2. IX. 1932
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
- '	m	.	________________________j———.—————
Haročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Telefon št. 30-69.
Leto XV.	V	Ljubljani, v četrtek, dne 1. septembra 1932.	^	...	št
j Kmetijstvo in industrija v 2. tromesečju
i	Iz	poročila	guvernerja Narodne banke g. Bajlonija.  
Kcivorifvi jesemskee/a. v c I e s e m
V	času gospodarske stiske, kakršno preživljamo danes, je že uspeh v tem, da kdo vzdrži svoje podjetje vsaj v zmanjšanem obsegu v obratu. Naravnost velik in ponosen uspeh pa doseže tisti, ki celo sredi gospodarske krize ohrani svoje podjetje v nezmanjšanem obsegu, da se v njegovem delu kriza skoraj ne pozna. Takšen razveseljiv uspeli so dosegli naši gospodarski krogi s prireditvijo spomladanskega vzorčnega velesejma in prav takšen uspeh bodo dosegli tudi z jesenskim velesejmom.
Brez ozira na krizo, brez ozira na pesimizem, lci se je kot kuga razširil v naši javnosti, brez ozira ^ia splošno nezaupanje in na vse težkoče, so voditelji našega velesejma krepko zagrabili za delo in dokazali, da so mogoči tudi v najbolj neugodnem času uspehi in to resnični in trajni uspelih' Treba samo eno, da ostane volja po delu enako krepka, treba samo to, da se človek ne neha boriti, pa uspeh ne more izostati. Velesejem v času krize je zato zgovoren dokaz zdrave in krepke volje, ki preveva naše gospodarstvo in že samo vsled tega svojega dokaza zasluži, da ga vsa naša javnost pozdravi iz vsega srca.
Posebna prednost letošnjega jesenskega sejma pa je v njegovi pestrosti in živahnosti. Treba samo pogledati krasni letošnji eeimski plakat, onega zdravega in ponosnega kmečkega jezdeca, pa je na najbolj nazoren način podano bistvo jesenskega veV-p'ma. Z zdravim optimizmom v moč našega naroda naprej, kliče ta živi vele-seimski plakat, obenem pa priča, da se ie naš velesejem čisto zasidral v narod.
fn zasidral se je na način, da ni mogoče najti boljšega. Ves jesenski velesejem je vendar le ena sama velika propaganda za naše kmetske pridelke, hkrati pa ena sama velika prilika, da pride kmet do boljših cen s tem, da se odpro kmetskim pridelkom vrata na svetovne trge. Nič drugega pa ne potrebuje kmet, da pride iz krize, ko samo dobre cene za svoje pridelke. Nobenih subvencij, nobenih monopoolv, nobenih moratorijev ni treba kmetu, temveč samo prilike, da prejme za svoje pošteno delo tudi pošteno plačilo. Jesenski velesejem skuša priboriti kmetu to sredstvo k rešitvi in zato ga pozdravlja kmet s Hvaležnostjo v srcu.
Letošnji velesejem pa ima tudi največji pomen za slovensko kulturo. Samo od gospodarskega napredka naroda je odvisen tudi njegov kulturni razvoj in prav je, da so prireditelji velesejma to osnovno resnico letos tako močno povdarili, ker so s tem dokazali, da jim je napredek slovenske kulture v resnici pri srcu. V času stiske misli vedno vsakdo le na sebe, prireditelji jesenskega velesejma pa so baš v času naj večje krize odikazali slovenskim samo kulturnim zadevam največ prostora. Dvojno priznanje jim zato za ta njih požrtvovalen smisel za slovensko kulturo.
Odbora velesejma lahko s ponosom gledata nazaj na svoje delo, na več ko desetletno pobudo, ki sta jo stalno dajala našemu gospodarstvu in naši kulturi. Zlasti pa še zato, ker sta dostikrat naletela le na najbolj ozkosrčno nerazumevanje in tudi na nelepo zavist. Oboje sta premagala in ob otvoritvi letošnjega velesejma bo ta zmaga zlasti vidna, ko bo član velesejm-ske uprave, minister Ivan Mohorič v imenu osrednje vlade otvoril velesejem. V tem dejstvu bo najlepše priznanje delu vele-sejmske uprave in velesejmskega ravnateljstva in k temu priznanju naše najiskrenejše čestitke.
Naj živi naš velesejem, ponosni dokaz nezlomljive ustvarjajoče sile naših gospodarskih ljudi!
II.
