajnega odbora v Kopru
Istrsko ljudstvo z delom
odgovarja obrekovalcem
Nadaljevanje s 1. strani poštni predal, ki bi bil na vidnem mestu na okrajnem, mestnem, rajonskem ljudskem odboru z označbo, da je namenjen za pošto na ljudskega poslanca, to pa brez poštne takse.
Kakor smo rekli, je ljudski poslanec Clan najvišjega organa ljudske oblasti. Potemtakem ima velike dolžnosti in pravice do organov ljudske oblasti na sploh, posebno pa do organov z območja svoje volivne enote. Dolžan je pomagali ljudskemu odboru pri reševanju njegovih nalog. Posebno mora pomagati pri izdelavi planov za gospodarski in kuiturni razvoj rajona, ki ga obsega volivna enota in dajati konkretno pomoč pri reševanju dnevnih nalog ljudskega odbora na ta način, da bo spodbujal svoje volivce k izpolnjevanju obveznosti do ljudske oblasti.
Kar zadeva pravice ljudskih poslancev v odnosu do ljudskih odborov, bi bilo potrebno ugotoviti kot njihovo pravico, da lahko v določeni obliki nadzirajo delo ljudskih odborov z območja svoje volivne enote. Sodim, da bi bila taka oblika inšpekcije posebno koristna v zvezi s problemom nadaljnje demokratizacije dela organov ljudskih odborov, v zvezi z aktivnostjo zbora volivcev, Sveta državljanov in komisij okrog ljudskega odbora. Potemtakem bi se ta oblika inspekcije dejansko omejevala na določeno politično inspekcijo.
Povedal bi še nekoliko besed o vlogi kluba ljudskih poslancev, članov Ljudske fronte.
Menim, da Je bila prejšnja organizacija kluba v glavnem pravilna in da mora biti novi klub prav tako organiziran, razen manjših izjem: za vse ljudske poslance (člane LF) zvezne Ljudske skupščine mora biti en klub s sekcijami po republikah. Zvezni klub bi mora! izvoliti upravo 11 članov, uprava kluba pa sestaviti potrebno število komisij. Tudi sekcije bi prišle v sestav republiškega kluba ljudskih poslancev, članov LF, s tem, da bodo uprave teh sekcij med zasedanjem zvezne Ljudske skupščine aktivne tu v Beogradu, sicer pa mora biti glavna aktivnost sekcij v republiških središčih.
-Naloge kluba, oziroma sekcij bi bile:
1. Da organizira aktivnost članov v zvezi z Ljudsko skupščino glede na
Izjava Roggea
la ŽfHIaciisa
Nadaljevanje s 1. strani
politika ustreza in globoko vpliva na prizadevanja njegove notranje politike, da bi razširil jugoslovansko revolucijo v resnično demokratično in svobodno socialistično družbo.
Ce bi zahodne sile pokazale zaupanje v prihodnost Jugoslavije in prijateljstvo do njenih narodov in njene vlade ter po Organizaciji Združenih narodov Izvajale politiko gospodar, sodelovanja, vštevši kredite, ne da bi ji poskušale vsiliti politične ali vojaške pogoje, tedaj bi postavile vzoren primer za odnose med kapitalističnimi In ljudskimi demokracijami. To dejstvo in uspeh takih odnosov bi govorila mnogo prepričljiveje kot vse teorije in dokazovanja.
To bi odpravilo zastoj v mednarodnih vprašanjih, razgibalo nove sile in ideje ter ustvarilo izhodišče za nov poizkus, da se doseže mir med Vzhodom in Zahodom. To bi omogočilo zahodnim velesilam, da bi - lahko rekle Sovjetski zvezi In drugim ljudskim demokracijam: »Glejte, naš namen ni, da bi se vmešavali v vaše notranje zadeve ali vas napadli. Ce navežete redne gospodarske in diplomatske odnese z Jugoslavijo, če ustavite vašo propagandno vojno proti njej in spoštujete neodvisnost te države, bomo povsod ustavili našo hladno vojno proti komunizmu, kajti potem bi bile Komunistične partije samo notranja zadeva posameznih držav, ne pa stvar mednarodnega pomena. Tedaj bi lahko razglasili premirje v oboroževalni tekmi, odpravili atlantski pakt in začeli re svati nerešena nesoglasja med nami v neprimerno ugodnejšem vzdušju in se v celoti naslonili na aparat in obveznosti Združenih narodov.«
»Stališče Jugoslavije v mednarodnih odnosih« — sta končala Rogge in Zil-liacus — • »je velikanskega pomena, ker vnaša v položaj novega činitelja, ki podira strogo delitev držav in omogoča reševanje problemov mirti med Vzhodom in Zahodom. Po nekaterih točkah, ki sva Jih poudarila, je to glavni razlog, da verujeva, da mera dobiti Jugoslavija popolno oporo naprednega in socialističnega javnega mnenja v naših državah in da je treba svetovati našim vladam, naj sprejmejo stališče, ki sva ga obrazložila.«
Po izjavi gg. Rosgea in Zilliacusa Bo Jim« zastopniki tiska zastavili več Vprašanj.
Na vprašanje, ali namerevate ukreniti kake korake za izvedbo svojih predlogov, je John Rogge dejal, da bo še naprej zagovarjal svoje stališče v vprašanju Jugoslavije. »Tudi prej sem govoril o Jugoslaviji in še naprej bom govoril 'o njej. le da bom sedaj lahko govoril mnogo točneje« — je dejal Rogce in dodal: »Mislim, da bi bilo treba opozoriti na to, da morajo imeti mali narodi prav enake pravice kot veliki in da se veliki narodi ne smejo vmešavati v zadeve malih držav. To ne spada v program naše stranke, toda tet naše stranke Henry Wallace je večkrat govoril o tem, pa tudi jaz sem to vprašanje omenjal v svojih govorih. Sedim, da bo to sčasoma postalo del našega programa.«
John Rogge je nato izjavil, da namerava iti v Pariz in da bi se rad sestal z naprednim francoskim knji-' ževnikom Jeanom Cassoujem
Odgovarjajoč na isto vprašanje, je Koni Zilliaeus dejal, da ima namen napisati brošuro o Jugoslaviji, da bo 1. maja govoril po angleškem radiu 20 minut o Jugoslaviji, da bo govoril z več osebami v laburistični stranki jn izven nje.
delo ljudskih odborov, na pritožbe volivcev, ha njihovo politično pojasnjevalno dejavnost;
2. da sistematično sklicuje sestanke, na katerih se bodo razpravljali:
predlogi zakonov za prihodnje zasedanje, uspehi izvajdnjä uredb iii dfü-gih predpisov vlade tef sploh problemi zakonitega izvajanja predpisov po organih ljudskih odborov, notranje in mednarodno politično stanje. Po vsem rečenem ne bo preveč, če ponovno pre-motrimo vprašanje značaja dela Ljudske skupščine. — Povsem formalistično in neyazno je, gledati na delo Ljudske skupščine s stališča, če traja njeno delo ali krajši čas in če so seje zafth mive ali ne. Ce Bodo Ijndški poslanci in njihov klub ižpoirtili vsaj prej navedene naloge, se bo že s tem izboljšalo delo Ljudske skupščlnei Z drugimi besedami, kadar bo Ljudska skupščina čim bolj tesno povezana po ljudskih poslancih i ljudskimi množicami in kadar se bodo pri delti Ljudske skupščine vedno upoštevali problemi, s katerimi se deioVne množice vsak dan borijo, tedaj se bo delo Ljudske skupščine še bolj razvilo v smeri resnične socialistične demokracije. Ta cilj zahteva dovolj naporov in dobre volje od vseh nas. Lahko srno prepričani, da bomo ta cilj dosegli, s čimer bonmo tudi na ta način dokazali, da se naši volivci niso zmotili, ko so nas izvolili za svoje predstavnike v ta visoki dom.
Mislim, da bi bilo treba vnesti nekatera načela iz teh izvajanj, v kolikor bodo sprejeta, oziroma tista, ki bodo tu snrejefa, kot osnova statuta klima ljudskih poslancev, članov Ljudske fronte. Predlagam, da Bi klub proučil vse panoge Zaposlitve ljudskih' poslancev, članov Sveta narodov Ljudske skupščine FLIIJ.a
Poleg Centralne veterinarske bolnišnice na Trnovem je poslopje Srednje veterinarske šole, v neposredni bližini šolskega poslopja pa je v novih stavbah udoben brezplačni šolski internat in laboratoriji.
Dijaki' tretjega letnika, ki bodo letošnjo jesen prvi dokončali to šolo, se marljivo pripravljajo za končno diplomo. Od enaintridesetih so imeli ob zadnji redovalni konferenci samo trije negativne ocene. V tekmovanju za 1. maj pa so obljubili, da bodo dosegli stoodstotno pozitiven učni uspeh. Usposabljajo še tudi praktično. Veterinarji iz bolnišnice vzamejo večkrat s seboj ha teren skupine dijakov, tako da tudi pri praktičnem delu pridejo vsi na vrsto. Glavna naloga bodočih veterinarskih tehnikov na terenu bo zatiranje in preprečevanje živalskih bolezni. Z vestnimi in požrtvovalnim delom bodo skupnosti prihranili neštete izgube, v živinoreji in s tem pomagali pri dvigu življenjske ravni delovnega človeka.
Kaj radi se dijaki spominjajo, kako so pred tremi leti prišli v prvi letnik brez šolskih knjig in učnih pripomočkov. Pogumno se je dijak Janko Močnik lotil težkega dela in skupno s tov. predavatelji začel izdajati prve skripte v slovenskem jeziku. Tudi ljudska oblast je uvidela potrebo po
Ameriški srednješolci v Beogradu
Včeraj je prispela v Beograd skupina ameriških srednješolcev, ki potuje že od 10. t. m. po naši državi. V tej skupini je 23 srednješolcev iz internata mesta Cimvai v državi Maine v ZDA, 2C0 milj severno od Bostona. — Skupina je obiskala že vse države Južne Amerike in nekaj zapadnih evropskih držav. V našo državo so prispeli ameriški srednješolci iz Italije in so si pri nas ogledali najprej Postojnsko jamo. V Ljubljani so bili 17. t. m. ter so obiskali Litostroj in razne šolske in znanstvene ustanove kot gostje CK Ljudske mladine Slovenije.. — Iz Ljubljane so odpotovali v Zagreb.
V Beogradu ostanejo ameriški srednješolci štiri dni. Ogledali si bodo filmsko in pionirsko mesto, gradbišča Novega Beograda, razne znanstvene in šolske ustanove In zanimivosti. Na potovanjih jih spremljajo predstavniki naših mladinskih organizacij. Kakor že v Ljubljani, tako so ameriški srednješolci tudi v Beogradu zatrjevali, da so na svojem potovanju videli in spoznali mnogo zanimivega in poučnega ter da jim zlasti pot po Jugoslaviji odpira nove poglede na življenje in svet.
Za poglavje o deželi in ljudstvu Sem mogel v Zgodovini slovenskega naroda s pridom uporabiti poročila tujcev, ki so prepotovali slovenske dežele ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Ti so na svojem potu res videli, kaj narod dela in kako živi, ker so se mudili sredi med njim. Drugače je že postalo, ko si mogel s Prešernom reči, da po železni cesti »iz Liubljane v druga mesta kakor ptičelr poletim«. Cele pa s prebivalstvom skoraj sploh ne pride v dotiko sodobni potnik, ki s »samodrčem« prebrzi v nekaj Urah po avtostradah državo od enega konca do drugega aii ki s »samofrčem« kakor glas urno premeri nebo nad nami. Zato pa tudi današnji potniki (če ne izpisujejo Baedeckerjai) ne vedo iz svojega nič povedati o posebnostih dežele in o navadah ter življenju ljudstva. izjemoma mordä kaj malega o glavnih mestih in mednarodnih hotelih, kjer so postreženi v svojem jeziku in po svojih običajih.
Ce smo poznali in izčrpali novejše tiskane potopise, pa smo glede starejše dobe bili prepričani, da ne moremo pričakovati novih odkritij. A je
V novomeškem okraju posveča Zveia bofcev posebno skrb zlasti prednjaški tfgoji
Zveza borcev v novomeškem okraju še dolgo po ustanovitvi ni pokazala prave delaviiošli, Korleč preteklega leta je bil okrajni odbor reorganiziran, posle sekretarja pa je prevzel tov. Avgust Moro, ki je zastavil vse sile» da se je delo £0 poživilo, V organizacijo je 2442 članov, od katerih je najmlajša 13 letita pionirka Jožica Brulc iz Gotne Vasi, najstafejša pa 83 letna Koširjeva mama iz Straže, V kmečkih delovnih zadrugah je včlanjenih 44 članov, na lloVo pa je podpisalo pristopne izjave še 1Ö članov. Na spodbudo Zveže borcev je bilo v okraju Ustanovljenih 6 Strelskih družin s 304 člani, Posebno pozornost je organizacija posvečala predVojaški vzgoji. Lani so člani Zveze borcev opravili 9014 ur prostovoljnega dela.
O dosedanjem delu in o bodočih nalogah so se izvoljeni delegati pogovorili na okrjnl konferenci 23. aprila v Novem mestu. Izvolili so nov okrajni odbor ter Sprejeli plan dela za tekoče leto. Od 27. aprila do 9. maja bo v Novem mestu odprta razstava tiska in dokumentov NOB, Velika skrb bo v letošnjem letu posvečena zbiranju zgodovinskega materiala iz časa narodno osvobodilne borbe. Po vsem okraju bodo označeni važnejši kraji, hiše, pota. prehodi itd., ki so služili ali so bili ustanovljeni v času narodno osvobodilne borbe.	—pr.
