THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. [AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.: Cftto f Z« n»i (■ hardtl — k« jpravico in resnic« — oil boj« 3o tmafil GLASILO SLOV KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — I. E DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH [AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 169. chicago, ill., sreda, 1. s eptembra _ wednesday, september 1, 1926 LETNIK XXXV, ■'.p stroga cenzura v španiji znači, da nekaj ni v redu v deželi. — španija grozi z odstopom od društva narodov, ako ne dobi tangier-ja.—španska poslala tri bojne ladije v tangier. _ London, Anglija. — Od kar je bil Prima de Rivera, španski diktator napaden, ki pa je srečno ušel smrti, se opaža, da je nastalo v Španiji veliko nasprotje sedanjemu režimu. Nepotrjena poročili se glasijo, da so častniki španske armade pozvali diktatorja naj odstcrpi, in da je v deželi revolucija. Ker vlada v Španiji stroga cenzura in je brzojavna zveza z ostalim svetom prekinjena, sodijo, da so poročila resnična. Neko poročilo se glasi, da vlada med častniki velika napetost proti diktatorju, ker po njegovi metodi so častniki odbrani za višja mesta, ne avanzi-^ajo po starosti, kakor bi to tooglo biti. Naravno je, da je Vsled tega nastalo med zapostavljenimi častniki uporno gi- RAZNE CHIKAŠKE VESTI. Eden mrtev, več ranjenih pri koliziji predmestnega vlaka v Beverly HiUs. — Policisti v boju z banditi, dva mrtva, trije policisti lahko ranjen;. —0— Chicago, iii. — V pondeljek ob zgodnji jutranji uri, je Pennsylvania tovorni vlak zadel v Rock Island predmestni osebni vlak, v katerem je bilo vse polno potnikov. Nesreča se je zgodila pred postajo v Beverly Hills na 91. cesti. En železniški uslužbenec je bil na mestu mrtev, eden se bori s smrtjo, dvanajst oseb je pa lahko ranjenih, velika je bila zmeda med potniki, kajti sunek je bil silovit. Iz bližnjih hiš so takoj pri- banje, ki se čuti že delj časa. n k „„ Tudi kralj Alfonz je z dikta- S torjem v sovraštvu. Iz urada španskega zunanjega ministrstva prihaja poročilo, da Španija zahteva popolno kontrolo nad Tangier jem v Maroko, ki je pod španskim pro-tektoratom, za katereg? je izdala Španija že ogromne vsote. Senor Yanguas, zunanji" minister izjavlja, da Španija od svoje zahteve ne odneha, r,aje odstopi od Društva narodov. Poročevalcem je tudi rekel Yan-Suas, da ko bi svet vedel koliko je Že žrtvovala Španija za Tangier, bi nihče ne nasprotoval njeni zahtevi, temveč, vsakdo bi jo podpiral. Španija je poslala tri bojne ladije v Tangier, kar znači, da resno misli kar zahteva. Glede na to, je .angleški premier Baldwin, ki se je nahajal na počitnicah, obiskal zunanjega ministra Chamberlaina, s katerim se je posvetoval o zahte-vi Španije, ker 4. septembra se Začne z zborbvanji v Ženevi. ogenj na vlaku; škoda velika. Denver, Colo. — Na Denver & Salt Lake vlaku, mešancu, obstoječ iz potniških in tovornih voz, je nastal ogenj, vnelo se je olje, sedemnajst tankov je bilo uničenih, gost dim se je valil nad okolico, k sreči pa ni bilo človeških žrtev, ker so še pravočasno potniške vozove odpeli od tovornih. Nesreč.a se je pripetila v bližini Corona, ki se nahaja visoko v gorovju. FRANCIJA POMAGA POU-SKI IN ŠPANIJI. nositi orožje v mehiki ni dovoljeno. Francija si prizadeva dobiti sedeže pri liginim svetu za dve državi. — Demonstracije nemških nacionalistov, ki nasprotujejo prutopu k ligi. pola negri ob mrtvaškem odru valentina. Ženeva, Švica. — Četrtega septembra dvignejo zagrinjalo v Ženevi — in zastopniki raznih narodov bodo odločevali o usodi posameznih držav. Da ne bo šlo vse gladko, to. je gotova stvar, kajti vsaka stran, če tudi dobra, ima svoje nasprotnike. Francija v sporazumu z Nemčijo si prizadeva, da bi dobila za Poljsko in Španijo permanentne sedeže v svetu .T . „ ... . , . . , Društva narodov, za kar se Največ potnikov je zadob*-, ^ poljska zek) t je_ ir>alrnHhp on knsfov qrf»klaJ ,r v ' v . > , . Važna vprašanja čakajo re- New York, N. Y. — Pola Negri, kine igralka, ki je bila zaročena z Rudolfom Valentino, je prišla k njegovemu po- na bandite. Deklici sta se spu- nek, tudi ambulanca je bila takoj na mestu, ranjenci so dobili prvo pomoč, nekatere so pre peljali v bolnišnico. Vzrok nesreče je bil, ker so bile pokvarjene kretnice. Vlaka sta skupaj zadela s prednjimi konci, oba stroja sta razbita ni vec voz je skočilo s ti ra. lo poškodbe od koscev stekla, ko so se pri trčenju razbila okna. — Na 1732 Cortland cesti so trije roparji napadli pisarno poulične železnice in zahtevali od blagajničarja, naj jim da $6000. Policija je pa bila o nameravanem "napadu obveščana, in sicer, že v soboto bi se imel napad izvršiti, ki se pa ni, pač pa v nedeljo po noči. Policisti, pet po številu so se takoj spu stili z banditi v boj, dva izmed roparjev sta smrtno zadeta padla, eden je takoj izdihnil, do-čim je drugi umrl tri ure kasneje. Tudi trije izmed policistov so bili ranjeni, , ker' so banditi odgovarjali s streli, vendar le lahko. Ko se je vršil boj v pisarni, je neki policist, ki je stražil zunaj, aretiral neko dekle, v zvezi z roparji, ki je s svojo prijateljico čakala Na sliki vidimo prizor s ceste v Mexico City. Policisti imajo pravico, vsako sumljivo osebo ustaviti in ji preiskati žepe, ako nima skritega orožja. KRIŽEM SVETA. železniške nesreče; trije mrtvi. Buenos tyres, Argentina. — Od tukaj poročajo, da je v bližini mesta kolidiral osebni vlak s tovornim, oba'sta skočila s tira, tri osebe so prišle ob življenje, 25 jih je zadobilo poškodbe. — Galesville, 111. — Wabash osebni vlak štv. 18, vozeč iz St. Louisa v Chicago, je skočil s tira, k sreči pa-ni bil nihče težko poškodovan, mate-rijalna škoda je le majhna. Iz Jugpslavije na bledu, kjer se nahaj a kralj aleksander z družino, je med gosti vse polno diplomatov inozemskih držav. — druge zanimive vesti. gvebu, ki se je vršil v pondeljek dopoldne. Ko je klečala pred krsto predno so je odnesli, je Padla v nezavest. Komaj se je nekoliko zavedla, je zopet padla — največ radi žalosti, ker Je v resnici, kakor sama zatrjuje, ljubila Rudita, pa tudi od 3000 milj dolgega potovanja. Glede ljubezni do Valentina Je rekla Pola, da ga ona ni ljubila kakor se navadno ljubijo Ujetniki, ampak ljubila ga je, kakor le najbolj zna ljubiti ^nska moža. Po Broadway, kjer je bil Valentino nekdaj zaposlen kot ^omivalec kuhinjske posode v hotelu, je bilo ob ulici vse pol-110 ljudstva — od 66. do 49. Ceste, kjer se nahaja cerkev, Razdalja 2 milji, je bil na obeh 8tmneh ulice gost špalir. London, Anglija. — De-2* oseb je prišlo ob življenje, stili s policistom v boj, ni bil kos dvema, obdržal je le eno, druga je z avtomobilom pobegnila. tri so zadobile težke poškodbe, J0 sta v bližini Carlisle skupaj lr*ila dva vlaka. španija zaplenila imetje abd-el krima. Madrid, Španija. — Abd-el Krim, bivši vodja Rifijancev je bil odpeljan v pregnanstvo — potrt radi kako Slovenci politično mi-geu, temveč pripravlja druge- 's]imo> jzrazii je izredno željo, ga, v katerem bo, kakor je v da se nauči še slovenščine, za prvemu, Stricu Samu povedal, kar gi je nabavil že potrebne da Francija ne bo plačala voj- knjjge. Dalje bivajo, oziroma nega dolga. ;g0 bivaH daij§0 dobo pri nas Tri tedne je minulo, od kar italijanski poslanik Bodrero, je prejel Coolidge pismp od nem§ki poslanik Olhausen, Clemenceaua, vsebina je bila Spanski poslanik Landecho, o-za Ameriko žaljiva. Ne le Zed. posianik Dechory, češki drž., temveč Francija sama, se-| posianjk Seba, romunski posla-veda v gotovih krogih, se je nlk Emalldi in albanski posla-zgražala nad vsebino pisma.! nik Astauros Tauri. Nekateri francoski listi so pi-. statistika dotoka tujcev bila sali, da ni Francija odgovorna, j>e po narodnosti: 3754 Jugoslo- kar piše Clemenceau. V splošnem pa le pritrjujejo "Tigru," česar se dobro zaveda, zato pa van6v, v zelo zadovoljivem številu Avstrijcev 1029, Cehov 625, Nemcev 182, Italijanov namerava še enkrat udariti po 153) Romunov 27, Amerikan Stricu Samu, kateremu Franci- cev 26, Angležev 21, Švicarjev ja dojguje 4 bilijone dolarjeV.j 7> Švedov 7, Egipčanov 4, Tur-Clemenceau je rekel neke-, kov 2) Albancev in Belgijcev mu svojemu prijatelju, da vipo en g09t# prvem pismu je povedal lej Meseca maja je. bivalo na malo, najhujše šele pride, re- Bledu skupno 906 gostov, juni-kel je tudi, da ko bo sprožil ja 1604) julija 2575," avgusta svojo bombo v drugem pismu,j do gedaj g59. Dne g, m> m; je bo ratificiranje francosko-ame-( bil vi§ek gOStov 1666. Č« se po-riške dolgovne pogodbe nemo-' ^isli, da Bled lahko prenoči goče. I 6000 oseb, je letošnja sezona Washington, D. C. — Ne gle- zei0 8iaba) čemur je razen de na Coolidgejevo opozicijo,! gplogne denarne krize bilo kri-da se pogoji za fundiranje voj- tudi 8talno deževno vreme. nega dolg'a evropskih držav _0_ Ameriki ne smejo in ne more Umrli so v Ljubljani, jo ublažiti, vendar si upa N.