V	podonavskih državah je kazala žetev pšenice zelo dobro, vlažno vreme v juniju in začetku julija pa je delovalo neugodno. V Jugoslaviji, Rumuniji, Ma-djarski in Bolgarski se je pojavila žitna rja, vsled česar bo letošnja pšenična žetev kvantitativno in kvalitativno slabša. V zapadno evropskih državah bo žetev ugodnejša ko v prejšnjih letih, prav tako tudi v Rusiji, Kanadi in Argentini, dočim bo v Združenih državah Sev. Amerike in Avstralije slabejša.
Vsled ugodnega vremena so sezonska dela pravočasno dovršena, v južnih delih pa je žetev že pospravljena. Toča in povodnji so mestoma napravile škodo.
Stanje pšenice je med dobrim in sla-; bim, ječmena med dobrim in zelo dobrim, rži in ajde dobro, koruze zelo dobro, zlasti v Primorski banovini. Stročne rastline so obrodile zelo dobro, stanje krompirja in repe pa je med dobrim in zelo dobrim.
Od industrijskih rastlin kažejo dobro tobak in hmelj, sladkorna repa, lan in konoplja pa so med dobrim in zelo dcorim.
Livade, pašniki in deteljišča so med dobrim in zelo dobrim.
Grozdje je slabše ko v letu 1931. Slive in jabolka skoraj zelo dobro, hruške dobro, orehi dobro (v Moravski banovini celo zelo dobro).
Vinogradi obetajo v vsej državi zelo dobro in bo trgatev obilna.
Primero z drugimi leti daje tabela:
1932	1931	povprečno
v letih
v milijonih stotbv 1927—1931
pšenica	17-6	26-8	23-6
ječmen	3-8	3-9	3-8
rž	20	1-9	1-8
oves	2-5	2-6	31
Cene so v glavnem kazale čvrsto tendenco. Koruza je od 100-— Din v marcu popustila v maju na 98— in se popravila nazadnje na 101— Din. Oves se je dvignil od 143-50 na 155-—, ječmen pa od 132-50 v marcu na 142 50 v aprilu. Rž je stalno na isti višini, na ceni 167-50. Seno je padlo od 112-50 na 110-—. Cena detelje je narasla od 625 na ^-75, dočim je cena vina padla od 1-40 na 1-15. Vsled opustitve žitnega monopola pa je znatno padla cena pšenice In sicer od 160—■ v marcu na 118— v juniju. Tudi cena fižola je padla in sicer od 235— na 195-— Din.
Tudi cene za živino so se nekaj izpre-menile. Cena težkih svinj se je dvignila od 6-25 na 8-50, srednje teže pa od 4-75 na 6-75. Voli prve vrste so nekoliko v ceni nazadovali in sicer od 6-50 na 6-25, dočim se je cena drugovrstnih dvignila od 5-25 na 5-375. Cena kožam je padla. Volovskih od 5-25 na 4-50, ovčjih od
14	na 12. Cena slanine pa je narasla od 8-50 na 9-50, dočim je ostala cena masti neizpremenjena na 10-25.
Industrija
Splošno stanje Industrijske delavnosti označuje v 2. tromesečju poslabšanje v onih panogah, ki delajo predvsem za izvoz, in zboljšanje v industriji, ki dela za domač trg. Pri posameznih industrijah je bilo stanje to-le:
Rudniška in topilniška industrija sta pod uplivom splošne gospodarske krize in vsled sezonskega zastoja še nadalje omejevale obrate. Produkcija pirita je bila sploh ustavljena, dočim so pričele delovati nekatere visoke peči, ki so bile v prejšnjem tromesečju ugašene.
V	rudarski industriji se zlasti opaža stalno in znatno povečanje produkcije svinčene rude, ki znaša 53-4% v primeri s produkcijo v istem tromesečju 1. 1931. Produkcija soli se je povečala za 4%, ona železne rude je padla za 85-2%, ba-
krene za 72-1%, bavksita za 24-9°/o in kromove rude za 59-3%.
V topilniški produkciji pa se je povečala produkcija bakra za 7-8%, dočim je padla produkcija surovega železa za 96-9%, svinca za 19-9%> in cinka za 69-9%.	#
Posebno so se poslabšale razmere na mednarodnem lesnem trgu in naš izvoz je padel v primeri z lanskim za 53-8%, v primeri s predlanskim pa celo za 71%. Izvoz lesa v Grčijo je čisto prenehal, v vzhodnem delu Sredozemskega morja pa občuti naša lesna industrija vedno močnejšo konkurenco ruskega lesa. Tudi izvoz v Španijo ne obeta mnogo vsled dogovora med špansko in sovjetsko Rusijo. Vsled zmanjšanega izvoza je mogla izrabljati destilacija lesa le 40% svoje kapacitete.