Prof, dr. Kužička v Sarajevu
Zdani znanstvenik prof, dr, Leopold Hužlčka, imetnik Nobelove nagrade, ki se že dlje čaša mudi V naši državi, je odpotoval v ponedeljek iz Beograda v Sarajevo, kjer bo na medicinski fakulteti predaval o organski kemiji.
učnih pripomočkih ln v to investirala precejšnje vsote denarja. Sčasoma so uredili anatomski, fiziološki, nato patološki laboratorij; predvidena Sta še kemični in bioldški. Ob takem razmahu zavoda in zaradi vedno večjega dotoka novih dijakov, so postali prvotni šolski prostori pretesni. Treba je bilo graditi. Pri tem delu so dijaki prispevali preko 8000 udarniških ur,
Niso marljivi samo pri učenju. Tudi pri fizkulluri in kultumoprosvet-nem delu so dosegli lepe uspehe. Za uspešno delo so že dvakrat prejeli prehodno zastavico rajonskega in mestnega komiteja LMS.
Mnogo tovarišev bo letos spet dokončalo četrti razred gimnazije. Pozanimajte se že zdaj, da se boste potem laže odločili.	J. T.
V Prekmurju ne bo zaman
»Teden cest«
V »Tednu cest« so se krajevni ljudski odbori in frontne organizacije v mursko-soboškem okraju resno lotili dela. V okraju so Začeli S popravljanjem cest že v soboto, dan pred začetkom Tedna, Ta dan je bilo na ceste navoženega že preko sto kubikov gramoza.
Tudi nedeljsko slabo vreme ni oviralo frontovcev pri delu. Pred Spomenikom Zmage v Murski Soboti, kjer je bilo glavno zbirališče, so se zbrali člani sindikalnih podružnic, ki so s 14 tovornimi avtomobili razvažali gramoz,” 35 mladincev — gojencev kmetijske šole v Rakičanu — je v šestih urah naložilo in razložilo 70 kubikov gramoza. Poleg tega so mladinci v gramozni jami v Bakovcih presejali ta dan 30 kub. metrav gramoza.
Frontovci so v nedeljo očistili v Murski Soboti mestne ulice. Tudi krajevni odbori po vseh vaseh, razen v Salamencih in Cernelavcih, so dobro izvršili vse priprave. Posebno v Pre-danovcih, Petanjcih, Fokovcih, Mo-ščancih, Bokračih in Krncih bodo kmetje svoje ceste temeljito popravili. Najslabše je v Cernelavcih, kjer se odborniki izgovarjajo na delo na zadružnem domu, ki pa kljub temu že lep čas počiva,	H.
vendar vprav zadnji čas prišel na dan sila zanimiv vir. ki so ga furlanski literarni zgodovinarji bežno omenili pred sto leti. pa je potem spet zapadel v pozabljenje. Je to vatikanski latinski kodeks št. 3795, ki ga je leta 1943 kot 103. zvezek serije Studi e testi izdal Gius. Vale pod naslovom: Itine-rario di Paolo Santonino in Carinita, Stiria e Carniola negli anni 1485—1487. Za Nemce je potopis priredi! Rudolf Egger: Die ReisetagebUcher des Paolo Santonino (Celovec, 1947). Pavel San-tonino je bil med 1. 1469 in 1506 kancler oglejske patriarške kurije. V 1. 1485. 14R6 In 1487 je Spremljal na vizitacijskem potovanju lasunskega. kaprulanskega (Caorle) škofa Petra Karla, ki je vodtl Oglejsko cerkev kot generalni vikar patriarha in kardinala Marka Barba (1471—1491), ki se je kot patriarh ustavil v Ogleju samo enkrat (1472) in še to le bolj mimogrede.
POVOD VIZ1TACIJE IN
značaj Potopisa
Po zadnjih turških vpadih 1. 1480. 1491 ia 1493 w bUt pfiMdet« Mita*
Koper, 25. aprila. V nedeljo je bilo V Kopru prvo zasedanje novega okrajnega ljudskega odbora. Kot gostje so bili navzoči predstavniki Jugoslovanske armade in svetovalec tržaškega mestnega sveta dr. Dekleva.
Po poročilu verifikacijskega odboru so se nekateri delegati v Smislu Vo. livnega odloka odrekli svojim mandatom v korist namestnikov, iinkai Je bilo izvoljeno delovno predsedstvo s tov. Julijem Beltramom na čelu. Tov. Beltram je v svojem političnem poročilu poudaril veličastno zmago Ljudske fronte ha volitvah in dejal, da je uspeh tem večji, ako se upo. števajo okoliščine, V katerih so Zlasti v obalnih mestih volili volivci. Ljudstvo istrskega okrožja bo Znalo tudi čuvati in nadalje razvijati deinokriu lične pridobitve narodno osvobodilne borbe. Tov, Beltram je končal svoj govor Z besedami: »Mi se bome na. prej borili Za mir, graditi in utrjevali ljudsko oblast, poglabljali Bratstvo med Slovenci, Italijani in Hrvati, ši. rili resnico o naši stvarnosti proti lažem in obrekovanju, ter preprečili vsako nasllstvo naših sovražnikov. Prrtestlratno proti nesramni gonji tržaškega, italijanskega in lntormbi-rojskega tiska proti prebivalstvu istr. skega okrožja in njegovi oblasti, Za*
Peking, 25. apr. Kakor poročajo kitajske časopisne agencije, so kuotnlrh tanške čete ha Halnähu pred popolnim razsulom, odkar So enote narodno* osvobodilne vojske osvobodile glavno mesto tega Otoka Hoihoti. Kubmintžn-ški poveljniki iri civilni funkcionarji «o že zapustili otok ter odpotovali Z ladjami neznano kam. Pet kuomiutan-ških armad “* približno 125.000 mož — se mora vdati ali p» jim grozi popolno uničenje, Ker ni nobene možnosti, da bi se umaknile, Doslej Se je že več
y nanoLj vrstan
Tokio, 25. aprila. Agencija France Presse prinaša uradno poročilo iz Tokia, po katerem bodo okupacijske čete kmalu zapustile področje Tokia, zaradi česar bo japonska vlada spet dobila razna poslopja v mestu in instalacije. V Tokiu bodo po tej vesti ostali samo tisti, ki so v službi Mac Arthurjevega glavnega štaba.
Teheran, 25. aprila. Policija v Ma. zandernnu (južna Perzija) je streljala na tekstilne delavce, ki so demonstrirali in zahtevali povišanje mezd. Pet delavcev je bilo ubitih, večje število pa ranjenih.
Bukarešta, 25. aprila. Danes se je v Bukarešti začela pred vojaškim so. diščem obravnava proti 8 romunskim državljanom, ki so biii v službi britanske in ameriške obveščevalne služ. be. Obtoženi so veleizdaje in vohunstva V korist ZDA in Velike Brita. nije.
Him, 25. apr. Celotna mladinska federacija Saragatove socialnodemokratske stranke, v kateri je včlanjenih približno 20.000 mladincev, je sklenila izstopiti iz stranke ter se razglasiti za avtonomno.
Tel Aviv, 25. apr. Uradni izraelski predstavnik je izjavil nocoj, da je priključitev arabskega dela Palestine k Jordanu enostransko dejanje, ki ga »Izrael nikakor ne more priznati«.
Washington, 25. apr. Funkcionarji ameriškega ministrstva za zunanje zar deve so izjavili, da je britanska vlada predlagala vladi ZDA, naj prevzame velik del britanskih gospodarskih obveznosti v Indiji, Pakistanu in jugovzhodni Aziji.
London, 25. apr. Vodja opozicije v britanskem parlamentu Winston Churchill in njegov namestnik Antony Eden se bosta sestala z ministrom za zunanje zadeve Bevinom še pred sestankom treh ministrov za zunanje zadeve zahodnih sil. V Londonu sodijo, da je sestanek Churchilla in Edena z Bevinom v zvezi z dvostrankarsko politiko laburistične vlade.
vllne cerkve in pokopališča po Sloveniji, ki jih je bilo treba nanovo posve-1 titl. Nič manj prizanesljivo niso nastopale ogrske čete Matije Korvina, ki jih je poslal zoper cesarja Friderika III. Od Turkov in Ogrov so trpeli zlasti oltarji, ki so jih razdirali, da so se polastili dragocenih relikvijskih skrinjic. Vizitacija po škofu je bila po cerkvenih predpisih potrebna. Saj je koüsekractjo mogel izvršiti le škof, ki naj bi obenem birmal stare in mlade, se prepričal o verskem življenju ljudstva in odpravil pomanjkljivosti pri kleru.
Za škofovega spremljevalca in stro-kovnegu svetovalca je bil določen Pavel Santonino, tajnik patriarške pisarne, laik in jurist, doma iz južne Umbrije, ki je živel v laškem Vidmu, kjer je imel hišo, na deželi pa posestvo. V svojem dnevniku opisuje Santonino čisto natančno svojo in vizitntorjevo pot. Govori o prometnih razmerah, o vremenu, o gradovih in njih usodi, o utrdbah, mestih in samostanih, o farnih in podružnih cerkvah, ki jih je škof posvetil, o številu in starosti birmancev, o številu duhovnikov, o družabnih razmerah in navadah, o življenjski ravni, o prem čiščih in sobni opremi, o živini, ribnikih in deželnih pridelkih.
Vidi la priznava meriikake vrline
man se trudijo, da bi s svojo lažnivo
gonjo zavrti naš ustvarjalni polet.«
Po govoru tov. Julija Beltrama in predsednika okraj, izvršilnega ljudskega odbora Viktorja Corsijä je bil za predsednika novega izvršilnega odbora Franc Kralj * Petek, za podpred. sednika Viktor CorSi, za tajnika pa Ivan Knez.
AmeriSko-hfitänska
finančna pogajanja
Washington, 25, apr, Uradni Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve Michel Mac Dermott je izjavil na tiskoVni konferenci, da ZDA še niso Zavzele dokončnega stališča do šteriinških dolgov Veiike Britanije. Ko je poudaril, da so govorili o britanskih šteriinških dolgovih na sestanku ministrov Za finance ZDA. Velike Britanije in Kanade Septembra 1949 v Washingtons je Mac Dermott dejal, da bodo zaslišali tudi druge prizadete države, preden bodo izdelali dokončni načrt za rešitev tega vprašanja.
Britanski šieflinški dolgovi so nastali med drugo Svetovno vojno, ko je Velika Britanija jemala blago na kredit. iz britanskih kolonij in držav britanske skupnosti narodov.
tisoč kuomihtanškiii vbjakov vdalo enotam kitajske narodnoosvobodilne vojske. Agencije Sporočajo, da bodo enote narodnoosvobodilne Vojske že v bližnjih dneh docela zagospodovale na tem otoku, ki ima 13.500 kV. km in je bogat z železnimi rudami, premogom iti petrolejem.
Incident n« Pacifiku
Washington, žš. apr. (AFP) Neka mehiška torpeđovka je zaplenila šest ameriških ribiških ladij, ki so plule v teritorialnih vodah Mehike. Spričo tega je ameriško zunanje ministrstvo sporočilo, da ZDA ne morejo sprejeti že dolgo znano stališče mehiške vlade, naj bi se pas teritorialnih voda Mehike zožil na 9 milj v oddaljenosti od obale. Ameriška vlada, ki meni, da pas teritorialnih voda ne sme biti širši od 3 milj, je ukazala svojemu konzulu V Tampicu, naj uvede preiskavo o tem incidentu.
Prebivalstvo Kitajske
Šanghaj 25 aprila. Kakor poroča šangha.iski časopis »Ce Fan Dži Pao«. ima Kitajska 485,687.1X10, od tega 393 miljofiov 978.000 kmečkega prebivalstvu.
Bogomolov — namestnik
Višinskega
Moskva, 25. apr. (Tass) S sklepom sovjetske vlade je bil imenovan dosedanji veleposlanik ZSSR v Franciji Bogomolov za namestnika ministra za zunanje Zadeve ZSSR Za veleposlanika ZSSR V Franciji je imenovan A. P. Pavlov, ki je bil razrešen dosedanje dolžnosti kot izredni in opolno. močeni poslanik ZSSR v Belgiji In Luksemburgu.
Cripps vztraja pri vladnem proračunskem predlogu
London, 25. apr. (Reuter) Snoči je bila v Spodnjem domu končana proračunska razprava. Vodja opozicije Winston Churchill je izjavil, da bo opozicija glasovala v sredo proti povečanju davka na petrolej in kamione. Grajal je laburistično vlado, kako je porabila ameriško posojilo in finančno pomoč, ki so jo dali Britaniji dominioni.
Minister za finance Stafford Cripps je zaključil debato in izjavil, da ostane vlada pri svojem predlogu proračuna ter ponovno poudaril, da odpada velik del proračunskih izdatkov na obrambo in druge državne izdatke.