( Alojzija Hrašan, žena kočar-D. Baker, vojni tajnik v Wil- ja> 40 let> _ Katarina Habjan, sonovem kabinetu priti na plan občinska uboga, 78 let. —Frari- avgusta jo je udaril z gnojniftii vilami b tako silo po glavi, da se je onesvestila. Mariborski rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico. -o- Splavar utonil v Zidanem mostu. Iz Savinjske doline sta prive-slala splav 601etni Žonta in njegov 711etni tovariš. Na Zidanem mostu je splav zadel z veliko silo ob joho kamenitega mostu in se razbil. Splavarja Žonta so zakrili valovi in ga odnesli v Savo. Nesrečnež je utonil, ne'da bi mu mogel kdo priskočiti na pomoč. Drugi splavar se je rešil. -o- Somborski župan skočil v stu-, \ denec. Ogromno senzacijo je vzbudil v Somboru" samomor tamkajšnjega župana dr. Gjorgja Gjuričiča, ki je skočil v studenec, kjer je utonil. Njegova smrt je izzvala tem večje presenečenje, kar se je pokojnik šele pred dvema mesecema poročil s 231etno mladenko, dočim je imel on 66 let. Kaj je pognalo nesrečneža v tako tragično smrt, ne ve nihče, domneva pa se, da je izvršil svoje dejanje najbrž v trenotni duševni zmedenosti. Predigra te težke rodbinske drame je nedvomno pokojnikov zakon s 231etno lepo Gizelo Maršal, ki jo je dr. Gjuričič strastno ljubil. Njegovi prijatelji so mu namreč strašno zamerili, da je vzel deklico, ki je bila nič manj kakor 43 let mlajša od njega. Usodnega dne popoldne je bil dr. Gjuričič še na seji odbora neko somborske banke, nakar se je takoj vrnil domov in odšel precej razburjeh spat. Ponoči je nenadoma vstal, ae oblekel in odšel z doma. Na vprašanje mlade žene, kam gre, je odgovoril, da ga močno boli želodec in da se kmalu vrne. Bilo pa ga ni več nazaj. Njegovo truplo so potegnili naslednjega dne iz 5 m globokega studenca. in zahtevati, da Amerika zbriše dolgove Evrope. Baker priporoča, naj bi se zadeva vojnega dolga še enkrat razmotrivala, in sicer skupaj naj bi stopili možje in pokazali svetu, da ameriški interesi niso le v dolarjih, temveč tudi v rekonstrukciji mednarodnega reda. kakšna bo usoda pan-galosa. Atene, Grčija. — Meščani so poslali na novo vlado "delegacijo, ki je zaprosila, da bi vlada dovolila slovesno obhajati Hrugo nedeljo padec Pan-galosa, pri kateri priliki naj bi se tudi glasovalo o usodi bivšega diktatorja, naj li ga usmrtijo, ali puste živeti. Poročilo pravi, da vlada ne bo dovolila takle demonstracije. čiška Jemec, hči tobačnega delavca, 10 mesecev. — Josip Širne, krojaški vajenec, 20 let. — Frančiška Jecelj, delavka tob. tovarne, 55 let. — Karolina1 Iglič, zasebnica, 70 let. — Fra-nja Majer, zasebnica, 65 let. — Marija Kališnik, užitkarica, 50 let. — Jakob Trdina, bivši gostilničar, 69 let. — Ivan Zvo-kelj, pastir, 10 let. — Franja Smolenc, delavka, 25 let. — A-lojzija Kocjančič, vdova okr. tajnika, 63 let. ■— Jera Zupan, občinska uboga, 76 let. — Anton Koderman, sin delavke tob. tovarne, 2 meseca.—.Ivana Be-laj, dninarica, 32 let. --o- Sirov zet. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah stanuje posestnica Veronika Šauperl, že 62 let stara, ki se ne razume s svojim zetom Ivsled njegove surovosti. Dne 7. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd. Vala denarna poiiUatev bo ▼ starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka UplaEana, ako ae poalužite naSe banka. Dinarje, ozir. lire amo včeraj poll-ljali po teh-le cenah: 500 Din ..................I MS 1,000 1 2,500 5,000 10,000 100 Kr 200 lir 500 lir v 1» M J 18.60 -9 46.25 .1 »2.00 -9183.00 ..$ 4.05 _$ 7.75 _$18.50 1000 lir_____________$35.75 Pri večjih avotah posaban popoaL Pofituina ja v teh čatuh 2a vrata- Zaradi ia<*t%Ino«t! četi Ja aemogdtt vnaprej cena določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila a« Izvršujejo po polti hS pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO . Pisma In pošiljke nailovita Bil h ZAKRAJŠEK S CESARK 455 W. 42nd ST, NEW YORK. M. T, Amerikanski SLOVENEC -—-----I----——--—A—It— Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. ----i-—4--i---i----- The first and the oldest Slo-venian newspaper in America. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidayi. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0098. Naročtlinai Za cclo leto ______________________________i.....$5.00 Subscriptions: Za pol leta ..................................... 2.50 Za Cfiicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .......................... , „„. rt 00 Chicago, Canada and Europe: Za pol leta ........................................ 3.00 For half a year ______________________3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Hst plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker S tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.-—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office «t Chicago, Illirtois, under the Act of March 3. 1879. _ Kdo bo reformiral družbo? Organizirani kapitalisti izkoriščajo delovno ljudstvo vse povsod. Značilno je posebno to, da jih ravno tedaj, ko svet kriči o največji prosperiteti, najbolj izkoriščajo. Kapitalisti so podobni na las tatu, ki je kričal: primite tatu, da je s tem obrnil pozornost ljudi za drugim, sam pa je odnesel plen in ušel. Meščansko časopisje kaj rado tuintam zapiše v svoje predale, da so danes ameriški delavci dobro plačani in v primeru z delavci drugih dežela pravi gospodje. Tako pišejo po dobro preračunanih načrtih. Če pa človek sam preišče ves položaj in istega dobro preštudira, pride do precejšnega razočaranja. Ameriški delavci so plačani povprečno okrog $4 do $6 na dan. Nekateri zaslužijo malo več, nekateri pa še manj kot navedeno, tako da povprečno bo imenovana svota nekako prav. Kapitalisti kaj radi kažejo na predvojni zaslužek, ki je bil od $1.50 do $2.50 na dan. S tem namreč hočejo povedati: poglejte, kaj stfe imeli preje in vendar ste bili bolj zadovoljni kot sedaj, ki imate skoraj trikrat toliko. Pri vseh teh argumentih pa ne povedo, da je danes ameriški dolar komdj polovico toliko vreden, kakor je bil pred vojno. Življenjske potrebščine so danes več kot trikrat dražje. Pred vojno je dobil delavec samec najboljše stanovanje, hrano in perilo od $15 do $20. Danes stane toliko na te4en.. Kaj pa šele družine, ki štejejo 6 in več otrok. Kako je tukaj ? Če bi kapitalisti, ki vedo toliko povedati o splošni prosperiteti, pokazali javnosti še to sliko, bi kajpada javnost tdrugače sodila, Ako delavci prejemajo malo večje plače kot so jih pred vojno, jim ter čisto nič ne hasne, ker so njihovi izdatki'v odstotkih z zaslužkom večji kot so pred vojno. Poleg vsega tega so, delavci skoro polovico časa v brezdelju. Vzemimo rudarje, razne stavbinske delavce in več drugih, ki delajo le v gotovih sezonah. Kako je s temi, kapitalisti ne povedo. Kaj se oni brigajo, rtjim j§ glavno, da pobašejo velike dobičke, ko obratujejo, da na rovaš delavskih žijljem polnijo svoje mošnje, za vse drugo se ne menijo. Taka je morala kapitalistov, katere glavno geslo je: izkoriščaj in zopet izkoriščaj! Na isti način kot delavci, so izkoriščani tudi mali in srednji' farmarji. V potu svojega obraza obdelujejo svoje farme, a za pridelke prejmejo mnogo manj, kakor bi morali. Razni verižniški trusti, ki poljske pridelke prekupujejo, pa pobašejo ves dobiček, kateri po pravici spada farmarjem. Koncem konca fax-mar dobi mnogo manj, kakor bi moral za svoje pridelke, delavci po mestih pa morajo iste pridelke po pretiranih fifcnah plačevati. Kdo se b'<3 čudil torej, ako si delavstvo želi iz takih gospodarskih in socialnih razmer. Prav nihče. Vprašanje je le, katera pot vodi iz teh zamotanih razmer? Dokler bo svet hodil po potu materializma, ne bo nič. Dokler se družba ne prenovi na znotraj, v srcu in duši, da bo čutil vsak posameznik posebno dolžnost do svojega bližnjega, toliko časa bo družba zastonj čakala na zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer. Le človek, ki se zaveda in veruje, da je izšel iz Boga, kakor vsi drugi ljudje na zemlji, ter da je zato dolžan v sreči in nesreči stati ob strani svojega bližnjega, samo tisti in samo tak človek bo znal biti pravičen napram svojemu bližnjemu, bo znal trpeti in srečo uživati s svojim bližnjim. Vsi kritiki nove dobe, ki imajo polna usta besedi, kateri skušajo reformirati na ta ali oni način človeško družbo, ne bodo dosegli zaželjenega uspeha. Rešitev in reformacija človečke družbe ima t io podlago samo v Kristusovih načelih, ki so podlaga resnice in pravice in vsebujejo večno veljavo za vse čase in veke. Š Kdor trdi drugače in bega delovno ljudstvo's kakimi rde-- 1 .......... ........ ■ ' •■ —= čimi frazami, kakor to delajo razni idiotski pisuni na Lawn-dale, ta le farba in vleče delovno ljudstvo za nos. Tem je blaginja delovnega ljudstva bore malo mar. Morala, ki jo priporočajo te vrste ljudje, je gnila in nima podlage. Kristus in njegovi večnoveljavni nauki naj bodo vzor človeški družbi, vsem bogatim in revnim, in kadar pride do tega, tedaj bota čutila bogatin in revež eno dolžnost do eden drugega, da si morata stati v sreči in nesreči, v veselju in tugi, drug drugemu v pomoč. Kadar pride do tega, tedaj bo izginila iz naše srede grda sebičnost in mesto nje bo zavladala ljudem medsebojna ljubezen. Samo ta pot pa nobena druga, bo pripeljala človeka k popolnosti in v boljše razmere, v razmere, v katerih se bodo ljudje čutili bratje in sestre. Zato pa vsi nazaj k Kristusu in Njegovim naukom !• -n. O RAZMERAH ŠIROM AMERIKE. Rock" Springs, Wyo. Po preteku dveh mesecev, ki sem jih prebil na potovanju po naši deželi, sem zopet tukaj v svojem domačem kraju. Dovolite mi pa, dragi bralci, da Vam povem, kaj sem vse videl tekom te dobe. Evhar. kongresa v Chicagi, katerega sem se tudi udeležil, Vam ne bom popisoval, ker o tem je bilo že dosti poročano v Amer. Slovencu in tudi v vseh drugih poštenih ameriških časnikih. j Iz Chicage sem jo mahnil naprej proti vzhodu, in sicer v Pittsburgh, Pa., in v Pawhatan, ^hio. A ni se mi dopadlo na (vzhodu, zato sem krenil nazaj ter prispel v Denver, Colo., kjer sem ostal okrog mesec dni. To- ,da vedno bolj se mi je tožilo po peščenem Wyoming, in nisem dobil preje pokoja, dokler nisem prispel nazaj v Rock Springs. Naj nekoliko opišem delavske razmere v pokrajinah, kjer sem se mudil, kolikor sem pač mogel dobiti informacij. V Pittsburghu in okolici je glede dela nekako srednje; kar se tiče železnih tvornic, še precej dobro obratujejo, le plača je bolj slaba. Premogokopi, zlasti kar jih je unijskih po zapad-ni Pennsylvaniji in v vzhodnem Ohio, pa so skoraj vsi zaprti za nedoločen čas, češ, da ne morejo obratovati pod sedanjo pogodbo. Iz tega je razvidno, da je za navadnega delavca v splošnem precej slabo. Tudi v Denverju ni nič kaj prida, je povsod dosti ljudi brez dela, zraven pa so tudi plače zelo nizke v primeri z'draginjo. Tukaj v Rock Springs in okolici je zadnjih par tednov $icer malo boljše, vendar jih je kljub temu še dosti brezposelnih. Zato bi nikomur ne svetoval, da bi šel za delom v Wyoming. Kako se drugače gibljemo Slovenci v Rock Springs, bom pa drugič povedal. Mihael Ortar. VETERANSKI DAN NA DRŽAVNI RAZSTAVI. Springfield, 111. Ta teden smo imeli državno razstavo v SpringfieLdu. Razun prvega dneva je vreme bilo kakor nalašč naročeno za tako slavlje. Razstava je trajala celi teden. Prvi dan je bil odmerjen šolski mladini, kateri je vsako leto vstop prost. Drugi dan je odločen za Springfieldčane. Zategadelj so prodajalne in tovarne popoldan zaprte. Tretji dan je vsikdar veteranski dan. Vsi dosluženi in še aktivni vojaki so gostje razstavinega odbora. Pod velikanskim šotorom se zberejo častitljivi veteranci civilne vojske ter delegatje vseh veteranskih društev poznejših vojsk, osobito poslednje svetovne vojne. Zborovanju vsako leto predseduje glavni komandant Inman, - veteran civilne vojne. Letos je dosegel 78. leto; a še je čil in čvrst, kakor bi bil le v petdesetih. Mož ni katoličan, a ima visoko spoštovanje do katoliške cerkve in duhovnikov. Čeprav imamo celo vrsto protestantskih dosluženih vojaških kuratov, kakor tudi kura-tov v rezervnem koru, vendar jglavni komandant že vsa leta !naprosi mene, da otvorim zborovanje z molitvijo. Nikoli še |teh pozivov higem smatral za , osebno čast, pač pa sem zmiraj jBogu hvaležen, da On v svoji previdnosti naklanja tak pose-|ben privilegij katoliški cerkvi ,in njenim duhovnikom. Primeroma majhno je število katoliških veterancev, zato je pa tem-ibolj občudovanja vredno videti [častitljive starčke, ki niso naše |Vere, kako z največjim spoštovanjem vstanejo raz svojih sedežev, ko stopim na oder, da s [katoliško molitvijo zaprosim blagoslova božjega na zboro-|Valce. S sklonjenimi glavami jter z vso resnostjo v svojih srcih, razodeto na častitljivih o-ibrazih, sledijo vsaki besedi ka-jtoliške molitve. Svečana tihota |Vlada po celem šotoru, in ko se ^ozirom po navzočih, vidim in čutim, da so njih misli in srca ^družene z mojimi besedami. Duh Božji s svojim nadnaravnim vplivom se naseli med zbo-rovalce in jih vodi skozi seje. Po skončani molitvi se vsi spoštljivo vsedejo. Godba za-svira patrijotični komad in seja se hadaljuje. Razni govorniki |nastopajo, prinašajoči spomine izza časov raznih vojn. Ob kon-'cu godba zaigra "The Star Iz delavskih krogov. Borba angleških premogarjev. Rudarska stavka v Angliji traja naprej. Nobenega upanja ni na skorajšno poravnavo stavke. Lastniki premogokopov so trdovratni in nameravajo vstra-jati do skrajnosti. K temu jim seveda pomaga država, oz. sedanja vlado, ki niti z mezincem ne gane v prid poravnave stavke, kljub tertiu, da preti nad milijon rudarjem najhujše, ko pride približajoča se zima. Sestanek, ki se je vršil te dni med zastopniki rudarjev in lastniki premogokopov, je le še povečal spor med obema strankama. Lastniki nastopajo ošabno, dobro vedoč, da imajo na svoji strani sedanjo konservativno angleško vlado ter računajo na popolni poraz rudarjev, ko pride zima in z njo stiska nad rudarske družine. Tak je položaj angleških rudarjev, ki so šli spomladi v boj za zboljšanje življenjskih razmer. Ko je spomladi zavladala na Angleškem generalna stavka, je vlada takoj posegla vmes in obljubila sodelovati za poravnavo prenjogarske stavke. S tem je angleške delavce naravnost za nos potegnila, kajti od tistega časa ni Baldwinova vlada niti z mezincem genila, da bi pospešila poravnavo premogarske stavke. J Težko je prerokovati, kako bo borba angleških premogarjev izpadla. Ako smemo verjeti zavednosti in solidarnosti angleških delavcev, bodo nakane angleških premogarskih baronov splavale po vodi. Pravica in resnica bote prišli prej ali slej na površje in angleški rudarji morajo zmagati, ker njih zahteve so pravične in utemeljene. * * * Zmaga nemških železničarjev. Nemška železniška družba je .ugodila zahtevam železničarjev. Posredovalo je arbitražno razsodišče, ki se je izreklo v prilog delavskih zahtev. Povišanja, katera so se določila železničarjem, so veljavna od 1. julija 1926. its * * Življenjske razmere. Iz delavskega departmenta v Washingtonu se poroča, da stanejo življenjske potrebščine sedaj 75 odst. več kot leta 1914. K temu pa niso prištete druge razne stvari, ki jih mora Ijud- Spangled Banner," ameriško himno, in vsi se zadovoljni raz-idejo, da si ogledajo razstavo. »Nekaka čudna sre^a in zadovoljstvo se nastani v moje srce, ko se vračam proti domu. Kako so pač pravi civilizirani Ameri-kanci.polni vere, spoštovanja in zaupanja do Boga. Ni čuda, da jih Bog tako bogato obdaruje za njih lojalnost in zvestobo. Ni čuda, da so tako obdarjeni tudi z zemeljskimi dobrotami, ker vsa velika početja zače-čenjajo z^molitvijo. Slovenci, po?nemajmo Ame-rikance! Rev. Francis S. Mažir. 