V mlinski industriji so bila dobro zaposlena ona podjetja, ki so se prilagodila predpisom mlinskega režima.
Industrija olja je imela kljub omejeni potrošnji tehničnega ko jedilnega olja težkoče z nabavo surovin in je prišlo celo v posameznih podjetjih do ustavitve obratov.
Vsled občutnega padca konzuma sladkorja so nastale težave, kako spraviti produkcijo na trg. Podobno stanje je pri industriji superfosfata, ker je potrošnja v letošnji kampanji komaj dosegla 35°/o normalne količine.
Paferike mila tožijo o zmanjšanju konzuma za 20—30%. Industrija sode je mogla vsled vedno močnejšega padanja izvcza izrabljati samo 25% svoje kapacitete. Umetna organična gnojila so se mogla plasirati v Ameriko le po skrajno nizki ceni. živahna gradbena delavnost v posameznih krajih države pa je ugodno uplivala na produkcijo cementa. V industriji stekla se opaža koncem tromesečja večja delavnost. Industrija kož je delala v istem obsegu ko v prvem tromesečju. V papirnicah' je po kratkem oživljenju prišlo do zmanjšanja produkcije
Po ustavitvi dela v prvem tromesečju so pričele železarne v aprilu z zmanjšanim obsegom produkcije, ki odgovarja zmanjšanemu konzumu. Neprodanih zalog je še zelo mnogo.
Produkcija elektrodov se je zboljšala, industrija predelavč železa pa se trudi, da kljub neugodnim razmeram obdrži svoje fabrike v obratu.
DAVČNA POTRDILA ZA CARINSKE NAMENE
Minister za finance je odredil, da morajo stranke, ki v carinskih zadevah zahtevajo kakšne ugodnosti, v nastopnih primerih predložiti davčna potrdila: 1. Po točkah 10, 19 in 31 čl. 9 zakonskega načrta o splošni carinski tarifi in sicer po točki 10 samo v primeru izselitve. — 2. Po točki 2 člena 10. zakona o carinski tarifi. — 3. Po točki 11. zakona o oprostitvah uvozne in izvozne carine kakor za pogoj izvoza ali uvoza za predelavo, oplemenitev in popravilo. — 4. Pri oprostitvah in drugih ugodnostih po pripombah nastopnih carinskih postavk uvozne carine: 5, 24, 69, 86, 100, 108, 114, 171, 176, 206, 207, 215, 225, 238, 272, 475, 281, 340, 395, 442, 445, 470, 490, 496, 538 in 548, dalje po točkah 4, 5 in 6 splošnih pripomb k XV. delu splošne carinske tarife. — 5. Po pripombi k št. 25 izvozne tarife carinskega tarifnega zakona. — Predložitev o davčnih prijavah, odnosno o izvršenem davčnem plačilu je obligatorno, brez takega potrdila se vloge sploh ne rešujejo. — Odredba stopi v veljavo dne 1. septembra 1932. in se bode od tega dne dalje uporabljala.
Kolek na računih, objavah in čekih
Kakor znano, je bilo kolkovati račune trgovcev in obrtnikov doslej z 10 parami, če so se glasili samo do 100 dinarjev; če so se glasili na vsote preko 100 dinarjev, jih je bilo kolkovati z 20 parami.
S 1. septembrom t. 1. je pa stopil v veljavo novi taksni zakon tudi glede računov trgovcev ir obrtnikov ter je kolkovati od tega dne naprej te račune neglede na to, ali se glase na vsote preko 100 Din ali na manj, vsakega s kolkom za 25 par.
Prodajalci kolkov morajo skrbeti, da imajo s 1. septembrom pričenši tudi te kolke v zalogi. Pri računih trgovcev in obrtnikov znaša kazen 50kratni znesek neplačane pristojbine, torej je posebno paziti, da se taki računi prav kolkujejo.
Na reklamne objave, kakršne se prilep-ljajo na hiše, na okna itd., je znašala taksa d o zdaj tudi samo 10 par; od 1. septembra t. 1. je povišana tudi ta taksa na 25 par. Kazen znaša tu lOkratni znesek neplačane pristojbine, torej je tudi pri takih objavah paziti, da se prilepi nanje kolek za 25 par ter se čezenj ali piše ali pa pritisne štam-pilja.