Vojaštvo razstii'lid ladje v Londonu
London, 25. apr. Urad za delo je pozval danes stavkajoče pristaniške delavce, naj se vrnejo na delo, sicer bodo izgubili vse pravice., Vlada je poslala v londonsko pristanišče nadaljnjih 500 vojakov za iziovarjanje živil. Sedaj dela v pristanišču že 1500 vojakov.
in prednosti prebivalstva teh dežel pred Italijani, čeprav jih naziva barbare, toda ne v zaničljivem, temveč v humanističnem smislu kot neromane. Priznava tudi, da je bilo ljudstvo veri in cerkvi vdano in globoko pobožno, pa čeprav je bila duhovščina vdana posvetni lagodnosti in je kljub vsem prepovedim živela v konkubinatih. /
Pisec se nam na vsak korak razodeva kot humanistično izobražen človek z lepim darom za opazovanje in karakterizacijo ljudi. Ne pozabi omenjati niti ostankov klasične antike, niti rokopisov in knjig ter paramentov v župniščih in cerkvah. Kot pravi juž-n.iak kaže vedno jasen pogled za denar in materialne vrednote; je človek, veren sicer, ki pa zna in hoče živeti in še vedno raduje ob dobro založeni mizi izbranih jedi in pijač. V spis je vpleter~pravo zbirko jedilnih listov in nikoli ne pozabi poleg drobnih malenkosti omeniti oblek ter nakita ženft.
Njegovo poželenje po uživanju nam odkriva pravega renesančnega moža z neprikrivano počutnostjo in moralno popustljivostjo, ko se je po gradovih pri razkošnem obedu in opojni pijači s svojimi pogledi in mislimi rađovol i no in z naslado obešal na žensko ie-lesno lepoto. Pri njegovi nravstveni prizanesljivosti je razumljivo, da Santonino Ucoraj nikdar ne omenja, kaj
ATstfijsko-jugoslovanska trgovinska pogajanja
Cfelovec, 25. apr. Včeraj so bili v Celovcu razgovori med predstavniki gospodarskega oddelka pokrajin.-ke vlade na Koroškem in predstavniki jugoslovanske trgovinske delegata e na Dunaju o razširitvi trgovinskih stikov med Jugoslavijo in Avstrij,. Posebno predstavniki Koroške in Slo venije so izrazifi željo, da se obšlo, ječi stiki še bolj razvijejo in razširi; Današnji tisk prinaša poročilo o teh razgovorih in pozdravlja pobudo zs uvedbo tesnih trgovinskih stikov med obema sosednima državama.
Nadaljevanje razgovorov o mirovni pogodbi z Avstrija
Washington, 25. apr. (AFP) Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je objavilo. da se bodo štirje namestniki ir: nistrov za zunanje zadeve sestali -Londonu, kjer bodo nadaljevali mr govore o mirovni pogodbi z Avstriy
Neodvisnost Avstrije je eden ir: glavnih smotrov ZĐA. V zvezi s f-?: poudarjajo, da vlada ZDA r.e naspn tuje avstrijskim predlogom za ola;:-nje okupacijskih bremen.
Preosnova fol. vlade
Praga, 25. apr. (CTK.) Pred?'dr.-: republike Klement Gotv/ald je oprostil generala Ludvika Svobodo na njegovo lastno željo dolžnosti ministra narodno obrambo in ga imenoval podpredsednika vlade. Generalu Labodi je poverjeno hkrati tudi v h državnega urada za fizkulturo in s, Dosedanji vod.ia tega urada Kop. je bil razrešen svoje dolžnosti.
Predsednik Gotwald je imenoval ra ministra za narodno obrambo dr. v-kseja Cepičko, dosedanjega ministra pravosodje in voditelja državnega da za cerkvene zadeve. Pošli, ki jih e doslej opravljal Cepička. so biii jeni dr. Stefanu Reisiu, šefu pred?. -nikove pisarne.
Obsodba vohunov v fSb
PrSga, 25. apr. (Tanjug) Drž v -sodišče v Klatbvu v jugozahodni O-šk-oslovaški je izreklo obsodbo n-; skupino 30 mož in žena. ki so biii r-b-toženi. da so organizirali velike v hunske mreže za pripravo oborež-!;-napada na Češkoslovaško. Plzenski r-■opis »Pravda» piše. da so se pripravljali na napad v zimi 1. 1949 ob pripori neke tuje velesile. Glavni r'~" -ženec Jožef Brttša j» bil bfcsnyv *• smrt kot »agent obveščevalne ZDA«. Ladislav Redba! na rta?: •• ječo. drugi obtoženci pa us 3 d-- j let zapore.
Politične smernice Plastirnsnve vlade
Atens, 25. apr. (Tanjug.) Vcer-v' V predsednik grške visde Plasiira? vedel V parlamentu smernice m ' in zunanje politike nove grške v
Govoreč o notranji politiki vlad*. ’ Piastira* objavil odlok o terjati 1 bivših partizanov in napoved« upravnih davčnih, finančnih in darsSih sprememb.
O zunanji politiki je Plastaras iz» vil, da je prostor Grčije na sjranl a hodnih držav in da bo Grčija še na;. •* sodelovala v okviru OZN. prav pa tudi v evropski uniji Izrazil Ijo, da bi Grčija obnovila prije'- -zveze s svojimi balkanskimi sosed Grška viada je pripravljena pr hi vse možnosti za zboljšanje teh ( trsov.
Snežni vihar t Angliji
London, 25. apr. Nad Anglijo, ? pa nad Severno Škotsko jc besndJ minulo noč hud snežni vihar ki ip dosegel hitrost nad 190 km. V irr donu je zapadel sneg tn je ten., . ratura padla globoko pod ničlo. Zaradi snežnih zametov so nastale pr;, metne težave- Tudi v Franciji it snežiio.
Ilazstava
»Ljubljana v borbi«
Juiri dopoldne beda odprti v Moderni galeriji razstavo «Ljubljana ' borbi«, ki jo je organiziral mestni odbor Zveze borcev. Razstava fc« i prta vsak dan od 8. do 18. brez prekinitve do 9, maja.
Iz obilice zbranega zgodovinske?* gradiva so prireditelji odbrali irr. bolj značilne predmete, s kater:: skušajo vsaj v širokih potezah s sli ko in besedo pokazati delo mest« Ljubljane med osvobodilno borbo.
Ves čas razstave bodo tamkaj pred. vajah filme s pojasniinimi teksti o te) najbolj slavni dobi naše zgodovine.
se Je na vizitsciji ukrenilo zoper pre šustne duhovnike.
Mimo teh opisov odslej ne bo mogel nihče, ki bo hotel postaviti zgodovinsko sliko kulturnih in gmotnih razmer na naših tleh proti koncu srednje?* veka. Saj pa Santonino nudi vsakomur nekaj, zlasti domcznancem, geneslc-gom in poznavalcem materialne in naselitvene kulture, lingvistom in topografom, praznih rok pa ne bo ostal niti raziskovalec naših državnopravnih starin niti navadni bralec, ki ga bo zanimal pogled v družabno in gospodarsko -vsakdanjost preteklih časov in bo često presenečen spoznal, da je marsikaj izza onih časov ostalo take. kot je bilo, mnogo pa je seveda postalo drugače.
Itinerar (potopi») je pisan v latinščini, ki pa zanj za gladko razumevanje povprečno znanje tega jezika komaj zadostuje. Za spis, ki ga je Santonino namenil sebi v spomin, svojim videmskim prijateljem v pouk in zabavo in morda tudi v svoj zagovor, :eš da je to bilo le zabavno in pridobitno potovanje, se je zanimati tudi Barbov naslednik patriarh in kardinal Dominik Orimani. kateremu je avtor podaril svoj Itlnerarium, ki je potem 1549 prišel v vatikansko knjižnico.
(Nadaljevanje),
Ali hi ne hotel hiti veterinar?
DREVI OB 20 BO V LJUBLJANI V( VELIKI UNIONSKI DVORANI
SVEČANA AKADEMIJA
V CAST 9 OBLETNICE USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE. SODELOVALA BOSTA ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE TER BARITONIST VLADIMIR RUZDJAK IZ ZAGREBA. —
VSTOP PROST,	IZVRSNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE
Dr. Jos. Mal
Z oglejskim vieltatorjem
(1485-1487)	po Sloveni)!
Kuomintanške čete na otoku Hainanu
so v popolnem razsulu
26. aprila 1950 / st. loo / SEO^ENS&I POROČEVALEC Str. S
' ase prijateljice, znanilke po mladi in toplega vremena, la stavice, so se vrnile. Marsikje je pod ostrešji zopet oživelo ne bo dolgo, pa bodo začivkali tudi mladiči.
Nabirajmo korenine navadnega gabeza
Začela se je sezija nabiranja zdravilnih zelišč. Cene s stimulacijo so določene za vsa zdravilna zelišča. Nabiralcem se odpira nov vir dohodkov, razen tega pa dobe še razno koristno blago.
Za izvoz potrebujemo neomejeno količino korenin navadnega gabeza ali plušča (Symphytum officinale). To je 30 do 80 cm visoka trajnica, ki ima v zemlji nekako 2 cm debelo, večglavo, zunaj temno rujavo, znotraj belo korenino. Steblo nosi jajčasto suličaste-liste in umazano vijoličaste zvonaste cvete. Vsa rastlina je trdokocinasta. Cvete od maja do avgusta. Nabiramo korenine zgodaj spomladi, ko začne rastlina poganjati, tako da jih izkopljemo, odrežemo ostanke nadzemnih lov, jih operemo, razrežemo podolž in posušimo na soncu ali na topli. peči. Navadni gabez raste ob jarkilf, studencih in na močvirnatih travnikih, v večjih količinah zlasti v Prekmurju.
Spomladi nabirajmo še korenine in korenike baldrijana, sladke koreninice in trobentice, lubje navadne krhlike ilhr.mnus franaula), kranjske krhlike iRhamnus failax) in bele .vrbe (Salix ; rn). vso rastlino s koreninico vred p?, od kopitnika (Asarum europaeum). '.:	informacije dobite pri kmetijskih
. črugah in pri trg. podjetju »GO-SAD«c, Prečna ul. 4, Ljubljana.
V Gradac« bo do 1. maja dograjena opekarna
Gradaška opekama, ki je bila pred \( ni. že opuščena, med vojno pa razdejana, je bila v zadnjem času ponovno zgrajena. Stroji so montirani, tesarji pa zaposleni pri zaključnih delih “a sušilnice opeke. Za letošnji 1. maj no v opekarni majhna slovesnost, združena z začetkom obratovanja. Gradaška opekama za zidake je vso !e-■ šnjo produkcijo zidakov namenila domačim potrebam, da si bodo med vojno prizadeti Belokranjci dokončno pozidali in popravili hiše, ki so jim bile med vojno požgane.
Vodja opekarne tov. Julij Mazelle, ki mu je uspelo obnoviti to pomembno okrajno podjetje, je mnenja, da bo obrat gradaške opekarne v prihodnjih letih kril ne samo domače belokranj-5te potrebe, temveč bo opekarna lahko tudi izvažala zidake v kraje izven Erie Krajine. Ponovna obnovitev opekarne je velika gospodarska pridobi->:v za Gradac. Delavci v opekarni so t.orili svojo dolžnost. Prav bi bilo, da kpolnl svojo dolžnost tudi okraj, kaj-d deiavci že dva meseca niso prejeli prisluženih mezd.	—c
V nedeljo bo drugi množični
pregled spomladanskih setev
Štirinajst dni po prvem množičnem pregledu pomladanskih posevkov organiziraj«) ljudski odbori s sodelovanjem mbožičBih organizacij drugi tak pregled. Podoven pregled je potreben zatOj ker prvič niso po vseh okrajih in krnjih dobro pregledali posejanih površin, še manj pa seveda pokreniii vse potrebno, da se dosedanje pomanjkljivosti pri setvenih delih odpravijo. Okraji Ptuj, Novo mesto, Trebnje in Tolmin še danes ne vedo, koliko površin je na njihovem področju posejanih. Ker leh osnovnih podatkov nimajo zbranih, seveda ne morejo uspešno ukrepati, da se zagotovi vprežna živina, delovna sila, seme in vse dnlgo potrebno pridelovalcem, ki so v stiski. Po zbranih podatkih naj bi bilo v jeseniškem okraju posajenega samo 9 odstotkov krompirja, ki je v planu, v okraju Postojna 13 odstotkov, v okrajih Kranj in Šoštanj pa po 20 odstotkov. Drugi okraji beležijo dosti boljše rezultate in sicer 40 do 50 odstotkov. Po zbranih podatkih naj bi bilo v okraju Črnomelj posejanega šele S odstotkov jarega lanu, v Grosup-lju 18 odstotkov, v Krškem pa 30 odstotkov. Tudi setev sončnic je v nekaterih okrajih, kakor kažejo njihovi podatki, Zaostalo. Tako naj bi bilo v okraju Lendava posejano šele 8 odstotkov, v okraju Celje - c&olfca 16 odstotkov, v okraju Radgona pa 18 odstotkov sončnic.
Čeprav je v večini krajev in okrajev prvi množični pregled pokazal, kje je setev v zastoju in tako nudil ljudskim odborom ter množičnim organizacijam dragoceno gradivo in napotke, kje naj. poprimejo za delo, da bo nadaljnja setev uspešnejša, je to gradivo vendarle ostalo premalo izkoriščeno, Pri prvem pregledu so odgovorni organi predvsem posvečali pozornost površinam, kjfer je bila setev očitno ogrožena, premalo pa šo se zanimali za površine, kjer je setev samo v zastoju. To pomanjkljivost bo treba pri ponovnem pregledu odpraviti. Podatki, ki smo jih zgoraj navedli in ki govorijo o tem, koliko je izpolnjen setveni plan nekaterih važnejših pomladanskih kultur v posameznih okra-
jih, pa daj bodo resno opozorilo vsem, ki so za setev odgovorni. Res so ponekod številke nizke zaradi slabe evidence, vendarle pa te številke kljub temu kažejo, da s Setvijo marsikje ni vse v redu.