'stvo plačevati celo 300 odst. več kot, pred vojno. * * * Krvni davek angleških rudarjev. Statistično poročilo iz Londona pokazuje, da v Angliji povprečno izgubi življenje 1218 rudarjev letno radi nesreč in nezgod pri delu. Okrog 197,100 rudarjev pa se letno ponesreči. Kdor pogleda na te številke mora spoznati, kako silno nevarno delo imajo premogarji. Povprečno skoro vsakih pet ur zgubi življenje en premogar. Okrog 850 rudarjev pa se ponesreči dnevno. Tisti, ki neprestano zabavljajo čez vsako najmanjšo zahtevo rudarjev, naj bi malo bolj premislili rudarski poklic in njih velikanske krvne žrtve, pa bi dobili drugačnejše mnenje o rudarjih kot ga imajo. * =i: * Delavci se naj čuvajo izkorišče-valnih advokatov. William M. Scanlan, načelnik industrijske komisije, podaja v svojem poročilu nasvete, da ni potrebno za delavce, da se v slučaju poškodb obračajo na odvetnike in jim izročajo iztirjatev poškodnin. Vsak delavec dobi pomoč brezplačno v takih slučajih od industrijskih komisij. Mr. Scanlan pravi, da v večih slučajih poškodovarti delavci izročajo svoje zahteve advoki^-|tom, kateri računajo delavcem naravnost oderuške cenej kakor, da mora delavec podpisati posebno pogodbo z advokatom, da dobi advokot od iztirjane svote eno tretjino in v večih slučajih tudi polovico., V takih slučajih je delavec ogoljufan po zaslugi premetenih advokatov. Advokata je potrebno najeti le tedaj, kadar je tožba tako zapletena, da je treba umetne obrambe in pa v zapletenih slučajih. Pri navadnih odškodninskih zahtevah pa je postava, ki določa, koliko dobi delavec za gotove poškodbe. Ako mu jih delodajalci sarfi ne priznajo, treba se je obrniti le ha industrijsko komisijo in ta nastopi v takih slučajih. * * rt Nezgode. Iz delavskega urada države New York se poroča, da je tekom meseca julija zgubilo 163 delavcev svoja življenja pri industrijskih nezgodah v državi INew York. To "je samo v eni jdržavi. Koliko znašajo, žrtve v j vseh, ve le Bog. Ogromne šte-jvilke, ki kažejo take žrtve, so svedok, da še vedno vladajo ^anikrne razmere v pogledu na ' varnostne naprave po tovarnah in drugih krajih, kjer so delavci dnevno izpostavljeni nevarnosti za svoje življenje. Ako si pri igranju golfa kak bogataš .le' člen zmakne, je vsa javnost alarmirana. Delavci pa padajo .po tovarnah in rudnikih, kakor |V vojni, pa se živ zato ne zmeni! M30IS ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" \ Clevelandska Enakopravnost priobčuje serijo člankov o cerkvenem problemu v Mehiki. Vsak po sv6jem okusu, je dejal ljubljanski "Figabirt," ko je stregel gostom. Tako lahko z8' pišemo tudi o "Enakopravnosti," ki priobčuje tisočkrat P°* grete framazonske čenče, skovane po framazonskih pisunik v Mehiki. Kak naivnež zna nasesti, a pametnega, trezgomisle čega človeka se bo težko ujel" na take limanice. Te tirade s° na las podobne tiradam o spal* ski inkviziciji, samo da je stvar prenešena na mehiška tla. -" Stvar je prinešena v javnost P° Callesovih agentih in svobode miselna restavracija pri Enak0" pravnosti bi ne bila popolna, manj pa moderna, ce bi je llC servirala svojim naivnim citata Ijem. Gostje, ki so zadovoljil tako postrežbo, so zadovoljni2 vsako postrežbo . . . * * * Caijkar, predsednik SNPJ' kaže v "Prosveti" št. 199. svoj0 visoko omiko in gentlemanstv«; V članku "o službah in koriti!1 piše med drugim tudi to-lc' ". . . sheboyganski pop ČerB6 ko je hudobno napadel in lag3' čez SNPJ. ..." — Srečna je* nota, ki ima takega 'gentlapia118 za predsednika! * * * Kakor znano, je Cankar b®' je po prepričanju socialist. V*1] takega se vidi večkrat na k^J sliki med kakimi socialisti, istem članku, gori orftenjenei*1' piše med drugim isti Can^f tudi tako-le:".... Od gl. odbof nikovse zahteva, da pokažejo da razumejo svoj posel . . ." malo naprej piše: ". ,. V tem žiru je jednota absolutno f istem principu, kakor so v*3 druga modema podjetja, tor da se pričakuje,od delavca, ^ producira, kakor1 največ moj?0" če, oziroma, da izpreša iz nj^f' kolikor največ se da . . ." Tako socialist Cankar! * * * Naši socialisti po svojih ŽUr nalih neprestano trpine dela^c' pomilujejo. Kadar pa sami "f lavce nastavljajo, pa pravij01 povdarjajo, da je neobhod'1' potrebno, da delavec product' kar največ mogoče in da se ? preša iz njega kolikor najve se da. Če ni to dvojna moi*3"1 ki ji ni para, potem hinavs^ na svetu sploh ni. Pa kljub f mu nekateri rdečkarji vse ko povžijejo kot čisto resfl'^ kar jim na Lawndale servi1'"' jo... y s!' A' Proletarčevi vščipci s suhoparno vsebino vščipaV^ bolj tiste, ki Jih pišejo, k^ one, katerim so naperjeni. . vse duhovito, kar pride iz čje zaloge. NE ČAKAJ, da pride k do naročnino v hišo; ako ti jc P tekla naročnina, pošlji jo 83 čimprej moreš na upravo H8'* - Janez Langerholz: VDOVA IN VDOVEC. (Konec.) Če sta Gašper Karolnik in Meta Goreča-nova že kdaj delala dolgo Spoved, se nista mogla bolj natanko obtožiti, kakor je Meta nocoj slišala na lastna ušesa svoje in Ga-šperjeve resnične in izmišljene grehe iz ust Kodrinove Lenke in Romanove Klare. Boljšega izpraševanja vesti ni, kakor če kdo pride priznanim vaškim klepetuljam med zobe in na jezik. Nejevoljna je prišla domov. Jezila se je nad otroki, zakaj ji nihče ne pride naproti. "Strah nas je bilo," so se opravičevali. "Strah! Kaj strah! Saj ste že dovolj veliki!" "In pa Karolnikova Jera iz Višelnice je bila tukaj. Pa kako "je bila huda! Pri Ka-rolniku so se kar vsi poskrili tako je bila huda," so začeli praviti otroci. "Jere smo se tudi bali." "Še tega strašila je bilo treba!" se hud,u-je Gorečanka.* "In baba vam je rekla," poseže vmes Minka. "Manica je bila v kuhinji, jo je prav natanko slišala." "Kaj pa je hotela z menoj, copernica!" "Ne vem." Gorečanka je pognala družino k počitku. Tudi sama je šla kmalu za otroci. A zaspati ni mogla. Vse ji je vršelo po glavi: Kodrinova Lenka, Romanova Klara in še Karolnikova Jera po vrhu. Vedno bolj pa se je bližal dan, ko bo treba nesti oklice v farovž. Karolnikova Ma-rička je tudi že v farovžu poskušala'svojo srečo, kako bi očeta odvrnila od poroke. Upanja ni dobila dosti. Karolnikov Gašper je imel sina Janessa. Temu človeku je 'Bog dal bolj kratko pamet. Zato ga zarotnice Minka, Manica in Marička niso vzele v svojo ijvezo, dasi je po letih to čast že zaslužil. Bale so se ga, da bi jim s svojo pametjo, kolikor jo je imel, vsega ne pokazil. Vedel je pa tudi Janez, kaj namerava oče. V nedeljo zjutraj je bilo, zadnji teden pred oklici. V pondeljek bi bila šla Karolnik in Gorečanka v farovž, prihodnjo nedeljo bi bil gospod Janez povedal, da sta oklicana enkrat za trikrat in čez štiriindvajset ur bi bila Gašper Karolnik in Meta Gorečan mož in žena in grunta bi bila prišla sama od sebe skupaj. To vse bi- bilo pa potrdilo Še v kancliji notarjevo pismo. Tisto zadnjo nedeljo pred oklici se je Karolnikov Janez hotel umiti, ker je mislil iti ob devetih k sv. maši. Točno osem je bila ura, ko je začel odstranjati od sebe prah in drugo tfmazanijo, kar se je nabralo zadnje dni na njegovem obrazu in na vratu. V tistem hipu, ko Je stopil k vodnjaku po vodo, se je na Gorečanovem pragu pokazala. Gorečanka. Janez pa, ne bodi len, vzame raz glavo svoje vsakdanje zamazano pokrivalo, čedno se prikloni in na ves glas zavpije: "Do- bro jutro, nevesta!" Gorečanka je spoznala glas in čutila tudi trn, ki je bil v njem. To jo je predramila. Pustila je starega vdovca in sklenila živeti le za svoje otroke. Gašper Karolnik se je pa jezil. En teden ni pogledal nikogar. Čez en teden je pa Janezu napovedal, naj gre, kamor hoče, ker noče sebi in hiši dobro. Janez je šel k teti. Marička ni pozabila, Manica tudi ne, da ju je rešil pred pisano materjo. Marsikaj dobrega je prejel od ene kakor od druge, če sta prišli k teti. To pa je bilo. za Janeza, kakor če bi bil že z eno nogo v nebesih. Karolnikova hiša je bila rešena pred pisano materjo, Gorečanova pa pred pisanim očetom; pisani oče rn pisana mati sta pa mnogim hišam strah vseh strahov. MEH ZA SMEH. ' , ' - t Tudi mali včasih kaj vedo. ncl Sinček je šel z očetom na pojedino. % se pogovarja med jedjo z gospodarjem ^ in gostiljem. Sinček pocuka očeta, 0 ga pa zavrne, naj nikar ne govori, dok^ #ne bo vprašan. Ko je oče končal po se vprašaje obrne do sinčka, ki pa je od» voril: "O nič, sedaj je že prepozno, si Sa pojedel." "Kaj pa?" vpraša oče. "Črva na solati, ha katerega sem te opozoriti." j * t- * v Iz šole. "No, Johnny, kdo pri vas v šoli ve?" vpraša oče. "Učitelj," tako pravi vprašani. "Ni res," se zadere nad njim sestrica cika. "Učitelj prav nič ne ve, vse nas VP Sa." SLOVENCE IN HRVATE V ELMHURST, ILL. IN OKOLICI vabimo, da se v mnogobrojnem številu udeleže ki ga priredimo na HILLSIDE GROVE, HILLSIDE, ILL. Za plesaželjne in za suha grla bo dobro preskrb ljeno. — Igral bo Foysov orkester. Na svidenje Vam kliče v imenu odbora Frank Vertovec. Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA. BODOČA ŠTIRI LETA: ' UPRAVNI "ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, 't'olo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Crunv5U7 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. poroinik: Joe Ponikvar, 1030 E. 7s-t St., Cleveland, Ohio. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien, Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš-pje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive.bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega idravnika. Zdravstvo. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru. gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kd6r želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! IZ URADA ZAČ. PREDSEDNIKA NADZ. ODBORA. Pueblo, Colo. Bratje in sestre, napnimo vse moči • Od prvega do zadnjega septembra, Za nove člane odprimo oči, Ako so al' ne, narjeni iz rebra. Zveza rabi može in ženske, Obenem tudi male otroke. Ne pozabimo kampanje jesenske, Za pričeti delat imamo dobre vzroke. Dva dolarja za vsac'ga nov'ga ' člana Vam plača dična Zveza naša; Toraj , predno bo pala prva slana, - Glejmo vsi, kje je boljša'paša.' Upam, da bo uspešna kampanja pri .Zvezi, ker tu in tam slišim kakega člana, ki opomni od proste pristopnine ter skuša dobiti novih obrazov v našo malo, ampak veselo družino ZSZ. " - 6vbrat Jolm Novak, čian dr. Slovan, ima že $4 zaslužene, s katerimi si bode lahko kupil 1 galon kalifornijskega grozdja v steklenici, ako bo pri volji isto storiti. Njemu častitam.-To tudi drugi lahko,storijo. Ker je bil moj zadnji dopis malo v konfliktu z dopisom gl. tajnika A. Jeršina, Vam tukaj dam sledeče v pojasnilo* x Jaz sem pisal, da bode tudi rezervni sklad prost za novo pristopile člane, Jeršin je pa omenil, da bo $1,0.0 moral plačati v rezervni sklad. Na en način ^va oba prav pisala, ampak dosti natančno ni bilo raztolmačeno. Zveza vrne novemu članu $1, ki ga plača zdravniku 'za preiskavo, zatorej vsako društvo lahko plača $1 v rez. sklad iz svoje blagajne, potem ko Zveza Pošlje dr. tajniku nagrade itd., lahko tajnik dene isti dolar v dr. blagajno. Seveda, ako novi LOUIS STRITAR »e priporoča rojakom za naroČila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohi-•tve ob času selitev in vse kar »pada v to stroko. Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 21st Place J CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. član sam plača $1.00 v rezervni sklad, potem se mu tisti dolar, ki ga plača zdravniku, lahko vrne, ali pa pri asesmentu v račun vzame. Ameriške organizacije imajo jako uspešne kampanje, ali ta-kozvarie "Drives" in jaz ne Vem, zakaj bi mi ne mogli isto napraviti. To je bil namen gl. odbora, da se mesec september porabi v to svrho. Toraj rokave gori do komolca, ali više, ako je treba in stopimo na\noge. Napravimo gl. tajniku toliko dela z novimi certifikati, da bo delal noč in dan. Meni se nič ne smili in upam, da je še drugih 99 odstotkov članov iste misli kot sem jaz. Dajmo vsi svoje "Battery" znovega napolniti, in "Spark Plug" bo pri vseh dobro iskre O TRAKULJAH, ŽIVEČIH V ČLOVEKU. Med raznimi črvi, ki žive v človeku, so najbolj znane navadne gfiste in trakulje, zadnje vsaj po imenu, doČim žive v črevesju, drobovju in drugih organih človeškega telesa še cela vrsta drugih, Še nevarnejših glist,-ki tudi izobražencu iz večine niti po imenu niso znane, predvsem zato ne, ker v naših krajih navadno ne boleha kaj vec ljudi na njih. Pa tudi glede tra-kulj se lahko pohvalimo, da se prepogosto ne pojavljajo v naših krajih, osobito, ker so higi-jenske razmere kolikor toliko urejene, ker dajo oblasti meso pregledovati, ker ljudstvo ne vživa prekomerno surovega mesa, in ne živi v pretesnih stikih z živalmi, po k.aterih bi se inficiral s temi zajedavci. Največjo nevarnost nudijo še vedno podgane in prešiči, posebno pa psi, ki so itak prenašalci vseh mogočih infekcijskih kali. Neumite roke in ne dovolj snažna hrana povišajo potem-š& po svoje možnost okuženja. Naša najnavadnejša trakulja je naravoslovcem in zdravnikom poznana z imenom taenia solium. Dolžina vseh* članov proglotid — iz katerih je sestavljena, znaša 2 do 3 metre; glavica je prilično velikosti male, bucike, in nosi v vencu nabranih 22 do 32 ojstrih kljukic kot četvero sesalnikov, s katerimi se zasidra in zasesa na čre Trakulja se ne porodi v telesu svojega gostitelja, ampak se razvija najprej v telesu druge živali, svojega prehodnega rednika. Jajčeca, ki z iztrebki obolelega človeka prihajajo na prosto, pojedo naj prvo gotove živali, v želodcu katerih razpade ob prebavi sicer jako odporna jajčnica, znesek pa se osvobodi, naseli na sluznici čre-, vesa, prodre pozneje črevesno steno in se prerije v ta ali oni organ ali se da potom krvotoka zanesti v oddaljenejše kraje, n. pr. v oči ali možgane, kjer se trajno zasidra in se razvije v večjo ali manjšo mehurnico, v takoimenovano fino. ■ Mehurnica je mehur, velik jkot grah pa tudi kot jajce, napolnjen s svitlo tekočino, v kateri čepi zametek prihodnje trakuljine glavice, ki kaže že sedaj več ali manj naznačene kljukice in sesalnik. • Opisane trakulje žive kot mehurnice v mišičevju, srcu, možganih, pljučih, jetrih itd. naših domačih živali, naše govedi in prešičev, zadnja v ribah, osobito ščukah. Te živali so se seveda pri hrani okužile, s katero so pogoltnile par jaj-čic. Ako pride potem taka mehurnica cela ali načeta v človeško telo, izleze iz nje zametek, se zasadi s svojo glavico v črevo in se razvije v trakuljo. Če meso prekuham, zanesljivo zamorim vse mehurnike. Or kuženje more nastati torej sa- da sklepati na neljubega gosta. Mnogo krepkih ljudi sploh ničesar ne čuti in tudi ne ve, da ima trakuljo v sebi, ker mu ne dela nikakih večjih težav. Sto-prav z iztrebki odhajajoči, v blatu leno migajoči proglotidi ga opozore slučajno nanjo. ■— Drugi bolniki tožijo o dolgotrajnih prebavnih nerednostih, pečih in starih ljudeh more postati stvar v istini resna, zlasti ker ni moči" provesti potrebnih odvajalnih kur, katere naj vodi vedno zdravnik in to, če moči, v kaki bolnici. • Kuro pričnemo na ta način, da najprvo izčedimo črevo s primernimi odvajalnimi sredstvi. Nekateri zdravniki pripo- za katere ni najti pravegavzro- ročajo, da dan pred pravo kuro ka. Nekateri trpe lia zapeki, drugi na kolikah, na driskah, bljuvanju, gordici, breztečnosti, l ki se menja z neukrotljivo lakoto. Drugi tožijo zopet o sla-botnosti, uti'ujenosti, potrtosti, mu vzdiguje, mu dajejo v ledu ohlajeno limonado požirkoma piti. Kdor ima trakuljo, po tem, kar smo povedali, ni sam po sebi in naravnost nevaren za človeka, pač pa za živali, katere okuži in ki potem inficirajo zopet ljudi, kakor smo to že povedali. Dočim je opisana trakulja-vost sorazmerno nenevarna bo- prej omenjena trakuljam zopr- jlezen, je pa infekcija z mehur-na jedila, v prvi vrsti slanika s nico jako nevarna in mnogo-česnjem in čebulo in črno kavo. krat smrtonosna bolezen. Pasja Bodisi da bolnik strada dan trakulja n. pr. psu povzroča pred kuro ali da se naužije o- iste neprijetnosti, kakor naše o izmučenosti, in kažejo znake menjenih delikates, na predve- nam, ali njihove fine zabrede-večje ali manjše slabokrvnosti, čer naj dobi še enkrat par žlic 'jo, če se z njimi okužimo naša Osobito kolike zdelajo močno j ricinovega olja in izdaten kli-nekatere bolnike, posebno če so stir. Drugo jutro zaužije zdra- Sredstvo korenin jedli hrano, ki ni trakuljam "prijetna,,, kot to pravijo. Med vilo na tešč želodec, za trakuljo je skorja tako hrano prištevajo vse moč- granatnih jabolk ali pa prapro-no začinjene in osoljene jedi, tovina neke vrste (falis mas.) slanike, papriko, češenj, kisle odnosno iz ene teh rastlin pri- esno sluznico. Takoimenovani mo ob ^Živan-ju neprekajene vrat je kake 3 cm dolg in ozek, in veže glavico z dolgo verigo umazano belih kot na nevidno nit nanizanih proglotid, podobnih nekakšnim bučnim pečkam. 