Čeke na izplačila pri Poštni hranilnici
je prav tako kolkovati od 1. septembra 1.1. dalje vsakega s 25 parami. Ker je tiskan dozdaj na njih samo kolek za 10 par, je prilepiti na ček še dopolnilni kolek v znesku 15 par, oziroma 20 par, ker kolkov po
15	par ni v zalogi. Pisati ni čez ta dopolnilni kolek ničesar, ker ga bo vničila poštna hranilnica sama s svojo lastno štam-piljo.
Kaj je temu vzrok?
Dolžniki v Jugoslaviji plačujejo svojim upnikom v Nemčiji s posredovanjem Reiclis-bankdirektoriuma v Berlinu in sicer tako, da plačujemo na njegov konto pri naši Narodni banki. Za v markah dolžni znesek moramo plačati v dinarjih po kurzu, katerega določi denarni zavod in ne morda mi plačniki.
Nekaj časa je šlo gladko, sedaj pa ne več. Od začetka julija sem namreč izplačuje Reichsbankdirektorium po 10 in več odstotkov manj v markah kot znese račun' in kot smo mi tukaj plačali po kurzu. Prejemnik plačila trdi, da imenovani Reichsbankdirektorium odklanja pojasnitev in utemeljitev.
Seveda dobavitelj v Nemčiji zahteva od. jugoslovanskega odjemalca doplačilo, ta, zopet se brani doplačati, ker da je vendar plačal v dinarjih polni računski znesek v markah po kurzu, katerega je določil denarni zavod. Kdo ima sedaj prav in kdo trpi razliko in zakaj so sedaj te razlike? Prosimo, da zadevo pojasnijo in uredijo tisti, ki so upeljali ta način plačevanja.
KAZNI PROTI KARTELOM NA OGRSKEM
Kartelna komisija v Budimpešti je za časa svojega šestmesečnega delovanja razpustila dva kartela, obsodila štiri kartele v denarno globo in uvedla proti desetim kartelom strogo postopanje. Komisija, ki presoja cene in ki dela skupaj s kartelno komisijo, je pri 30 predmetih, v prvi vrsti poljedelskih, znižala cene.
VII. mednarodni semenj v Solunu. VII.
mednarodni semenj v Solunu se vrši od 11. do 25. septembra t. 1. Tako na naših, kakor tudi na grških železnicah in parnikih so obiskovalcem sejma dovoljeni znatni popusti.
IZVOZ FIŽOLA V ITALIJO. Interesen-
tom se je v francoskem jeziku direktno obrniti na tvrdko Dott. Nicolo De Cristo-faro, Bari, Cavour 24, Italija, s svojimi ponudbami.
Prvi znaki zboljšanja
'*cesKosl
Mncže se znaki, da je vrhunec gospodarske krize že za nami. V Angliji in v Ameriki so o izboljšanju gospodarskega položaja že trdni znaki, sedaj prihaja tudi iz Češkoslovaške vest, da se vrača zaupanje ljudi in da se pričenja zboljšanje.
To se jasno vidi iz zadnjega meseč-poročila češkoslovaške Narodne o položaju svetovnega in posebej čoslovaškega narodnega gospodarstva. Ta mesečna poročila so izdana na podi lagi objektivnih trgovskih in statističnih podatkov in so torej čisto zanesljiva. V svojem zadnjem poročilu ugotavlja čehoslovaška Narodna banka, da zaznamuje svetovno gospodarstvo v zadnjem času nekaj ugodnejših pojavov, ki so precej izboljšali sicer zelo težak položaj. Situacija na zapadno-evropskih denarnih trgih, uspeh angleške konverzije, stabilizacija cen za surovine na svetovnem trgu, ugodnejša tendenca na glavnih borzah za vrednostne papirje in krajevni pojavi nekega preobrata v nekaterih industrijskih panogah svetovne {produkcije — vsi ti pojavi so povzročili »oslabitev splošnega nezaupanja. V tem ^nezaupanju pa je najtežji del krize in jzato moremo mirno reči, da je vrhunec gospodarske krize za nami, kakor hitro (prične slabiti to splošno nezaupanje, ki je predvsem povzročilo omejitev obratov. •• A tudi na Češkoslovaškem se je položaj izboljšal, kakor pravi poročilo. Zaznamovati je v gospodarstvu nekatere pojave, ki so ugodno uplivali. Na denarnem trgu se opaža pomirjenje in tudi zboljšanje, kar dokazuje dvig tečajev državnih posojil, ki so se dvignili na višino, kakršno so dosegli v aprilu t. 1. Kapitalni trg je ostal neizpreme-njen in zahteva po dolgoročnih kreditih ne pada. Splošna višina cen ostaja praktično neizpremenjena. Indeks cen ’ia debelo kaže po skoraj enoletnem trajnem padanju nekakšno stabilizacijo. Trajno ugodno vreme je omogočilo gladek potek žetve. Letošnja žetev je boljša od lanske in je z ozirom na velike nevihte v juliju in začetku avgusta zadovoljiva.