Deževho vreme, ki je nastopilo po prvem množičnem pregledu, je marsikje zavrlo setvena dela. Zato bo treba seveda spremeniti operativne načrte, ki so jih za setev napravili ljudski odbori in množične organizacije. Marsikje bo treba mobilizirati več vprežne živine in poljedelskih strojev in okrepiti medsebojno delovno pomoč. Le tako bomo lahko nadomestili to, kar je bilo doslej zamujeno.
Navodila, ki so jih objaviii naši dPevtii časopisi in Kmečki glas za prvi mhožičhi pregled, veljajo tudi za drugega. Na ta pregled naj se okrajni ter krajeyrti odbori in frontne organizacije pripravijo z največjo resnostjo, kajti le približno dva tedna je še čas za setvena dela. Od tega, kako bomo ta dva tedna izkoristili, je odvisen končni uspeh pomladanskega setvenega plana, izpolnitev obveznosti, ki jih imajo pridelovalci do skupnosti in tudi redna preskrba vseh naših delovnih ljudi. Predvsem je važno, da krajevni ljudski odbori po lastni pobudi
poskrbijo za dober pregled, kakor so to storili krajevni Odbori v gor iškem okraju pri prvem pregled«. Krajevni odbori ca noben način ne smelo dopustiti, da bi se pregled izrodil v birokratsko ugotavljanje številk od strani peščite okrajnih aktivistov, kakor se je to zgodilo v okraju Ilirska Bistrica, kjer so okrajni aktivisti že en dan pred prvim pregledom sami s ugotovili», koliko je posejanega. Pomoč okrajev je seveda koristna in potrebna, uspešna pa bo le tedaj, te bodo pri pregledu sodelovali vsi krajevni odbori in najširše množice ljudstva.
Gesio drugega množičnega pregleda naj bo: ne pregled zaradi pregleda, temveč zato, da se organizira takojšnja pomoč pri setvenih delih povsod, kjer je potrebna.
Krajevni odbori, ki so prvi pregled dobro opravi«, lahko opustijo pregledovanje na terenu, važno pa je, da se z Vaščani pogovorijo glede pomoči, ki jo je treba nuditi posameznim pridelovalcem in da tako pomoč takoj Organizirajo. V krajevnih odborih pa, kjer še ne vedo, koliko je posejanega in kjer je setev ogrožena, je treba seveda najprej ugotoviti posejane in ogrožene površine, nato pa organizirati pomoč.
Tehten pomenek o važnih vzgojnih
vprašanjih
Enaka pravica za vse, prednost pa tistemu, ki jo zasluži
Kamnik, 16. aprila.
V poslovalnici št. 1. okrajnega podjetja »Meso« imamo za poslovodkinjo tovarišico, ki se še vedno ni otresla nekdanjega načina poslovanja. Namesto da bi enakomerno upoštevala vse odjemalce, daje prednost tistim, ki ji dan na dan nosijo v raznih košarah jajca, mleko in podobno. Takšnim ni treba čakati pred vrati, ampak jim postreže kai v veži. Ta poslo-vodkinja ne pozna invalidov, nosečih žena in udarnikov, ki bi res morali imeti prednost. Zato tudi razobeša tablico, ki opozarja na prednostno pravico takšnih državljanov, samo takrat, kadar nima blaga.
Tako pa ni samo v tej mesnici. Pro-tekcionnaštvo se je vgnezdilo tudi v poslovalnici »Triglava«. Pred nekaj časa je dobila ta poslovalnica večje število »gumaric«. Poslovodkinja je pripovedovala vsakomur, kdor jo je hotel poslušati, da je teh čevljev zmanjkalo,- A glej čudo! Čeprav so bile »gumarice« razprodane, so jih v »Triglavu« naslednji dan še vedno prodajali. Seveda ne tistim, ki so poslo-vodkinji verjeli.
Ob takih pojavih se delovni ljudje resno sprašujejo, kako dolgo bo še v Kamniku tako. Po kakšni pravici bodo še kar naprej deležni blaga ljudje, ki skoraj nič ne prispevajo skupnosti, in kako dolgo ga bodo nezavedni in koristoljubni uslužbenci še kratili tistim, ki nimajo s čim kupiti njihovo naklonjenost?	R F.
DNEVNE VESTI
KOI-EOA K
Sreda. 25. april»: Z deal ar.
Četrtek, 27. aprila: Peregrin.
SPOMINSKI DNEVI
S'. I”. 1529. — Roj m slavni kirurg Theodor Bil rotil, prvi operater želodca ln požiralnik».
S). IV. 1215. — Med prvo svetovno vojno V "Ipisan londonski pakt. ki j? prepusti; Italiji za nagrado Slovensko Primorje s Trs-tom. 2S dni pozneje je Ito-iija. do tedaj zaveznica Avstrijo, stopila v vojno proti njej.
». IV. 1942. - štajerski bataljon je izvedel dva uspel» rapad»: na. mlnjk Trbovlje in na r,eniško postojanko pa Sv. Planini nad Trbovljami.
*8. IV. 1945. — Turčija je napovedala Nemčiji volno, nekaj dni pred njeno kapituiaoijo.
DEŽURNA LEKARNA 0»i tr»lna lekarna. Tromoatje Trst Franceta Prcäe.rr,».
•
Mestni odbor Osvobodilne fronte v
LlubUanl vabi vse brigadirje in udarnike. kateri so bili v frontnih brigadah na Pšati aii v gozdnih akcijah, da se udeleže centralnega posveta 27. aprila ob 10. zjutraj v sejni tiyorani na Magistratu.	977-n
Občuj zbor Društva novinarjev LRS lio r petek 2ö. »pril» ob osmih zvečer v dvorani Ekonomske fakultete v Gregorčičevi ulici.
Planinska zveza Slovenije v Ljubljani
fans novo telefonsko Številko 45-53. Kliče se jo lahko dnevno od 7 do 14 in nd 17.35 do 19. — Planinska zveza Slovenije.
F!anliiriv> društvo rri vladnih i.st:o oova.j ».itS vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže zažiganja kresa na Krimu, ki bo v počastitev L. maj» v nedeljo, 30. aprila. — Zbirališče udeležencev ho v nedeljo. 30. apr. ob 5 pred poslopjem Grafike. V primeru slabega vremena zažiganje kres» odrede. Ostala pojasnila dobite na telet, štev. 55-00.	997-n
Planinsko društvo l.jnblJJna priredi od 30. aprila do ? n»ja izlet n» Komno ter Krn. Odhod v nedelji.-. 30. aprila oj> *.30 ter s P'l v r--. t!: I-II 2. in:i> ob 21.15. Cerna izlet» din son. v kateri so zaračunan! vi r'n ja pr V inavtobus tor vodstvo i/.!:’;; I. š'tr’-vilo Uriel : II <’* P' ..Hijeno t-r	sol', i 01.1 io do
'N a;„ril” :i , •*>	Tri«-!» se lahko ude-
le.e tudi !1. .. ličarji	««-»
Društvo €S'er-riisfo' IJablianj priredi v četrtek 27. aprila oh 20 v društvenih prostorih družabni večer. 1»b-Ljeni člani in prijatelji.	1006-
Odbor z» postavitev spomenika padlim borcem na Ježici vabi na spominsko svečanost. ki bo 27. aprila — na dan oble!-nice ustanovitve OF — ob 11 dopoldne ob grobnici padlih borcev na Ježici, zastopnike množičnih organizacij, svojce, vojne tovariše in znance, da s svolo udeležbo počaste spomin Junakov, ki počivajo v grobnici. — Odbor.
Vsem jadralnim pilotom! V petek. 28-aprila bo zbor vseh jadralnih pilotov Aerokluba Ljubljana ob 20 v Cekino-vem gmdu. — Udeležba za vse obvezna. — Jadralna sekcija.
Podjetje Okrajna pekarija Kamnik je s 1. aorilom v likvidaciji. Požiramo vse upnike, da takoj prijavijo svoje terjatve in dolž-njke. da poravnajo svoje dolgove do 15. maja 1950 na tekoči račun štev, 51.3-50200—35. N. B. Kamnik. 2439-1
GLEDALIŠČE
DRAMA
3rcd.v 20. apr. ob 20: Kreft »Krajnski komedijanti. Slavnostim prrdstava ob obletnici ustanovitve OF. Zaklj. predstav« za LSM.
Četrtek. 27. apr. ob 14: Kreft »Krajnski komedijanti. Izven.
ob 20:	Kraigher »Školjk»«. Zaključen»
predstava za sindikate.
OPERA
Sreda. 2« apr. ob 15: Lindpaintner: »Danina-. Izven.	,
Četrtek 27. npr. ob 20: DoniZzetti: »Don Pnsquale Gostov. Otte Ondine. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Četrtek 27. a.pr. ob 10: Levstik — Sora: »Martin Krpan« (za mladino)., ob 2«: Levstik — Som: »Martin Krpan (samo za odrastle).
Sobota 29 apr ob 17:	Ix-vstiR — Sorn
• Martin Krpan.
LEVSTIKOVO LJUDSKO GLEDALIŠČE - LJUBLJANA IV.
Sreda. 26 apr ob 19.30:	M- Kranjec
»Pot do zločina*. Proslava ob 9. obletnici ustanovitve OF. (Predstava v okvi-rti prvoma-iskr^a tekmovanja kulturno-n met nizkih društev mesta Ljubljane).
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
SolKita. 29. npr. ob 19.30: Hell» VuoÜ-
iiiki: »Žene na Niskavnoriju«.
N’ef!Hja. ‘M. *!>?. ob 14.30: B. Nn§l5: *Go-c?m ministrica«.
Nedelja, 30. a.pr. ob 19.30: Hella Vuo-i-i,-.];i: »Žene en Niskavnoriju«.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE V MARIBORU
iVirRS. 27. apr. ob 25: Smetana »Prodana nevesta«. Red LMS-1.
■n Petek. 28. apr.: zaprto (generalka).
Pretekli teden je sklicalo ljubljansko poverjeništvo za socialno skrbstvo tečaj za terenske obiskovalke, Ze dolgo delajo te žene tiho in požrtvovalno na terenu. Pomagajo in Svetujejo staršem, ki imajo včasih velike težave z vzgojo svojih Otrok. V težjih primeril: obvestijo tudi ljudsko oblast, ki se zaveda, kolikšnega pomena ža zgraditev socializma je skrb za dobro vzgojo otrok.	'»
V Sejni dvorani na magistratu se je zbralo okoli sto ljudi, po veliki večini žena. Tov. Marjan jim govori o delu obiskovalk z zanemarjenimi in defektnimi otroki ter o kriminaliteti med mladino. Obrazloži vzroke, ki pripeljejo mladega človeka na rob kriminala ter ra7.1oge zapuščenosti nekaterih otrok. Čeprav je teh poja\»ov v primerjavi z leti po prvi svetovni vojni razmeroma mnogo manj,' ker se vsi borimo za to, da zlo v kali preprečimo, se vendar še pripetijo, Obiskovalke jih poznajo, težo tega zia so bra-vilno ocenile in občutile. Takih problemov bi moral zajeti referat več, nanizati bi jih moral vse polno in odpreti vprašanja, ki zadenejo obiskovalke v živo, Dve uti so ga spremljale tovarišice z zanimanjem, potem se je razpletel razgovor.
»O otroških restavracijah se bomo morale pomeniti. Nekateri starši jih izkoriščajo. Največja nesreča pa je v tem, da otroci iščejo in dobijo za restavracijo denar često pn nepravdni poti. Tudi uslužbenci v restavracijah nimajo povsod pravilnega odnosa do dela in do svojih nalog.«
»Mnoge matere tarnajo zaradi tega Na izkoriščevalce, pa naj bodo uslužbenci ali nekatere matere, bo morala paziti naša ljudska inšpekcija, pa tudi mi vsi! Mamice pa bodo morale včasih zaupati kak dinar tudi svojemu otroku, da bo z njim Svobodno razpo-
lagal. Ce triu bo to priznanje za neko delo in bo začutil, da mu očka in mati zaupata, bo zrasel sam v sebi in mnoge težave, o katerih tožimo, bodo odpadle.«
Obiskovalke zanima posebno vprašanje ponočevanja mladine, ki izgublja čas in zdravje ponoči v javnih lokalih.
»Narodna milica bi morala bolj paziti na mlade ponočnjake!«
»Profesorji iti učitelji naj bi tildi kdaj pregledovali lokale.«
Prepovedati moramo mladini ponoči obisk lokalov.«
»Ce govoriš s Starši, ne pomaga nič.«
Prav v tem pa je to, kar je bistvene važnosti. Vsi se moramo nepretrgano prizadevati, da bodo starši, šole. množične organizacije, vsi ljudje začutili, da smo vsi odgovorni za to, kaj dela naša mladina, kako se razvija in kako živi. Tu leži velika odgovornost: da mladini pomagamo, da bo živela med nami zdravo in radostna življenje, vredno, da ga globoko vzljubiš.
Še enkrat se vračajo k otroku, k tistim, ki se zbirajo v gruče, pohajkujejo, se po cestah pretepajo, klatijo v jeseni sadje in se obmetavajo s kamni, Tudi to vprašanje povežejo S prejšnjim,
Pogovor izzveni slednjič v ugotovitev: »Vse premalo sta še povezana dom in šola. pa tudi obiskovalke se bodo morale tesneje povezati s šolo.
To je bil samo en večer, med petimi, lepimi in zanimivimi, ki so jih preživele tovarišice obiskovalke skupaj, razpravljajoč tudi marsikaj važnega o skrbništvu, zdravstvu, vzgoji in sodelovanju z množičnimi organizacijami.	V C.