12 njih se dajo iztisniti s prostim očesom nevidna jajčeca.— Druga trakulja, ki je manj važna po svojem ustroju in so njeni členi bolj zaliti in bolj grobi, delal, ko bo konec septembra, doseže dolžino do 10 metrov, bomo imeli članstvo podvojeno Njena glavica je dokaj večja, v obeh oddelkih. j vrat kratek in čvrst in vodi do Želeč Zvezi obilnega uspeha j traku, ki je neredko nabran iz pri jesenski kampanji, oranem "več kot 1000 posameznih čle- s pozdravom Vam udani Joseph Pritekel, preds. nadz. odbora. ČITATELJEM V VSEH NASELBINAH V VEDNOST. Knjige Goriške Mohorjeve Družbe imajo v zalogi vsi naši lokalni zastopniki. Kdor si jih torej želi naročiti, stori lahko to pri svojem najbližjem zastopniku, ali pa naj piše naravnost na Knjigarno Amer. Slovepec. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročpikom, prijateljem in dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Illinois, Kansas in Coloradi naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati knjige naše knjigarne. Mr, Kurnik je pooblaščen pobirati naročnino za liste "Amerikanški Slovenec" in "Ave Maria." Vsem ga najtopleje priporočamo in obenem prosimo vse rojake in naročnike, da mu grejo na roko pri njegovem težavnem delovanju za kato-i liški tisk. Uprava Amer. Slovenca. nov. Mesto kljukic nosi na glavi samo četvero, a mnogo krepkej-ših sesalnikov. — Še druga trakulja doseže dolžino 5 do 9 metrov, a sestoji iz 3000 do 4000 posameznih ozkih členov. Glavica ni okrogla, ampak kijasta in nosi dvoje sesalnih jamic, na vsaki strani po eno. Njena jajca so dokaj večja kot ostalih trakulj, od katerih jih živi dolga vrsta v mačkah, psih, podganah in miših in kajpada v drugih domačih in divjih živalih, ribah in ptičih, ki se pa v redkejših primerih naselijo tudi v človeku. Eno izmed teh, koje proglotidi so tako podobni buč-nicam, da nosi trakulja po njih ga mesa, navadno prekajene gnjati in posušenih rib ali ne dovolj snažnih rok. Zato je u-mevno, da so gotovi stanovi posebno izpostavljeni takim infekcijam, kot n. pr. mesarji, kuharji, ribiči. V'severnih deželah, kjer je navada uživati surove, prekajene ali samo posušene ribe, so prav pogoste infekcije z gotovo vrsto trakulj. Eskimi, ki žive v najožji simbiozi s svojimi psi, obole pogosto na pasjih trakuljah itd. Težave, ki jih povzročajo, trakulje, so jako raznolike, tako da se iz njih samih nikoli ne svoje ime, ni preredko najti v otročjih črevih; druga, ki živi v psu, je tudi nam jako nevarna, dasi sestoji samo iz štirih členov. kumarice, žebice itd. j Ker trakulja nima ust, ne more ne jesti, ne sesati, ne brozge v črevesu, ne krvi, ampak šfe hrani skozi svojo predorno kožo. Ta izguba na hrani pa ni tako velika, da bi pri sicer krepkem človeku mogla kaj resnega pomeniti. Bolj je že u-važevati sluznice, deloma zbog zasidran j a in zasesanja, deloma ker se žival zvija in krči po črevesu. Verjetno je pa tudi, da izločuje iz sebe gotove strupene sokove, ki posebno pri občutljivih osebah povzročajo celo vrsto nervoznih simptomov, kot glavobol, vrtoglavost, omotiča-vost, srbečico in celo krčevito drzanje mišičevja do krčevitih napadov. Tudi zavest, da nosi bolnik trakuljo v sebi, vpliva na senzitivne nature porazno, tako da mislijo neprestano na svojo bolezen in se ne morejo znebiti strahu in groze, kaj bo z njimi, v kateri neprestano žive. Diagnozo ugotovi pa samo lahko mikroskopična diagnoza iztrebljenih 'proglotid odnosno jajčec v blatu. V splošnem bolezni ni smatrati za posebno težko, zlasti, ker imamo sredstev dovolj, da jO odpravimo. Samo pri telesno slabotnih in slabokrvnih ljudeh, tudi sicer bolnih, na mrzlici tr- rejeni preparati. Tudi še več drugih, več ali manj zanesljivo učinkujočih sredstev poznamo (koso, ka-mala). Nobeno izmed njih pa . ne more trakulje umoriti, kaj še uničiti življenje v njihovih jajčecih. Samo. omami jih lahko. Da ne ožive in se ne ojačijo zopet, jih je treba z novimi odvajalnimi sredstvi spraviti iz života, dokler so še omamljeni, odnosno dokler se rii "onesve-ščena" glavica iznova zasidrala zopet kje v steni. Iztrebke je treba potem natančno preiskati. Če se ni glavica prikazala, je bila kura zaman, in ponoviti jo bo treba čez par mesecev, ko mikroskop zopet ugotovi novi porast in odhajajo z iztrebki zopet proglotidi in jajčeca. Kura ni brez nevarnosti, zato jo sme, kot smo že povedali, izvršiti samo zdravnik. Če je bolniku slabo, uživa kavo, če se jetra, naše srce, naše možgane itd., kje? se uveljavljajo kot druge podobne novotvorbe, za katere ne poznamo nobenega zdravila, razen kirurgičnega noža, ki pa pride tudi samo tam v poštev, kjer je mehurnica na površini in dostopna in kjer jo je mogla ugotoviti diagnoza, ki je vedno , težka, navadno pa sploh nemogoča. ' MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. HIŠA 4 SOBE, garaža, lota 37^x125, $4550; $500 takoj, ostalo na obroke. T. J: Wolf, 308 W. 105th Pl. 985-edoč New - yorsko grozdje. dvojim dosedanjim odjemalcem in drugim rojakom naznanjamo, da bomo tudi letos razpošiljali new-yorško grozdje, katero daje najboljši sok za naš okus. Vedeti pa je treba, da ni vse grozdje v državi New York enako, eno daje boljši sok nego drugo. Naša 6-letna izkušnja v tem poslu in naše poznanje vseh vinorodnih krajev zagotavlja našim odjemalcem najboljše grozdje. Naš zastopnik bo osebno nadziral vse pošilja-. Zaradi toplega vremena obeta biti kakovost new-yorškega grozdja izredno dobra, kakor že več let ne. Za nadaljna pojasnila o cenah, plačilnih pogojih, o načinu razpošiljanja itd. pišite čim prej na JUGOSLAV AMERICAN CORP., 455 W. 42nd Street, New York, N. Y. sr,p LES. HIŠA 7 sob, garaža'za 2 kari; $13,500.-4233 N. Keeler. Nedeljo: Pensacola 0326. _ 986-č,p,s PLAČAJTE HIŠO Z RENTOM. Bungalow $6500, 5 sob, vse moderno, tla trdi les, kopalna soba, vse v najboljšem stanju, klet- cementiraua, furnace ht. $500 tako ji ostalo po $60 na mesec z obrestmi. Carroll L. Bragg Org., 19 S. 5th Ave., La Grange 414. ______ _________9$8-čdoč PRODA VOGAL, Oakton in Prairie Rd„ Niles Center, 2 bik. do "L" postaje. P.r.oti gotov. aH vknjižbi. T. K. Reilly. 160 N*. La Salle St. 989-čdoč ZID. HIŠA 2 r.adstr. po 7 sob, hot water ht., garaža, blizu transporta-c i je. $10,800, takoj $2000. Lasnik West 3712. 999-sdos 50 CEV. LOTA Austin - Blvd. med 34. in 35. cesto, nizka cena. H. Wetzel Co., 'C(?dar Rapids, Iowa. _____" 00-s do s BUNGALOW 6 sob prodam za nizko ceno. Pridite iiv stavite ponudbo. _2223_ Estes Ave.__03-sr QUEEN ANNE BUNGALOW; podstrešje 2.1 tri spalne sobe, ceiitr. kurjava, pojrč spredaj in zadaj," garaža za. 2 kari. 4Q.?7 N. Kenneth A v . sev. od Lawrence, W. od Crawford. ______________________09-sr 2 STAN. les. hiša po 6 sob, garaža za. 2 kari, v dobrem stanju. $4900, takoj $1000- 454 W. 44th St., 1st Flat. 10-sr BUNGALOW 6 sob, 2306 N. Lowell Ave. furnace heat. 12-sr do sr BUNGALOW 5 sob, garaža, poleg lahko dobite 50 do 9)5 če v. loto. Zelo nizka cena., 6906 Oleander Ave. __________15-sr,č,p FARME NA PRODAT ■a«..........: ------:-Z .... MISSOURI 245 AKR., 6 milj do Centralis, 1 milja do šole; hiša 8 sob, hlev, studenec, gladki svet; $30,000, dve tretjini dobite iz zemlje. R. P. FARME ZA KOKOŠJERliJO ali žito prpda za nizko ceiio. Will Brown. Hebron. Ind, 14-sr dosr Anton Weitcel ■ t Naslednik Frank Grilla 1S18 West 22nd Street, Chicago, 111. Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. Edina slov. mlekarna. Rojaki, podpirajte jo! sr ATENT NAPREDKA ZAKLJUČEK RAZPRODAJE. 