Zaposlenost v industriji pa še vedno ni zadovoljiva, zlasti v izvozni industriji. Nekatera krajevna zboljšanja so le manjšega pomena. Brezposelnost se je v juliju zmanjšala primeroma za toliko, kolikor se je zmanjšala pred enim letom. Domača produkcija trpi od znatne konkurence fabrik, ki silno konkurirajo z nizkimi cenami. Vsled raznih izvoznih težkoč je zunanja trgovina padla, zlasti izvoz gotovih"izdelkov. Uvoz suiovin je bil manjši ko v prejšnjem mesecu. Splošen gospodarski razvoj je bil v zadnjih tednih miren, malo manjši, teda opazilo se je za stopnjo več zaupanja. Trgovina z devizami je bila v ravnovesju.
Tečaj čehoslovaške krone Je bil miren in stabilen, češkoslovaško gospodarstvo čuti manjšo denarno potrebo, kar dokazuje manjši obtok novčanic. O dobrem stanju čehoslovaške krone priča tudi večje njeno zahtevanje v tujifti ter povečanje valutne rezerve doma, ki je od januarja t. 1. v višini 940-2 milijona narasla koncem junija na 1.046-9 milijonov čeških kron.
Le naravno je, da se prvi odmevi splošnega zmanjšanja svetovne gospodarske krize pojavijo v Češkoslovaški, ki je med nasledstvenimi državami gospodarsko pač najbolje organizirana. Nobenega dvoma ni, da se bodo posledice splošnega zboljšanja pokazale kmalu tudi pri nas. Gospodarska kriza popušča, zboljšanje prihaja, treba samo krepko zagrabiti za delo, da nam prinese to splošno zboljšanje popolno korist.
Vse Ivgfcvce opozarjamo HHfflraBSraHBM
na Dopisno trgovsko šolo
Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči
vsakogar: knjigovodstvo, dopis)e, trg. računstvo, poznavanje blaga In vseh drugih trgovskih ved — in nemščino, angleščino, francoščino in ostale svetovne jezike
Svetovna razstava v Čikagu
Kakor smo že poročali, se bo vršila leta 1933 svetovna razstava v Čikagu (Severna Amerika), ki bo prav gotovo tudi v tem času težke krize privabila ogromno število interesentov in posetnikov.
V	svrho udeležbe posameznih strok ju-goslovenskega gospodarstva na tej razstavi, se je osnoval poseben odbor, ki je doslej dovršil priprave v tem smislu, da je navezal stike tako z našimi pristojnimi resori, kakor tudi z ameriškim poslanstvom in posameznimi odseki ameriškega poslanstva.
Glede na okolnost, da Ministrstvo trgovine in industrije ne more prevzeti organizacijo naše udeležbe na tej razstavi, ampak bo to naloga imenovanega odbora, v katerem se nahaja tudi zastopnik Centrale industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije v Beogradu, je neobhodno potrebno, da se pred končno rešitvijo vprašanja o načinu udeležbe ugotovi, ali so posamezne stroke naše gospodarske produkcije pripravljene postati na razstavo svoje izdelke in v te svrhe tudi prevzeti gotove finančne žrtve.
Zbornica za TOI v Ljubljani prosi zato vse tvrdke, ki se zanimajo za razstavo, da ji sporočijo, ali in pod katerimi pogoji bi se hotele udeležiti razstave.