Predsednik, ki dela vedno
tako, da je zanj prav
Na krajevnfefri ljudskem odboru Kom-1 polje V grosupeljskem ökfäjü je bil dihe 7. t. m. sestanek vseh tistih ktne-tov, ki niso izpolnili laiiske obvfižfte oddaje mleka. Na sestanku naj bi se kmetje pogovorili o tem, kako bo najbolj prav kriti ž oddajo masti lansko, neizpolnjeno obveznost.
Čeprav so bili zafadi Slabe evidence v kmetijski zädfügi podatki o dolgovih želo nepopolni- je potekal sestanek kar dobro. Kmfetje so drug za drugim pristajali na to. da oddajo mast. Ko pa je prišla vrsta hä predsednika krajevnega ljudskega odbora tov. Hrena, je začel ta kričati, da ne bo oddal masti in da je ttidi drugim ne bi bilo tf&ba dati čč bi bil oft ha krajeVnčfti odboru takrat, ko so pisali Vabila za sestanek itd. Näto je še zasmehoval okrajnega aktivista ih tako zapeljal kmete žaostaiikarje, da nasled-
nje dni tudi oiJ niso oddali dogovorjene količine mašti.
Povsem drugače se je vede) isti predsednik takrat, ko je šlo za oddajo sena za ekonomijo v Kompoljam Pri tej oddaji predsednik ni piišti v po štev. Zato je poslal kmetom kar po uradni poti strog poziv, da oddajo 300 do 400 kg sena. Istočasno jim je zagrozil s kaznijo’ 5000 din in z javnim tožilcem.
Ta prifflefa dokazujeta, da predsednik Hren kot predstavnik ljudske oblasti ne razume svojih dolžnosti. Resno bi gft bilo treba poučiti o tem, kakšna mora biti resnična demokracija ha vaši. Ce pa tegš ne more ali noče razumeti, tedaj fte more četrti predsednik, kajti s sedanjim načinom dela rie pospešuje graditve socializma, temveč jo zavira,	Z. P.
Pod zunanjo revščino Je skrival
Jerič svojo špekulantska ?7ušo
Ze nekaj Časa se je zdelo ljudski oblasti čudno, da niso izpolnili Jefiče-vi iž Lipovd v ftlUrškosoboškern okraju lani obvežne oddaje žita, rilička in krompirja. Tudi prašiča so ostali dolžni, ražen tega pa imajo ža 2 leti nazaj še 28.GOO din davčnega zaostanka Zato so naredili pri Jeričevih hišno preiskavo, ki je potrdila, kar so ljudje že dolgo govorili: da nakupuje Jerič po sosednih vaseh razna živila, svinje in podobno tei da z vsem tem na debelo trguje. Fri preiskavi so našli v šlamnjači 120 čisto novih tisočakov, ki niso bili niti preganjeni. Kako je 16 moralo biti ob tej najdbi »Siromaku« Jeriču, ki je pred tem stokal okräjne-tnu aktivistu ha ne fitors mački i davka in da bi moral iti za nekaj mesecev ha delo. če bi hotel plačati svoj davčni zaostanek, Njegovo »revščino« je dokazala tudi najdba 12 parov popolnoma novih In več kakor 30 parov že nekoliko rabljenih čevljev. Kljub temu šo hodili vsi Jeričev: bosi, samo
Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji
Y založbi- »Uradnega lista LRS« je izšla knjiga »Dokumenti o razvoju
! niHcV« nKlopf» -_	lat t — i.
ie zbral in uredi! profesor univerze in ljudski poslanec dr. Makso Snuderi. Zbirka obseea od poziva KPS aprila 1941 pa do zakona predsedstva SNOS o narodni vladi Slovenije in ukaza, o nienefn imenovanju. Vse nravne dokumente iž narodnoosvobodilne vo.nfr ž značajem ali pomenom zakona ali najvišje norme iždane od Vrhovnih organov, po možnosti popolno. Dokumenti so zbrani kronološko, besedilo, pa preneseno v taki obliki, v kakršni ie bilo izdano, popravljene so samo očitne večje tiskovne napake.
Zbirka hoče podati po možnosti pravilno sliko o razvoju od prvih začetkov prava FLRJ na slovenskem ozemlju kot dela splošnih temeljev jugoslovanskega prava v dobi narodnoosvobodilne borbe in bo podlaga za študij na pravni fakulteti, kakor tudi za politično publicistično delo pa tudi vsak posameznik bo rad Segel po njej
Knjiga se naroča pri založbi »Uradni lisi LRS«. Ljubljana. Gregorčičeva 23. in po knjigarnah. Cena knjige. Vezane v platno, ie 90 din. vezane V pololatno 78 din, broširane 06 din. Knjiga obsega 240 strani.
da ljudska oblast ne bi prišla na sled
njihovim špekulacijam. Razen tega so odkrili pri Jeriču 4 omare, potne različnih oblek, metrskega blaga, svile itd. m okrog 30 kg toaletnega mila. Vse to priča, da mora hoditi »ubogi« Jerič res ves raztrgan naokrog in da pri delitvi blaga v kmetijski zadrugi »upravičeno« najbolj vpije in razgraja. Za nameček je našla pri njem kontrola Se govejo kožo, ki je pomagala pojasniti njegova pogosta popotovanja v Maribor s polnimi vrečami in kovčki.
Jeričev primer na žalost ni osamljen. Podoben mu je bivši tajnik v Ižakovcih Domitrica, ki je dobro znan kot star špekulant. Ko je šlo za oddajo prašiča, je zamenjal svojega pitanca s sosednim mršavcem. Takšno dejanje ža Domitrico seveda ni greh, ampak dejanje, ki je v čast bogu, ljudstvu v škodo, njemu pa v korist. Čeprav je bil ta njegov poskus špekulacije odkrit se ni dal zbegati in je poskusil oddati mršavca, ki je bil še lažji od sosedovega. To je storil pač v dobri veri. češ, mogoče se mi pa ie posreči in jih prepetnaistim.
S takšnimi ljudmi je treba čim prej obračunati in jih poslati tja. kjer ljudstvu ne bodo škodovali, temveč koristili
Siuarffto oli Paki za 1. maj
V Šmartnem ob Paki se živahno pripravljajo na 1. maj. V slavnostni povorki bodo pionirji, fizkulturniki, člani zadružne ekonomije in množičnih organizacij prikazali dosedanje uspehe. Fo povorki bodo sindikalne organizacije, mladina in pionirji priredili v Domu ljudske prosvete kulturni spored. Popoldne bo KUD »Letonjo Jože Kmet« igralo trodejanko »Most«.
Y Buli Krajini je 25 mlečnih kuhinj
Mlečne kuhinje, ki delujejo že v 25 šolah Bele Krajine, razdeljujejo otrokom dnevno 1420 obrokov hrane, ki obstoji iz kruha, mleka in margarine. Nov dokaz, koliko važnosti polaga naša ljudska oblast oskrbi šolske mladine.
LJUBLJANA: UNION: Zaprto. -MOSKVA francoski film .Po ljubezni — Črnogorski mesečnik 6 . — Pred stave oh 1615	18.15 in 20.16 ari
SLOGA:	poljski film:	»Prepovedane
pesmi«. Filmske novosti številka 7, — Predstave ob 16.15	18.15 in 20.15. —
TRIGLAV:	Sovjetski film »Kriiiebiti
cvet«. Srbski mes. 24. Prcds.: IS in 20. SISKA:	francoski film »Domovina-,
Nauk in tehnika 3 Predstavi: 18 in 20. KINO LITOSTROJ. - Od 3. maja dalje bodo redne kinoprcclslavo tildi oh nedelja li zvečer ob 20.15. Obveščamo vse, da vstop med predvajanjem tedniku ni dovoljen.	999-n
MARIBOR PARTIZAN:	sovjetski film
»Konstantin Zaslonov«, Obzornik ,37 — UDARNIK; češki film »Slutnja« Film. novosti 5.
CELJE DOM:	ameriški Him »Tarzan
zmaguje«. Hrv. pregled 10	.
KAMNIK:	jugosl. dokumentarni filmi
»Iz nove Jugoslavije«. Tednik. .JESENICE MESTNI:	Sovjet, barvani
film »Troje srečanj«. Kraiek film »Gobarji«.	......
KRANJ STOItZIC: češki film »Janošik«. Srbski mes. 25. —
VRIINTKA: sov.1. film *Kflko se je kalilo jeklo« Hrvaški pregled 6. — DOMŽALE:	slovenski dokument, film
»Športni progTam*. Tednik Pionir 7. PTUJ: jugoslovanski film »ZaStrt-a«. 2(1.
oktober.	_
SEŽANA: švedski film »Tuja luka«. Bosanski mesečnik 22. —
KOČEVJE: nemški film »NI prostora ta ljubezen*. FizkultJir« .
ROG. SLATINA: angleški film »Brata«, Bosanski mesečnik 2*.
RADIO
SPORED ZA ČETRTEK
Poročila ob 12.30. 15.00. 19.00. 22.00 in 23.30.
8.00 Pesmi borbe in dela: 8.15 27. apr. 8.30 Igra pihalni orkester Radia Ljubljana: 9.00 Tri leta petletke; 11.00 Koncert slovenske popularne glasbe. Sodelujejo: sopranistka Vilma Bukovčeva tenorist Rudolf Franci in basist Ladko Korošec, igra Orkester Radia Ljubljana; 12.40 Zabavni zvoki: J3.00 Oddaja za pionirje: Kurirček: 13.45 Želeli sle — poslušajte: 15.10 Glasbena medigra; 15.15 Vasja Ocvirk:	Listi iz mojega
partizanskega dnevnika: 16.15 Jugoslovanska lahka glasba: 16.30 Prenos nogometne tekme med reprezentancama Beograda in Liubliane: 18.00 Slovenske popularne skladbe: 19.15 Iz slovenske simfonične glesbe: 20.00 Marjan Matkovič: Trojica (slušna igra); 21.00 Lahka narodna glasba: 21.30 Skladbe Bojana Adamiča igra Zabavni orkester Radia Ljubljana, pojeta Jelka in Mi-Ž51?,-, *2-H. Zabavna in plesna glasba; 23.35 Zaključek oddaje.
ROMjRRTl
Spanskd trlo !>o na^tonil v Ljubiinni v
netek 2S. aprila ob 20 v Uniolm. Za oa-*1od trojice umetnikov — plesalka, kitarist in pianist vlada v nažern mestu ve-Hko zanimanje. Vstopiiice Kniijrarna muzik a lij.	100»')-n
ILteiM križ rH.löna I. prmdl v sreilo :t. nuja v veliki filharmonični dvorani ob 20. koncert, katere^ spore-d bodo iz* vaj ali: violinist Karto Ruipel. sopranistka Gjunsrjen&o, tenorist Lipoftfek. basist
Lupža in pevski zbor Glasbene Malice pod vodstvom Mirka Polica. Vstopnice bodo tia razpolago po terenih iih deloma tudi v Knjigarni muzikaljj.	1004-n
KUD beograjske univerze Brank0 Krs-manoviC* priredi v prihodnjih dneih v Lijubljairti troje večerov pesmi in plesov, katere bodeta izvajala Akademski pevski zbor in folklora, zbor pod vodstvom di-ri treh ta B.nbiča. Prvi večer bo v četrtek. 2“. fcprila za širSo' javnost, v petek zft Študente in v soboto za Dom Armije. Prireditve bodo vse v Filharmoniji ob 20. Vstopnice za četrtek v Knjigarni jpuzi-kflilij.	1002-n
Godalni orkester SKt )) Ivan Cankar* Celje priredi v petek, 2Q. aprila ob 20. uri koncert v Dom« ljudske pro svet n v Celju. — PredpioHU vstopnic v' glasbeni šoli.	1000-n
PRESKRBA
DELITEV PRALNEGA PRAŠKA ZA MESEC APRIL 195«
PovprJemištvn 7jA trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo oralni prašek za mesec «uril r sledečih obrokih:
Ria jam.. Dl ro 30» Kri Ria. Hib RS. Rt. R2a, R2 R3. RSI. RS2. RS3 po 250 gr: D2. D.3. PO. SOJ, S02 0 0 200 gr.
Pralni prašek se deli na odrezek za milo živilskih nakaznic za mesec arifij.
Pralni prašek dele vse prodajalne ra-rilKL: r-Hli h živil.
DELITEV ŽIVlSKlH NAKAZNIC ZA MESEC MAJ 1050 NA PODROČJU OLO LJUBLJANA-OKOLICA
Narodna banka FLRJ podružnica 6j0 Ljubljana. Miklošičeva c. 10, bo delila živilsko nakaznice za mesec maj 1050 poJ-jetjern in ustanovam Zveznega in Republiškega značaja na območju OLO Lj-okolira v petek dne 28. aprila 1950.
Podjetjem in ustanovam lokalnega značaja ib krajevnim ljndskim odborom se bodo delile živilske nakazniec v sobote dne 29. aprila 1950 od 8 do 11.80. •
MALI OGLASI
OBVESTILA
ODREDBA O OBRATOVANJU PRODAJALN DNE 27. APRILA V LJUBLJANI
Dne 27. aprila 1950 obratujejo trafike, prodajalne kruha, otroške restavracije in mlekarne tako kot ob nedeljah. Prodajalne sadja in zelenjave obratujejo samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu od 7. do 11. Vse druge prodajalne so zaprte. — Poverjeništvo za trgovino in preskrbo IO MLO Ljubljana.