650 akr. farme, veliko gozda v South Georgia. J. T. Wikerson, 203 Southeastern Trust Bldg. Ivy 2286. " __11-srdosr PRODA PLUMBARSKO OBRT IN HIŠO 7 sob v drugem nadstropju, šitiri v prvem, in delavnica. Garaža za dve kari, cena nizka. Pridite pogledat. Lastnik: Joseph Bobek, 1949 W. Coullerton St., Chicago, 111. Phone Canal 4894. t do t S i Slovenci kaj radi povdarjamo geslo: "Svoji k svojim." — A vse ostane le pri samih besedah. Trgovci se pritožujejo, zakaj je tako, pa tudi odjemalci pravijo zakaj ni drugače. A tako pritoževanje ne pomaga nič. To ne bo izboljšalo teh razmer. Ako hoče slovenski trgovec napredovati, mora znati prodajati svoje blago. Mora znati privabiti odjemalce. To prav lahko stori potom oglaševanja v časopisu. Povejte- svojim rojakom, da imate iito blago kot tujec, da so pri vas cene zmerne, če ne morda nižje kot prj tujcu. Povejte ljudem, kadar dobite nove zaloge v vaše prodajalne, oznanjajte ljudem svoje prodajalne in svoje blago in ljudje bodo znali za Vas. \ Amerikanski Slovenec je med katoliškimi Slovenci najbolj razširjen list. Slovenski trgov- ci poslužite se ga! napredka! Oglašajte v njem! Oglaševanje je patent 5 80 AKR. VINOGRADA, v dobrem stanju, cena veliko nižja kakor je vredno. R. Brown, La Porte. Ind. 08-sr,e,p NA PRODAJ 8 obdelanih farm, 6 v bližini bo tudi kmalu izeiščeliih, ob glavni cesti blizu Mobile, Vsaka farma po 120 akrov 1000 breskev. 'Tudi na obroke. A. R. Holland. Box 98. Mobile, Ala. 06-sr,č,p FAR M A ZA ŽIVINOREJO po 100 akrov, 2 milji do mesta. Dobra zemlja. A. Despres, Baldwin. Fla. 07-sr UGODNA PRILIKA. NAZNANJAM Slovencem in bratom Hrvatom, da pridem zopet v okolico Jo liet in Chicago, kjer jim bom ltudil fino grozdje, lastnega pridelka, cene bodo primerne. Zanesljivo se obrnite. z na ročilom na John Jelenicha, 1210 Elizabeth St., Joliet, 111. Grozdje bo zrelo od 7 do 10 dni prej, kakor pa je. bilo druga leta. Do svidenja FRANK STEFAN ICH R. 1, Box 230 Fresno, (?alif. t-p RESTAVRACIJA, dobra kupčija, dnevno $110; rent nizki; $7000; po-, lovico takoj. 131 E. Pershing Rd. 987-č do č .GROCERY MARKET, vpeljano, proda pod ceno takoj; lastnik odpotuje. McComb, 3581 Belden. Belmont 2C'Q2. ' _ 992-p do p GROCERIJO in opremo proda Chas. Mulois, 201 E. 61 st cesta. 998-s,t,sr KOVAČN1 CO proda kraju $500,00, zadaj Crawford Ave. na prometnem na 3832 North 13-sr POHIŠTVO NA PRODAJ. POHIŠTVO različno, tudi piano in viktrolo proda M rs. Evam, 5431 Cornell Ave. _____05-sr,č;p 3 KOŠE YE.LOUR SET, kompletna postelja, cena nizka. 6642 N. Ashland, 1st floor, Fenschel. 04-si' Najstarejši trgovec z železnino v Chicagi je A. M. Kapsa 2000 BLUE ISLAND AVE.* CHICAGO Phone: Canal 1614. Trgovina vsakovrstne železnine, električne potrebščine, pli-nove cevi, avto potrebščine, železni material za vsakovrstne , stavbe. — 1500 RAZNIH PREDMETOV V Jlgg| ff*^ ZALOGII ^RHJ i 8 A B'ago dovažamo na dom. — Začnite tr- essrS»Jgssrft, govati z nami in ostali boste naš stalni od-..ijemalec. Naše cene so najnižje v mestu! filifillb GOSPODINJE V J0LIETU ? so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže .ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ JOLIET, ILL. COR. CENTER & HUTCHINS STS., Chicago Telefon 2917, "AMERIKANSKI SLOVENEC" "GOSPOD LISEC" POVEST. Spisal Dr. Fr. D. Tako so se napotili po zeleni trati skoz gozd v Dobravo. Fantek je skakljal pred sta-riši, podil tiče in'pobiral šiške iz grmovja; oče in mati pa sta ga spremljala z očmi in zadovoljno se smehljala otročji živahnosti. Srečna družinica! bi rekel kdo, ki bi jih videl. "Kam pa vsi skupaj?*" ustavil jih je znanec iz Dobrave. "H Kovaču, ne res? Saj vas že dolgo ni bilo dol. Kako pa je s kupčijo, Brdar? Dobro, kaj ne? Jernej je bil nekaj pravil po Dobravi in Polona se je tudi hvalila. Zdajle se je začel pri vas denar delati, zdajle." "Kaj praviš, umazanii čeljust!" zadri se je Brdar in stopil predelaj. "Še jedenkrat mi reci, in jaz te zadavim." "Kaj!" ustrašil se je oni in odskočil. "Kaj sem ti storil, .da rohniš nad menoj ? Ali sem ti kaj storil ?"„— Lojza je začela pogovarjati in deček se je spustil v jok, ko je videl očeta tako hudega. Moža sta šla narazen, godrnjaje in preklinaje; ko sta že bila daleč vsaksebi, obračala sta "se še nazaj s psovkami in kletvijo. "Kaj tacega mi reče ta' človek!" jezil se je Brdar. Ona pa mu je rahlo očitala neprevidno ravnanje, ker baš s tako naglo jezo vleče sum nase. Brdar je to spoznal in jel se ke-sati in sramovati svoje naglice; a hudoval se je na Jerneja in Polono, ki sta Bog ye kaj trosila po Dobravi. Nejevoljen bi se bil najrajši vrnil domov, a zaradi žene in otroka ni storil. Tast in tašča sta jih bila jako vesela in izpraševala, če se mu res tako dobro obnaša kupčija. Brdar je pritrdil, a obračal pogovor na druge stvari. "Kje pa si bil na sejmu?" vprašal je va-ščan izza mize. < "Tam pod Limbarsko goro," dejal sje Brdar ne ozrši se. "Pa ne v Krašnji?" vprašal je Kovač, in Brdar je prikimal. "Potem si pa moral slišati, kaj se je bilo tam zgodilo." "Kaj pa," zavzel se je Brdar osupel. "Ponarejene petdesetake je izdajal nekdo in osleparil ljudi za več sto goldinarjev." "Nekaj so govorili in su'meli sejmarji," dejal je Brdar in premagoval se, da mu je stopal pot na čelo, "a nisem utegnil popraševati,' kaj da je." "V novicah stoji že vse zapisano. He, Franca, Mica, kje so Novice ?" "Nikar ne iščite, oče,"-branil je Brdar. "Saj Vam verjamem. Tudi se ne utegnem dolgo muditi." Jel je klicati Lojzo in Janezka, katera je bila vzela tašča seboj. Kovač pa je dobil Novice, nataknil naočnike, poiskal sestavek in bral počasi in razločno: "Iz Krašnje, 8. avgusta. Na. sv. Ožbol- t.a dan je pokupil neki slepar, ki se je izdajal za živinskega kupca iz Vrhnike, od revnih kolovraških kmetov več repov živine in plačal s ponarejenimi petdesetaki. V davkariji se je povedalo kmetom, da so osleparjeni. Kdo popiše žalost in stisko kmeta trpina, ki je moral prodati živino, d,a plača davke, in nima zdaj ne denarja ne živine; a bo moral davek vendar plačati. Ali ne zasluži tak slepar vislic? Ječe se tako ne boji nikdo več, odkar se boljše godi jetnikom kakor kmetu. Kmetje, pazite, da vas ne oslepari kak potepuh!" Brdar je bobnal ob mizo med branjem in gledal skozi okno; Lojza, ki je bila sedla k njemu, je povesila oči in pobirala drobtine v največji zadregi. "Obesiti tacega človeka!" dejal je Kovač in snemal si naočnike. "Ljudje hočejo hitro obogateti," menil je sosed; "ampak revež je tist, ki jim pride v pest. Pri nas poznam jaz tudi tacega sleparja." "Katerega pa?" dejal je Brdar in glas se mu je trgal, ko je srepo pogledal moža. Žena mu je šepnila skrivaj, naj miruje; a on jo je odrinil s komolcem. "Poznam ga, ne povem ga pa ne," dejal je počasi kmet. "Potem1 ste malopriden obrekovalec," poudarjal "je Brdar jezen, "ker dolžite poštenega moža." "Poštenega moža! Saj ga poznaš ti tudi, že boljše ko jaz." — Po Brdarju je vse vrelo, in žena se je tresla, da napravi zopet kako ne-spametnost. "Če Vi ne poveste imena," dejal je Brdar ostro in udaril ob mizo, da so zažvenketale kupice, "ne bom j*z več sedel zraven Vas." "No, no, Janez, kaj pa biješ ob mizo?" tolažil je Kovač. "Za take ljudi se ti je pač treba vleči. Saj mislite Vi tega tu gori?" — Kmet je prikimal in pokazal s prstom proti Liščevi hiši. Janez je bil zopet hud sam nase in jel se opravičevati; napil je možu in prosil, naj mu ne zameri. ■ "Jaz sem' mislil," lagal je, "da merite Vi na mojega brata Toneta, ker se vedno govori, kako da bogati in si dela denar. Torej ne zamerite!" "Boljše je primeriti kot zameriti," dejal je dobrovoljno m'ož. "Ampak mladi Vrban, ta je pa mož. Ta si pa pomaga s poštenim delom in Bog mu pomaga." "Sreče nikdo tako ne zasliiži kakor on," potrdil je Kovač. "Toda veste, kaj je novega? Vrban mu odpoveduje najem, češ da mu premalo plačuje. Seveda daje zemlja zdaj več; toda zaradi tega, ker jo obdeluje tak neutruden Človek. Dedec se pa hoče okoristiti s Tonetovimi žulji in pritisniti ga. Meni se Tone smili." EBBaaaa Pomagajte bratom v Primorju! KUPITE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE. _ ' * 4 KNJIGE $1.00 pmuiuiuiiiuiiuiuiiumiiiuiiB 1. Kri mučenikoV, zanimfca povest iz 3. stoletja po Kristusu. 2. Socialna čitanka vsebuje poučno berilo za naše slovenske delavce. Vsakdo bi jo moral čitati. „ "" •■ • — ■ 3. Nevesta s Korinja, zanimiva kmečka povest. 4. Veliki koledar Goriške Mohorjeve Družbe, poln koristnih nasvetov in drugih zanimivosti. '■■ v . Se nekoliko iztisov imamo v zalogi. Naši rojaki pridno segajo po njih in proda-H smo jih že nepričakovano lepo število. To je znamenje, da so Slovenci v prvi vrsti dobrega srca in so takoj pripravljeni pomagati, kjer treba; to pa tudi kaže, da so knjige v resnici vredne petkrat toliko in da je vsak vesel, ki jih dobi in jih potem priporoči tudi drugim. Kdor jih še želi dobiti in pomagati zatiranim primorskim Slovencem, naj nam takoj piše po knjige, dokler zaloga ne poide. | • J t "Knjigarna Amerikanski Slovenec" 1849 WEST 22«d STREET, ; , CHICAGO, ILL. sgmm vmiffmmtf^tiffllr^ilm NAZNANILO - ROJAKI POZOR! Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem na 1852 West 22nd cesti, med Lincoln in Wood, odprl prvovrstno čevljarsko delavnico. Ako hočete iz starih čevljev, nove, tedaj prinesite k meni v popravilo. Popravljam tudi čevlje za pohabljene noge,- po veliko nižji ceni, kakor pa drugje. Postrežba točna — delo prvovrstno — za obisk se priporoča J. Kravcar 1352 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL. JESS ...................''"'■..................................»'»'I'M.....■■■»•»»•»■»■il'll'll'-f'lfV..... ^PISANO POLJEj^b J. M. Trunk. "•"■"...........'■"........................'.i....................„..,.....,...................... Dogma o — blincu. Dočim g. Molek rad poope-rira s kakim sistemom, n. pr. Kopernikovim, da zažiga grmade, ima urednik Glasu Svobode drugega konjička, in ta je "dogma," da je zemlja na j, vaden blinec. Radi tega šmen pod noge. Ni mu po volji, da cerkev ustanavlja dobrodelne zavode, ker ji je baje pri tem samo-le za popularnost. Zato bržkone svobodomiselci ne u-stanavljajo nobenih zavodov, ker nočejo postati popularni, in . tako lažje kričijo, da bodo oni Važno Kupovalci grozdja pozor Ker so železniške družbe prepovedale prodajanje grozdja na progah, so sklenili kaliforničanje, da bodo poslali svoje blago vsi na eno mesto. PRIDITE NA GREAT NEW SOUTN WATER MARKET 14th PLACE & ISth STREET med Racine Ave.-in Morgan cesto kjer boste imeli največjo izberq grozdja. Tako velike množine ga še niste videli skupaj v Chicagi, škoda bi bilo zamuditi te prilike, ker cene so izredno nizke. / sr.rs. tanega blinca so "žive sežigali vse> Prav vse sfiksali v novem na grmadah," .p jih je sežgal družabnem redu. Gotovo fanta- samole nezločinski in človeški ziraJ°> da bodo zdravi in bola" urednik, kakor je spravil tiso- ™ vsi al^Pa da *>o novi ffl-čere na grmade g. MoleJk. Telefon Canal 0537 MRS NICHOLAS GOETTERt POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem v naklonjenost Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zveri T mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena v tem °«lasu- • *> a im Izobrazba, olika, civilizacija. Prav, da se povsod in vsikdar poudarja važnost ljudske izobrazbe, omike in civilizacije ali kulture. Le izobražen narod bo prišel do kakih uspehov. Da hasne, mora pa izobrazba preživeti posameznike. Tu pa se 'začne tisto pomanjkanje, ki zi-[ja na vseh koncih in krajih, ,prav posebno tam, kjer se velijo govori o izobrazbi in civili-jzaciji. Pogostoma se smatra tisti za najbolj civiliziranega, ki je najbolj neotesan. | Pomanjkanje prave civilizacije in izobrazbe se mora pokazati tudi na zunaj, v časopisju, ki je zrcalo tega, kar je v narodovih dušah. Nočem sicer gene-ralizirati, iz nekaj slučajev sklepati na skupnost, a značilni so pa le posamezni slučaji. Da tudi čitatelji v starem kraju vidijo, k&ko "civilizirani" postanejo v Ameriki posamezniki, dasi se vozijo v lesketajočih se avtomobilih in nosijo čevlje na lak, naj sledi dobesedno, kar je v Prosveti št. 159. poročal "Boter" iz Sheboygana: Slavni dnevi v Sheboyganu. Sheboyganski Slovenci smo imeli izredno vesele praznike. Imeli smo veliko slavnost, kakršne še ne pomni svet. Program za nedeljo je bil sledeči: : i. Vsi botri'in'botre Sb -se-o-prale grehov. 2. Slavnostni sprejem pre-vzvišen^ga škofa Bonaventure. 3. Cerne pozdravil Jegliča z ganljivimi besedami. • 4. Deklice zapele škofu: "Popotnik pride čez goro." Program za pondeljek: 1. Zavživanje Kristusovega telesa zgodaj zjutraj. 2. Mazanje (sv. birma) in pobiranje stem odpravil vse bolezni, da ne bo treba nobenih bolnišnic. Za novo svobodomiselno organizacijo agitira v članku "Le naprej, le naprej . . ." Pri "Či-kaških pipcih" se je baje glasila zelena zavist in člankar jih ozmerja z "opravljivci, lažnjiv ci prve vrste, umskimi reveži, sodrgo, katero bi imeli pošteni socialisti že davno pognati iz svojih uradov." Drugače pa spominja članek na znano narodno : Le naprej, le naprej.. dokler je še vetra ali sape kej.- Pripiskar tako "brumno" piše o Kristu, da se mora čitate-Ijem kar "korbič" nabirati od same ginjenosti. V svoji pridi-garski gorečnosti se zareče, kakor včasih leča na fajmoštru, da "je Krist poljubljal Magdaleni noge." Kakor to, je tudi vse drugo le fantazija. *'Po poti svobodne misli pride človeštvo do popolnosti. Z vero ostane tam, kjer je. Z njo misli na nebesa po smrti, dasi so mu v življenju na tem svetu na razpolago.Tako fantazira-Bridko se pritožuje, da imajo baje drugi nebesa na zemlji, » čemu si jih pa ne ustvari vsaj on, ko obljubuje in zagotavlja, da "so svobodomiselcem na razpolago?" Ali je on tako skromen, da mu ni za nebesa, in jih nesebično hoče prav vsa pripustiti onim, ki svobodno mislijo? Stvar izgleda, da on sam ne zna še svobodno misliti, in V tčfti bo pes pokopan. Urednik se ne more dosti ši' rokq izraziti, kadar govori o novem družabnem redu, ki gotovo pride, ako se samo-le dosti krepko prosto misli. Vse polno je bratstva in enakopravnosti. Pot do te enakopravnosti je nova svobodomiselni organizacija. Pa piše neki Matthew Gai-shek priporočljivo o isti organizaciji in o priklopitvi k pro- 3. Obiranje pohanih piščan- stozidarjem. Poudarja, da dobi rdeče boter, prosti ROJAKI V SO. CHICAGO ali Se ne veste da ima jo s. gornik na 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinj« potrebuje?" ,.Mm i JjUMS Vsem se priporoča v poset! Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost ? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. «*217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. tfev, 4. "Šipanje" avtorja brošure v Milwaukee. 5. Zbiranje botrov, birmancev in drugih v naravi. 6. Napajanje s Kristusovo krvjo brez mere in zavživanje prašičjih klobas. 7. Bog je blagoslovil vse navzoče z velikansko ploho dežja.' 8. Konec programa. Boter. Ta "Boter" se je pač najedel amerikanskega pa še nikoli ni tudi zdaj nima pojma o njej. Svobodomiselne fantazije. Najv jih nekaj sledi samo iz jo taki-le prostozidarji najboljše službe. Kako se to ujema s tako hvalisano enakopravnostjo? Ali gre ta takoj rakom žvižgat, ko le svobodomiselci pridejo do polnih korit? Ali naj drugi, ki ne mislijo prosto, garajo, da bodo črni? Ali niso tO gole fantazije, katerim bodo nasedli le kaki ubogi na duhu? Isti Matthew Gaishek hvali prostozidarstvo kot eno najsta« rejsih organizacij. Pravi, da so jo imeli že stari Babilonci i11 kruha, omike Egipčani. Baje je edina prava, poznal, kakor ker "gleda v naravo, ki je prostozidarski bog," in pove in razodene vso in vsako resnico. Ako je ta organizacija že tako stara, kako to, Mr. Gaishek, da ene, 55. številke Glasu Svobo- so uspehi kvečemu kake dobre de, dasi jih je v vsaki številki službe za tiste, ki znajo, in kfl-kar na koše. Pisač članka "Vera in morala" sicer zatrjuje, "da hoče religija človeka privesti do najvišje popolnosti s pomočjo politike in fantazije," a ka neveseodkod podpora? ta stara organizacija do zdaj n« prišla še preko nekaj dobrih služb, bodo morali naivni Slovenci še dolgo sline cediti po «* palma že. prav bolne fantazije spehih in se zadovoljiti pač s— se mrora brezdvomno pripozna-j fantazijami onih, ki so sam« ti—svobodomiselcem. Niti po- fantasti ali pa operirajo pri na-zemsko življenje mu ni znano, ivnežih s fantazijami. ker piše o "nepoznanem pozem-j _0_ , skem življenju." Piše o kapita- Napad na duhovnika. ' hzmu, krivičnem družabnem' V Slivnici pri Celju je napa-redu, o bogatinih, ptefrigancih, j del nekdo g. Ferdo Lavrinca navihancih, lopovih in tiranih, j župnika v pokoju, v njegove^ in pri tem fantazira o krščanski. stanovanju, ga udaril trikrat p° morali. Z g. Molekom tvorita' glavi in obrazu, da se mu ie pri tem par nobile fratrum. vlila kri. Od cerkve zahteva, da naj se prizadeva za odpravo sistema, Merchants, a ravno svobodomiselci so tisti, J "Amerikanski ki ji rivajo najdebelejša polena best results! advertising ,n Slovenec," g«*