OBVESTILO
Podružnica Narodne banke 610 — Ljnh-Ijaim-oknljca sklicuje za svoje komitente v ztezi z izvrševanjem gotovinskega plenu TA II. tromesečje kakor tudi v zvezi z novimi predpisi o kontroli nad izvajanjem plana, fonda plač v petek 2S, apr. ob 8 zjutraj informativni sestanek v prostorih restavracije Narodne banke na Tyrfevi cesti 1 a. Poziramo vse obvezne predlagatelje gotovinskih planov, da pošljejo v cilju pravilnega izva ania Obstoječih predpisov na ta sestanek svojega ocoblaAlenegn zastopnika, k; tta.l lir, pn-dttobnn poučen o vseh probJeniib. ki k„-dcvajo gotovinski pf.nu oži-frima plan fonda plač — Narodna bai-a podružnic» 610 - I4ufcU«oM*>oUe».	*507-1
KUPIMO diferencial (ali samo ohišje z zobniki) za osebni avto »Fiat 1500«. Event, zamenjamo za kompl. gume 16 X 500. Uprava Slovenskega poročevalca v Ljubljani (ali pri podružnicah.).
PROSIM OSEBO, ki je v kino Moskvi dne 23. aprila po končani predstavi ob 17. pobrala ženski dežnik v četrti vrsti, da ga proti nagradi vrne pri vratarju tiskarne Slov. Poročevalca. ZATEKEL se je mlad lovski, pes. nemški jerebičar. temno rjave barve. Sliši na ime Cep. Florjančič. Rimska cesta 11. Ljubljana.	2090H4
POGREŠANE so bile 16. aprila klavirske bele harmonike, na 120 basov in en register št. 2 + 3. Poštenega najditelja prosim, naj mi jih vrne ali obvesti na naslov: Razpotnik Franc, Zagorje 135.	2092-14
OPOZARJAM VSE. da nisem plačnik v nobenem oziru za Svojo ženo Miro Porenta, do sedaj stanujočo v Retečah 45. p. 'Sk, Loka ki je odšla neznano kam. - Porenta Franc. 2093-14 IZGUBIL sem listnico z dokumenti r.a itne Goršlč Alojz. Lanišče 25, posts Škofljica. Najditelja prosim, da vrne proti nagradi.	2094-14
DNE 12. aprila sem izgubila lištnico z industrijskimi nakaznicami in 1500 dinarji pred Ind. magacinom Tovarne usnja v Kamniku. Poštenega najditelja prosim, da mi vrhe vsaj ind. nakaznice, denar lajikn obdrži. Zorman Ivana, Zaprice 46.	2095-14
NASLA šem manjšo vsoto .denarja.
Naslov v ogl. odd.	2097-14
V TIVOLSKEM parku sem pozabila 8. aprila dva krzna kune belice. Poštenega najditelja naprošam naj jih vrne proti visoki nagradi na naslnv: Naglič Binca. Dalmatinova ul. 3/II.	2151-14
ZAMENJAM lepo enosobno, sončno stanovanje z balkonom in pritiklinami v Mariboru, za enako v Ljubljani. St. Vidu ali v Kranju. — Ponudbe poslati na ogl. oddelek do d Maribor.	2148-10
DNE 20. aprila sem od popoldanskega vlaka (gorenjca) do Preradovičeve Ulice izgubila ročno uro. Poštenega najditelja prosim, naj mi jo proti nagradi vrne na naslov Mercep Zofija — Preradnvifieva 2 — Ljubljana.	2142-14
PODPISANI Simčič Matija iz Drage št. 6 KLO Sinji vrh pri •Črnomlju izjavljam, da so neresnične vesti, katere so se iznašale na volivnem sestanku 15. marca t. I. na Sinjem vrhu v zvezi s prodajo vola in obračunom za istega. Obenem se zahvaljujem. da so prizadeti odstopili ud tožbe. Simčič Matija. 2138-14 DRUŽINSKO stanovanje v Beogradu zamenjam Za enako v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek pod Beograd.	2128-10
ZAMENJAM enosobno stanovanje s pritiklinami. Frahenska ulica Beograd (center) za enakega ali dvosobnega v Ljubljani. Poizve se: Čeme F. »Kovina«. Stritarjeva ulica št. 7 Ljubljana.	2082-10
ENOSOBNO stanovanje v Kran iti zamenjam za istotako v Ljubljani (najraje v Rožni dolini ali Viču. Naslov: Velkavrh. Postojnska št. 70 Ljubljana.	2123-10
PRAZNO lepo parketirano sobo v bližini Ljubljane, smer Ježica, zamenjam za enako y centru ali Celovška Cesta. Ponudbe pod Zamenjava na ogL odd.	2120-10
ZATEKEL še jfe mlad psiček sive barve, Sliši na ime Bobi. Prosim najditelja, da ga vrne Pot na Rakovo Jelšo št. Ö4.	2126-14
RADIO SKALE vseh vrst. po novi razdelitvi (Radione. Minerva Philips itd.) dobite »Reprotisk«. Ljubljana, Tvrševa 47a.	2125-a
IZGUBILA sem rdečo Ustnico z vsemi dokumenti in denarjem. Poštenega najditelja prosim, da dokumente vrne na naslov, ki je v listnici. 2-121-14
UiKU
ÄlSÄikSSf
mest. upok. Pogreb bo 27. aprila iz Kleč št. 1 na farno tjokopališče Stozice. — Žalujoče družine: Zakotnik. Merhar Belič. Berlan. Sivic — Kleče. Ježica. Brezovica. Črnuče. Ljubljana.
Težka bolezen ie strla življenje našemu ljubljenemu sinu. bratu in stricu FRANCU OSELU v starosti 36 let. — Vojsko št. 2. Pogreb nepozabnega bo 27. aprila ob 9. na pokopališče v Skaručni. — Žaluioča mati Marija, očim Jakob sestre, brat in ostali sorodniki.
Po dolgi bolezni nas ie zapustila naša draga mama. teta. ses'ra MARIJA PLESTENJAK. Pogreb drage pokojnice bo v petek 28. aprila ob 15. z z,al mrliške vezice sv. Nikolaja na pokopališče. — Žaluioča Sinova France. I’-an in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, dne 26. aprila 1950.	2a09-I
ZAHVALE
Ob težki Izgubi našega ljubega moža očeta, sina, brata, svaka in strica STANKOTA VEBRA, se najlepše zahvaljujemo vsem. ki z naftni žalujejo in sočustvujejo. Posebno zahvalo ‘smo dolžni tov. zdravnikom. Iskreno se zahvaljujemo govornikoma za poslovilni govor ob odprtem grobu, darovalcem vencev in vsem. ki so pokojnika spremili na njegovi zadnii poti. — Zalit inča žena Ivanka z otroki in ostalo sorodstvo.	2501-1
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili našo zlato mamo, staro mamo in taščo do njenega zadnjega doma. ii darovali cvetje in vence in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaliuiemo dr. Alojziju Bohu za požrtvovalno skrb. — Žalujoči družini Alojz Thuma in Surnc. — Vrhnika. Kranj.
Ob izgubi našega dragega moža in očeta VIKTORJA PETRIČA se zahvaljujemo vsem za izročena sožalja in spremstvo na njegovi zadnii poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Vladimirju Brezniku za trud ob času pokojnikove bolezni. Iskrena hvala dr. Albert Hericu, ki nam je kot prijatelj olaišal naše gorje. — Petričevi.	1463-1
„Vsem. ki ste našemu nepozabnemu IVANU CESARJU lajšali poslednje ure življenja, prijateljem, ki ste ga nosili in spremili na niegovi zadnji poti. vsem darovalcem vencev in vsem, ki ste z nami sočustvovali se prisrčno zahvaiiuieio žalujoči Cesarjevi. 1471-1 Ob izgubi našega ljubljenega ŽELJKA HUDOHMETÄ izrekamo toplo Zahvalo planinskim reševalcem tukajšnjemu zdravniku in zdravnikom Celjske bolnice. Iskreno se zahvaljujemo dijaškemu pevskemu zboru za žaio-stinke, kaltor vsem sošolcem itr profesorjem ki so ga spremili k preranemu grobo. Hvaležni smo vsem sorodnikom. prijateljem, gasilskim pionirjem uslužbencem Promlesa in Betona iz Celja ža darovane vence in vsem govornikom za poslovilne besede. —i Užaloščena družina Hudohmet Laško,
Matevž Dimač:
NA PREDVEO
Tam nekje za Uršljo goro je zašlo sonce. V zadnjih odtenkih sončnih žarkov je pokrajina še zažarela v rdeči luči pa je tudi ta ^svetloba izginila in prvi^mrai; je legel na zemljo. Na perolakih gozda se je še čula,pesera ptic, ki pa je počasi zamrla. Duh zemlje, ki so jo kmetje preorali ta dan, se je mešal z vonjem cvetočih jablan.
Ljudje v Vrheh so počasi zapuščali svöje njive. Dosti je bilo storjenega’ za danes, mogoče še preveč, ako je: bilo za Nemce. Saj končno nikdo ni vedel, za kaj dela. Lahko se zgodi, da se ti nenadoma pojavijo pri hiši in, sam ne veš prav, kdaj so izpraznili shrambe, hleve in kleti, nazadnje še zažgali hišo. Slabe izkušnje, ki so jih imeli ljudje v Vrheh z Nemci, so jih izučile; bili so nezaupni in sovražili se vse, kar je bilo nemško ali imelo z. njima zvezo. Delali so toliko, da so opravila najpotrebnejše, drugo je ča_ kalo...
V rh ov I j c n s k a	kmeta Lumpež in
Breznik sta med vsakdanjimi razgovori prišla do Lumpeževe hiše. Delo na polju ju je utrudilo, zato nista govorila mnogo. Na dvorišču, kjer sta se ločila, je tako mimogrede vprašal Breznik: »Boš žgal noeoj7«
»Bom! Zakaj pa ne! Pokažimo tem hudičem, da se jih ne bojimo,« se je razvnel Lumpež. Brezniku pa se ta večer ni ljubilo, da bi se še dalje raz-govarjal o teh stvareh, zaito se je kratko poslovil in odšel proti svoji domačiji, ki je ležala nekaj više pod sedlom; od Lumpeževe jo je ločil le ozek pas gozda.
sako Peco. Kam drugam se ni videlo, ker so bajto obdajali sami bregovi, porasli, s smrečjem. Proti severu, kjer je vodila pot na sedlo, je bila velika poseka, tako da se je moglo tudi iz te globače videti na vrh planine Kope. Ko je Spicanov Matevž videl izpred svoje bajte, da so Korošci že zažgali kresove, ni mogel več vzdržati v tej pusti, temni globači. Opiraje se na palice je počasi odkrevsal proti sedlu.
Na sedlu je obstal kot začaran. Nudila se mu je slika, kakršne še do tedaj ni videl, Vsa pokrajina je žarela v veličastnem siju. Zdelo se je, da je vse to ena sama velika grmada, v kateri se kakor železo na kovaškem ognjišču prekaljujejo ljudje v nove, svobodne gospodarje na svoji zemlji. Kakor omotičen je Matevž začel šteti kresove. Ni jih mogel prešteti, vedno so se novi užigali. Ozrl se je okoli sebe. Prav v njegovi bližini pa res ni bilo kakega ognja. Saj res, sedlo je zapuščeno. 2e tri leta ni bilo v tej bajti, ki je sama prazria samevala, nobenega stanovalca. Prej je služila kot lovska koča razni nemški gospodi, kise je bila vgnezdila v mestu. Sedaj je imela mir tudi pred njo, saj se je bala partizanov in se ni ganila z mesta. Sicer je še sedaj služila tu pa tam nemški vojski kot postojanka, ali to največ za dan, dva — tudi nemški vojski je bilo laže v mestu.
Neka prijetna radost je obšla Matevža, ko je gledal, kako pestro je posut majhen del koroške zemlje, — ki jo je mogel videti, s kresovi. Zdelo se je, da hoče ta vedno zasužnjena
Nekoliko dalje od Breznikove domačije so se razprostirali obširni smrekovi gozdovi, kjer sta drvarila Spicanova dva: Milan in Tone. Spicani so bili bajtarji, zato so delali po gozdovih in se tako preživljali. Starejši brat Matevž je drvaril, ko je še v šolo hodil, pa vse do 20. leta, ko ga je zadela nesreča. Nekega dne, ko so spuščali hlode v dolino, mu je hlod zmečkal nogo. Ležal je v bolnišnici in ko se je prikazal po treh mesecih na domačem pragu, so se ga vsi prestrašili. Hodil je težko, za nobeno rabo ni bil več. Ko sta se po večerji Miha in Tone vračala iz gozda, ju je izpraševal, kako gre delo, koliko kubikov sta podrla in druge take stvari, ki drvarje zanimajo. Potem so govorili o partizanih. Ob takih prilikah je Matevž govoril: »Da sem zdrav kot vidva, zdavnaj bi jo popihal z našimi fanti.«
»Saj je res že čas,« sta mu odgovorila, »samo kres bi še rada zažgala, potem pa gremo.«
Ta večer sta zapustila precej rano gozd. Prve zvezde so se pojavile na nebu, ko sta prišla na vrt. Velika grmada iz suhih vej in dračja je samo čakala, da pade iskra nanjo. Fanta sta se ozrla v dolino. Globoko doli pod njima je kakor v neki ponvi ležalo mesto, — ki pa je bilo pusto temno.
Vse Vrhe s svojimi raztresenimi domačijami so bile ta večer na nogah. Tudi bolj plahi so poiskali kakšen vzrok in stopili k sosedu, pa tako mimogrede izpraševali:	»Boš žgal
kres?«
»Seveda ga bom! Zakaj pa sem tedaj pripravil grmado!?« se je glasil odgovor. Tako so tudi plašljivci dobili poguma.
V samotni globači, kjer je stala Spicanova bajta, je bilo pusto. Svet je bil odprt samo proti zahodu, kamor si lahko videl Koroške planine z vi-
zemlja prežgati z ognjena vse okove, v katere je bila vkovana. Tudi ona bo jutri praznovala dan, ko so se pred tremi leti zavedni slovenski patrioti seetali v Ljubljani, da povedejo v okrilju Osvobodilne fronte ves slovenski narod v borbo proti okupatorju.
Nekje v dolini so se začuli rafali. Nemci so v strahu streljali na slepo. Matevž se je zdramil iz premišljevanja, v katerega je bil zatopljen, in se >zrl po prazni bajti. Kaj bi ta tu? Bolje, da je ni!
Cez nekaj trenutkov se je med številnimi vrhovljanskimi kresovi porodil
nov kres, večji ua vseh drugih. Gorela je bajta na sedlu. Ljudje so se ozirali na sedlo in govorili: »Pameten je oni, ki jo je zažgal! Kaj bi nam pa bila?«
Ko je bila bajta v največjem plamenu, je Matevž počasi odšel po globači navzdol proti svoji domačiji. Ni se še spustil v največji breg, ko mu je korak zastal. Nov kres na Kopi je privabil njegovo pozornost. Obstal je. Bolj kot kdaj koli prej, si je sedaj želel, da bi šel na planino. Ali vedel je, da ne bi zmogel precej dolge in naporne poti. »Saj sta Miha in Tone gori,« se je tolažil. Ona dva mu bosta gotovo vse natanko povedala, kako je bilo in kaj so povedali partizani. Rahel veter, ki je zavel s planine, mu je prinesel na uho čudno lepe glasove. Ubrana melodija partizanske pesmi je donela v tiho noč. Matevž je poslušal. Spomnil se je na Milana in Toneta, ki sta med njimi. Vsaki dan sta pravila, da bi še rada žgala kres, potem pa gresta s fanti. Nocoj se gotovo več ne vrneta domov.
Ko je Matevž čez dobro uro doma zaprl vežna vrata, ni vedel, če bi jih zaklenil ali ne. Navadno jih niso zaklepali, če je bil kdo od domačih zunaj in so ga pričakovali vsak čas.
»Kaj pa zaklepaš, Matevž?« se oglasi tedaj Tone pred hišo. »Saj sva še midva tu! In fantje so tudi prišli, jim je dolgčas po tebi,« se je smejal Tone. Matevž jih je bil vesel. Mati, ki je že ležala, je vstala in skuhala fantom kave. Med raznimi šalami in dovtipi so pili kavo. Potem so zapeli. Fantje so radi peli. Mati se je smehljala. Rada je videla te krepke, drpae fante, ki so vedno dobri in se počutijo tako domače, kot da so njeni sinovi.
»Mati! Tudi midva z Milanom greva nocoj,« je tiho rekel Tone. Za trenutek se je zdelo, da jo je to zelo globoko zadelo, kot da tega ni pričakovala. Pa ni bilo tako. Rada je Imela svoje sinove, ponosna je bila nanje. Želela je, da bi bili vsi vedno v njeni bližini. Ko pa je večkrat premišljevala, kako se drugi fantje bore, jo je bilo skoraj sram, da niso tudi njeni sinovi med njimi. Mlada sta še, si je mislila, kc je večkrat gledala, kako prešerno, skoraj otročje se veselita in smejita vsaki malenkosti.
Oči so se ji orosile, ko je tiho rekla:
»Pa pojdita, če mora biti tako.«
Jutri pojdejo na pot prvi
nosilci Titove štafete
Po razporedu vseh smeri Titove štafete sta določena tudi smer in čas odhoda štafete graničarjev. Jutri bodo odšli prvi tekači, nosilci štafete. Pri-
padniki Jugoslovanske armade bodo krenili iz Subotice, od madžarske meje
groti vzhodu, ob mejah Bolgarije, irčije. Albanije, ob obali Jadranskega morja, ob meji Italije, Avstrije in ponovno ob meji Madžarske do Subotice. V Subotico se bo štafeta vrnila 23. maja zvečer. 24. maja bo odšla štafeta iz Subotice ob 12,39 'čez Bačko
Topolo v Novi Sad, kjer se bo pridružila štafeti kmečke obdelovalne zadruge »Edvard Kardelj« in nato obe krenili proti Beogradu, kamor bosta prispeli 25. maja ob 17. uri skupaj z drugimi štafetami iz vse države.
Štafeta graničarjev bo šla ob naši meji mimo vsakega obmejnega kamna in čez vse naše obmejne planinske vrhove ter prinesla svojemu ljubljenemu maršalu in vrhovnemu poveljniku pozdrave čuvarjev naše socialistične domovine
Na kolesarski dirki
v Trstu je zmagal Colja
Na dvodnevni etapni kolesarski dirki po Svobodnem tržaškem ozemlju preteklo soboto in nedeljo so poleg tržaških dirkačev sodelovali tudi vozači iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. V soboto so vozili na prvi etapi Trst— Koper. Borba za prva mesta je bila izredno huda. V sprintu pred ciljem jo je odločil v svojo korist Tržačan Fon-tanot. Drugo mesto je zasedel Loca-telii (Italija), tretje pa Polak (Jugoslavija), vsi v istem času 4:53.05. Četrti je bil Italijan Malabrocca 5. Co-reti (Trst). 6. Strain (Jugoslavija). 7. Colja (Koper), 8. Poredski, 9. Todorovič. 10. Sironi (vsi Jugoslavija). Prvi
Avstrijec Schneider Je zasedel 12. mesto.
Drugo. 157 km dolgo etapo je prvi prevozil v 5:28.16 Colja, ki je imel dobrih 13 minut prednosti pred ostalimi tekmovalci. Na drugem mestu je bil prav tako kakor v prvi etapi Italijan Locatelli pred Fantanotom. Strai-nom in Malabrocco. ki je prispel na cilj skupaj z Javornikom in Batom. Ostali jugoslovanski tekmovalci so imeli zaradi defektov slabši plasman.
Končni vrstni red najboljših je ta-le: 1. Colja (Koper), 2. Fontanot (Trst), 3. Locatelli (Italija). 4. Strain (Jugoslavija)
Strelske tekme Maribor: Ljubljana
V	nedeljo je bilo v Mariboru med» mestno tekmovanje v sobnem strelja» nju z zračno puško. Tekmovale so ekipe iz Ljubljane in Maribora. Med člani so Mariborčani dosegli 1331, Ljubljančani pa 231 krogov. Med članicami je Ljubljana beležila 746. Maribor pa 706 krogov. Mladinci Maribora so beležili 762, Ljubljančani pa 741 'krogov. V tekmovanju mladink ie Maribor dosegel 634. Ljubljana pa 620 krogov. Med posamezniki so bili najboljši Pavletič, Zidaričeva. Sojič (Maribor) ter Kasteličeva iz Ljubljane.
NOGOMET
Jutri Ljubljana : Beograd
V	počastitev praznika ujtanovitv» Osvobodilne fronte bo jutri v Ljubljani zanimiva medmestna nogometna tekma med reprezentancama Ljubija, ne in izbranim moštvom Beograda. Ljubitelji nogometa bodo imeli po dol. gem času priložnost videti naše najboljše nogometaše vodilnega moštva I. zvezne lige Crvene zvezde in Metalca,
Reprezentanca Ljubljane bo nastopila z najboljšimi igralci Odreda in Železničarja. V ta namen je bila včeraj popoldne tekma za trening med mo-štvom Ljubljane in trboveljskim Rudarjem. ki se je po enakovredni igri končala neodločeno 1:1 (0:1).
DRŽAVNO PRVENSTVO V BOKSU
PARTIZAN JE NAJBOLJŠI
V	nadaljevanju državnega prvenstva v boksu so bila štiri srečanja. V prvi ligi je nedvomno presenetljiv hud poraz beograjskega Milicionarja v dvoboju s Partizanom, ki ie zmagal v vseh disciplinah in s tem ponovno dokazal, da v državi nima enakovrednega tekmeca.
V	II. zvezni ligi so bile tri tekme. Največjo zmago je beležil Proleter nad ljubljanskim Miličnikom. Podrinje pa je premagalo sarajevskega Milicionarja. Dvoboj med Jedinstvom in zagrebškim Miiicionarjem se ie končal neodločeno.
PROLETER : MILIČNIK !2:4 Osiješki Proleter je v dvoboju z Miličnikom beležil prvo zmago. Miličnik ni nudil resnega odpora in ni dobi' niti ene borbe. Rezultati so tile: mušja kategorija: Horvatovič : Kos 1:1: bantam: Batkovič : Cakš 2:0: ce-
ZVEZNA KOŠARKAŠKA LIGA
resnolahka: Kelava : Lampič 2:0; lahka: Alaloš : Vivod 1:1, weiten Kiise-ra : Kržičnik 2:0; srednja: Guta : Nardin 2:0 (k. o. v 2. rundi); poltežka: Klum : Ažman 2:0 (k. o. v 2. rundi); težka: Miličnik ie dobil točki brez borbe Ostali rezultati so tile:
Partizan : Milicionar 16:0 Jedinstvo : Milicionar (Z) 8:8 Podrinje : Milicionar (S) 10:6.
Dunajski boksarji tretjič poraženi
Boksarsko moštvo Radničkega je v soboto v Beogradu premagalo dunajski Michelbauer z visokim rezultatom 12:4, kar je že tretji poraz Dunajčanov v Jugoslaviji. Vodja dunajskega kluba Michelbauerja je izjavil, da je jugoslovanski boks na taki višini, da spada n. pr. boksarska ekipa Partizana v vrsto najboljših v Evropi.
Metalac : Enotnost 23 : 19 (8 : 11)
Na Igrišču Doma Ljuba Šercerja v Šiški ie bila včeraj prvenstvena tekma zvezne košarkaške lige med domačo Enotnostjo in beograjskim Metalcem. Tekma se je končala z zasluženo zmago gostov 23:19 (8:11).
Medtem ko je Enotnost v prvi tekmi s Partizanom pokazala prav lepo. borbeno in učinkovito igro, ie tokrat odpovedala. V prvem polčasu so bile akcije Ljubljančanov bolj premišljene, zaradi česar so bili posamezni meti uspešni Po odmoru se je položaj na igrišču spremenil. Gostje so bili v svojih akcijah prodornejši, domači igralci pa so popustili, poleg tega pa so bili meti v koš netočni. Pred nekaj
Danes košarkaška tekma zvezne lige ŽELEZNIČAR : PARTIZAN Začetek ob 16.30, predtekma ob 15 na igrišču Doma Ljuba Šercerja.
sto gledalci sta sodila Minič in Klojčnik.
Prijatelska tekma med košarkaši
Kladivarja in Železničarja iz Ljubljane se je končala z zmago Celjanov 47:24 (30:12)
ROKOMET
Kladivar : Krim 9:0
V nedeljo je bila v Celju rokometna prvenstvena tekma med Kladi-varjem in Krimom iz Ljubljane. Tekma je potekala v veliki premoči Kladivarja, ki se ie bolje znašel na zelo blatnem terenu in zmagal z izidom 9:0 (4:0). Tekmo je gledalo 1500 gledalcev.
V prijateljski odbojkaški tekmi Je ye-
terinarsk; tehnikum iz Ljubljane prema gal vojno veterinarsko šolo 3:2.
Ljudska tehnika
Živahno predkongresno tekmovanje
r
NOVICE ie zanimivosti
Stanovanjska kriza v Franciji. Za
najnujnejše potrebe prebivalstva pariške oblasti po higienskih stanovanjskih prostorih bi bilo treba zgraditi najmanj 750.000 novih stanovanj. To je ugotovila skupščina podnajemnikov departmaja Seine, ki zaseda v Parizu in proučuje stanovanjsko krizo in i>o-sledice prebivanja v nezdravih stanovanjih.
V gradnji in moderniziranju stanovanjskih poslopij je Francija znatno zaostala država, tako da bi po ocenitvi strokovnjakov potrebovala za izpolnitev te naloge 30 do 40 let. Okrog 80% vseh družin, ki stanujejo v središču Pariza, nima na razpolago nikakršnih pritiklin. Na vsakih 6 družin pride po ena kopalnica, približno 30 odstotkov družin pa nima niti stranišča v svojem stanovanju. Po uradnih statističnih podatkih prebiva v nehigienskih stanovanjih 175.000 Parižanov, 100.000 Marsejcev, 100.000 meščanov Lyona in 40.000 prebivalcev Saint Etiesnhea.
z vsega sveta
Tovorni avtomobil, ki porabi 15 litrov bencina. Po triletnih poskusih je švedska tovarna Scania-Vabiš izdelala nov motor za tovorne avtomobile. Posebnost tega motorja je, da porabi samo 15 litrov bencina na 100 km. Prav tako porabi motor izredno malo olja, veliko manj kot vsi dosedanji tipi tovornih avtomobilov.' Omenjena tovarna bo vse svoje Izdelke (tovorne avtomobile in avtobuse) opremila z novim motorjem.
S kemičnim postopkom spreminjajo staro volno v novo. Ameriški strokovnjak dr. Milton Harris je iznašel način, po katerem je mogoče staro volno spremeniti v novo. Barvo je mogoče odstraniti, ne da bi se pri tem poškodovalo tkivo. Po tej prfedelavi je mogoče volno na novo obarvati. Nov način predelovanja je zelo poceni in. bo znatno vplival na tekstilno industrijo, ki uporablja volnene odpadke.
Četrti plenum Glavnega odbora teh. nike je dal svojim organizacijam veliko pobude. Mnogi klubi, odbori in društva so v počastitev I. kongresa tehnike, ki bo letos v juniju, napovedali medsebojna tekmovanja. Okrajni odbor tehnike v Kranju je prvi napovedal tekmovanje. Njemu se je pridružil elektrostrojni klub direkcije Gorenjskih elektrarn. Člani Domorsko brodarskega društva »Cveto Močnik« iz Ljubljane bodo do kongresa ^vključili v svoje društvo 300 n«vih elanov, predvsem delavcev in učencev v gospodarstvu. V raznih podjetjih bodo ustanovili več novih krožkov. Za pivi zlet mladih tehnikov Ljubljane bodo priredili brodarsko modelarsko tekmo; vanje. Do kongresa bo začela delovati njihova brodarska šola, uredili si bodo delafmice prostor za shranjevanje plovnih objektov in utrdili obalo ob Ljubljanici Izdelali bodo 10 kajakov, jadrnico in popravili čoln. S tremi ja-
keržan. Plaznik. Za rezerve so določeni: Sočan. Hacler, Pilej, Berginc, Bizjak, Ukmar.
Tekma bo na Stadionu ob Tyrsevi cesti z začetkom ob 16.30.
Atletske tekme v Domžalah
Novoustanovljeni atletski klub Dom. Žale je pred dnevi priredilo prvo društveno tekmovanje v atletiki. Med mladinkami je na 60 m in 600 m dolgi progi zmagala Kosimikova, v skoku v višino je bila najboljša Oslinova v metu diska pa Osreokarjeva. Med člani so bili v posameznih disciplinah najboljši naslednji tekmovalci:	180 m:
Belšak 12:2;	1000 m: Juvan 3:02,8:
3000 m: Keber 10:49; krogla: Lučič 9,43 m Mladinci so dosegli tele rezultate: krogla: Svetlin 10,67 m; kopje: Svetlin 40,30 m: skoko v daljino: Kovač 5.38; skok v višino: Košir 160 cm; skok s palico: Vulkan 3,05 ra.
Cross v Kozjem
Telovadno društvo Kozje Je te dni priredilo tekmovanje v crossu. katerega so se udeležili predvsem le mladinci in mladinke. Med najboljšimi tekmovalci so bili Prešibek. Volavšek, Novak Kozole. Zibretova in Kandor-ferjeva.
• • •
Kegljaška zveza Slovenije prireja I
maja pokalno tekmovanje vseh krožkov, klubov, sindikalnih aktivov v Ljubljani na kegljiščih Krima in Sl. Po-roCevalca. Prijave v neomejenem številu sprejema Kegljaška zveza Slovenije. Ljubljana. Likozarjev« ul., do 28. apr. Pristopnin za moštvo znaša 100 dinarjev.
Smučarski klub Jezersko bo priredi; 21. maja tradicionalni meddruštveni »Majnikov veleslalom pri Češki koči. — Start bo pod Grintovcem. Prijavo sprejema smučarski klub Jezersko. Vsi tekmovalci morajo imeti s seboj osc-bn« izkaznico.
ŠAH
V Beogradu bo velik mednarodni turnir
Za bližnji mednarodni turnir v Beogradu je Šahovska zveza Jueo-iavi.e
dmicami bodo sodelovali na jadranski regati. V kratkem bodo začeli z A in B modelarskim tečajem. Letni plan bo društvo izpolnilo 45%. — Klub tehnike državnega posestva in vasi Zovnek pri Braslovčah, ki ie napovedal tekmovanje vsem vaškim klubom tehnike, bo do kongresa vključil v svojo organizacijo 80 novih članov. Ustanovili bodo elektrostrojni in traktorski krožek, uredili delavnico, za sejanje graha, koruze in fižola bodo izdelali stroj, ki bo nadomestil 20 delavcev, nadalje bodo usposobili kosilnico in silosno motorno dvigalo ter priredili vrsto poljudno tehničnih predavani.
Mladi tehniki z Gorenjega polja so obljubili, da bodo do kongresa izdelali telefon morseiev aparat, pet detektorjev. priredili dva izleta. Pionirjem v oddaljenih gorskih krajih bodo pokazali svoje izdelke, kongresu pa darovali maketo visečega mostu nad Sočo. ki so jo sami izdelali.
Ocenjevalna vožnja avtomobilistov in motoristov
Ob začetku tedna cest le mestni odbor Avtomobilskomotociklistične zveze v Ljubljani priredil ocenjevalno vožnjo avtomobilistov in motoristov mesta Ljubljane na progi Ljubljana—Polhov gradeč —Smrečje —Rovte —Logatec — Ljubljana. Proga je bila dolga 90 kilometrov.	, „„„
V kategoriji motorjev do 200 ccm je
bil najboljši Drofenik: v kategoriji do 250 ccm Hafner; v kategorijah do 350 ccm Jakše; v kategorijah do 1000 ccm Bernik: v kategorijah 1200 ccm (prikolice) pa Pavli. V kategorijah do 1000 ccm (avtomobili) je bil najbolje ocenjen Petelin:	v kategorijah nad
1000 ccm pa Mihelčič.
Dirkači krožka bodo imeli jutri ob 20 sestanek v prostorih Zveze na Miklošičevi c. 5.	2506-1
(Švica). Dunkelbluma (Belgi:a), itof solimoja in Hugoja (Franciia). Pto« (Nizozemska), Miillerja (Avstrija) -Bisguieria (ZDA), verjetno oa bo so deloval tudi Avstrijec Beni. Izrr.ec w ših mojstrov bodo na beograjskem tur-nirju igrali Puc. Janoševic. Neie.\:c vič, Milič. Matanovič. Vukovič m Ki raklajič. verjetno Da tudi inž. Vidrr.s: Mednarodno prvenstvo Beograda t: eden najpomembnejših turnirjev v z«, njem času. Začel se bo 2. maja in 5: trajal do 25. maja.
Pirc in Trifunovič
sodelujeta na turnirju v Južni Ameriki
Po končanem mednarodnem turniri-v Mal del Plati so jugoslovanski mojstri dobili več povabil za razne šahovske prireditve v Južni Ameriki. Pirc la Trifunovič sta vabilo sprejela, medtem ko se Gligorič vrača v domovino. Trifunovič bo igral v Peruju Pirc pa v Braziliji.
Tekmovanje na 500 deskah
V počastitev ustanovitve Osvobodilne fronte bo v soboto 29. apr. v Domis Jugoslovanske armade v Ljubljani množična šahovska prireditev. — Na prvih 20 deskah bodo igrali vodstvo in udarniki, nato ženske, na zadnjih 20 deskah pa bosta igrali sindikalna reprezentanca Ljubljane in reprezentanca JA.
•
Kaj'«!-mi vseh n - '	, P ajirh r-o-
drnžnie im« j o v petek. 28. t. m. ob IS
sestane*. v L». -vem gw.i»* .uč •	•••*
ulica).
Ureja orednrfki odboi. Oiigoioim orednik Cene Kranjc Uredništvu in uprava. Ljubljana, knall leva ulica S trleton 55-L do 55-25. telefon oprave ra Ijnbljao-ke naročnike 38-96. ra naročnike izven Ljubljane 38-32. telefon oglasnega oddelku Itej. 38-96. Tekoči račun pri Naroda! banki, Ljubljana 6-90601-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca» v Ljubljani. -Poštnina placaaa ? gotovini, — Četrtletna naročnina 135 din. polletna 270 din. celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec* izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih.
Ilustracije Miknlaša £!e3a
CPesjani Alois Jvc&sek.
Zdaj ni bilo več odlašanja. Hanči je šla in prinesla možu najlepšo suknjo, da si jo obleče. Saj je šel pred gospodo. Biia je to »svatovska suknja,« iz ene gumbnice je visel dolg, lep trak rdeče barve, drag spomin na svatbo. Hančin dar, ko je bila še nevesta.
2e so vstajali od mize, ko je vstopil belolasi draži-novski stric, pripravljen za pot. Stopil je h Kozinovim, da se poslovi.
»Star človek sem in Bog ve kako bo. Hotel sem še enkrat videti tebe, sestra, in tebe, Hanči, in tvoja otroka. Pa bodite z Bogom!«
Hanči je planila v Jok. Stara Kozinka je molče podala bratu roko, upirajoč svoj motni pogled v njegov obraz. Ustnice i? brada so ji drhtele. Ko pa je stopil k njej sin in ji rekel zbogom, so se ji udrle solze. Poškropila ga je z blagoslovljeno vodo in mu napravila na čelo križ. Hanči ga je omočila s svojimi solzami. Tolažil jo je z nasmehom, češ da vendar ne odhaja na konec sveta; toda ko se je sklonil k otrokoma in ju zadnjikrat poljubi! mu je ginjenost vzela besedo.
Ko so možje odhajali z dvora, je prišel tudi Jiskra ftchuček, da se poslovi od svojega zvestega tovariša, zdai že tudi botra svojega Hirička. Pospremi! je Jana z ženskama in otrokoma pred hišo. kamor je že zapeljal pripravljeni voz z dvora. Tu so čakali tudi sosedje, da podajo roko in srečno pol voščijo svojim zagovornikom.
Potem sc se odpeljali. Kozina se je neprestano oziral. Tudi potem, ko že ni več videl svoje jokajoče žene in otrok, se je ves žalosten obračal nazaj tako dolgo, dokler
je še videl svoje drago Houvčzdo. Njegovi spremljevalci so bili zamišljeni in spočetka niso spregovorili besede. Saj so se odpravili na težko pot, ki bo odločila o vsem. Jezik se Jim je razvezal šele v Domažlicah, kjer so že čakali nanje drugi izvoljeni zastopniki: Jiri Peč iz Cho-dova, Nčmec z MedAkova, ognjeviti Brychta z Postfekova in veseli Adam Eci, Pavliha, iz Klenča. Vseh sedem je sedlo na voz, nato so, ne da bi se kaj mudili, pognali dalje proti Pragi.
Kos poti za mestom Jih je dohitela gosposka kočija, ki so jo vlekli štirje vranci v lepem, bogatem komatju. Za tem vozom je peljal drug voz, v katerem je sedela grajska služinčad. Štiri hlapci so jahali na konjih zadaj. Ko sta se kočiji bližali, je Kozina vstal, da bi lahim natančneje pogledal, kdo se pelje Tedaj se je odgrnila zavesa pri prvi kočiji in skozi okence je pogledal pegast obraz glave pod dolgo lasuljo.
Oči mladega kmeta so se srečale s hladnim, pa vendar prebadajočim Lammingerjevim pogledom. Kozina je pogled vzdržal. Gospodova glava je izginila. Zavesa pa se je spet odvrnila in v okencu so Chodi zagledali zali obrazek njegove mlajše hčere
»Bog ve, koliko zlata vozijo s seboj!« Je dejal Peč in Chodova.
»Da bi si hudir vrat zlomil na poti!« je dejal Brychta, ki se je kakor drugi z bleščečimi, temnimi očmi srepo zagledal za gosposkima vozovoma, tudi usmerjenima proti Pragi. —
Razen pravdača Syke nihče poslanih Chodov še ni bil v Pragi; zato so se marsičemu čudili, ko so se znašli v kraljevskem mestu. Kaj je bilo njihovo mesto (Domažli-
ce) v primeri s to množico hiš in ulic! Kaj največji cerkveni shodi o praznikih in romanjih v njihovi gorjanski pokrajini proti temu neprestanemu prelivanju ljudstva celo na delavnik! Se najmanj se je tem vtisom poda! Kozina. Zgrabilo ga je začudenje, bil je ves pretresen, toda nikjer ni mogel dolgo ostati na mestu in nič ni za dalj časa osvojilo njegove pažnje. Saj je imel na misli samo zadevo, zaradi katere so sem prišli, predvsem pa svoje rojake, drugo odposlanstvo, ki so ga bili z Jiskro naskrivaj poslali na Dunaj in ki se je z Dunaja odpravilo naravnost sem v Prago, da tu z njimi sedmimi stopi pred apelacijsko sodišče.
Kmalu so se srečali z njim. Iz prvega odposlanstva, k; se je vrnilo kmalu na to, ko je okrajni poglavar na dvoru trhanovskega gradu prebral oni usodni razglas, iz tistega odposlanstva ni bilo tu nikogar razen Dajčarja u Po. novic. Pajdar in njegova tovariša so pripovedovati, kaj so na Dunaju opravili in kako se jim Je razen te apela-cije posrečilo izvrtati tudi odličnega dohtarja, in sicer plemenitega človeka gospoda Tunkla Brniškega. O njen-' so praviti, da je govoril in mislil kakor oni, da Je velike pretrpel za tridesetletne vojne on in vsa njegova rodbina da mu je vlada tudi vzela vsa posestva, tako da mu razen grba ni ostalo nič. O Chodih je vedel vse. Poznai je njihovo prefeklost in jim kazal tudi latinsko knjižico, kjer je o njih pisalo, kako so hodili na meje in kakšne pravice so imeti. Ko so mu vse iztresli tudi o tistih rešenih privilegijih in ga vprašali, ati ni zadeva že zastarana, se je gospod Tunkl začel smejati in jim zatrjeval, da take pravice nikoli ne zastarajo.
»Da bi ne bil tak kavelj ko tisti Straus na Dunajnte Je dejal Hruby,