TROŠARINA NA SLADKOR V RAZNIH DRŽAVAH
Državna trošarina na sladkor znaša v posameznih državah: v Italiji 4 lire (12 Din), v Jugoslaviji 7-50, oziroma 8'05, na Nizozemskem 0-28T> goldinarjev (6'51 Din), na Madjarskem 0-406 penga (4‘03), v Avstriji 31 grošev (3-57), v Češkoslovaški 2-09 Ko (3-55), v Bolgarski 8-20 leva (3'37), v Belgiji 0'40 belga (3-16), v Nemčiji 0-21 marke (2-84) v Franciji l-25 franka (2-78), v Ru-muniji 4 leje (1’35), v Turčiji 5 papirnatih pijasterjev (1*35), v Švedski 0‘08 krone (1-32), v Danski 0’057 fr (0-87) in v Švici 0-07 šv. franka (ali 0‘77 dinarja). Albanija, Grška in Norveška nimajo trošarine na sladkor.
Opozarjamo na današnji inserat Mednarodnega velesejma v Pragi, ki se vrši od 4.—11. septembra 1932
IHaš pravi domači izdelek!
CIKORIJA
SOVJETSKI IZVOZ NAFTE
Dočim je leta 1913 znašal ves izvoz ruske nafte 948.000 ton, se, je pričel po letu 1927 naglo dvigati izvoz nafte. Leta 1921, ko je bila državljanska vojna na višku, je izvoz skoraj čisto prenehal, saj je znašal le
31.000 ton. Nato pa se je pričel hitro dvigati in znašal leta 1927 že 2,181.000, leta 1928 3,008.000, 1. 1929 3,815.000 1. 1930 že
4.803.000 in lansko leto je dosegel že maksimum 5,280.000 ton. Da bi se še zvišal izvoz, je nemogoče, ker je kapaciteta sovjetskih prevoznih sredstev že izčrpana. Po obeh naftovodih iz Bakua v Batu m je namreč mogoče na leto prevoziti 2,250.000, po naftovodu Grozni-Tuapse 1,500.000 in po železnici 1,400.000 ton, kar da skupaj
5.450.000 ton. Toliko pa je približno tudi že dosegel izvoz ruske nafte.
BILANCA HAUSSE V NEWY0RKU
Tečajna vrednost na borzi v Newyorku notiranih vrednostnih listin se je zvišala od začetka julija do srede avgusta skoraj za 11 milijard dolarjev. Na trdno-obrestljive vrednote odpade od te vsote 1260 milijonov dolarjev.
Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da se vrši vpisovanje v I. letnik gremijalne trgovske šole od 1. do 7. septembra t. 1. v pisarni Združenja trgovcev od 8. do 12. in od 2. do 5. ure popoldne. Vpisovanje v II. i:i lil. letnik bo 5. septembra (pondeljek) od do 5. ure popoldne. Vpisovalo se bo le proti predložitvi zadnjega šolskega spričevala. Vsak učenec(ka) plača za I. letnik 500 Din šolnine in 100 Din vpisnine. Šolnina za II. in III. letnik znaša 500 Din. — Brez plačane šolnine ne bo nihče sprejet. Redni šolski pouk se prične v pondeljek, dne 12. septembra t. 1. ob 2. uri popoldne. Razredi, ki pridejo v poštev ta dan, bodo razvidni na šolski deski, kakor vsa ostala navodila. — Odbor.
Gremij trgovcev za srez Kranj v Kranju
sporoča, da se bo vršilo v nedeljo, dne 4. septembra t. 1. od 9. do 11. ure dopoldne vpisovanje učencev v Gremijalno nadaljevalno šolo v Kranju in sicer v pisarni šolskega upravitelja. S seboj je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo, ter plačati Din ICO-— kot šolnino. Nanovo vsto-pivši, ki morajo priti k vpisovanju v spremstvu učnega gospodarja ali njegovega namestnika, plačajo poleg zgornje šolnine še Din 50'— kot vpisnino. Čas rednega pouka se naznani na šolski deski, oziroma pri vpisovanju. — Načelstvo.
Obiš čitfe autfomatfični bufetf
DAJ-DAM
Ljubljanski velesejem
RAZPORED RAZSTAV
na jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. septembra:
Paviljon E: Pohištvo, stanovanjska oprema, muzikalije, sodi. Mala obrt.
Paviljon F: Pohištvo. Kovinski izdelki. Keramični in tapetniški izdelki. Preproge.
Peči.
Paviljon G: Kmetijska razstava: Mlekarstvo, sirarstvo, čebelarstvo, med, zelenja-darstvo, vinarstvo, jajca. Razstava »Živalca«.
Paviljon H: Pletenine, kožuhovina, kozmetika, farmacevtični in kirurgični izdelki. Radio. Bižuterija, jedilni pribori. Blago. Perilo.
Paviljon J: Alpinska razstava. Tujsko-prometna razstava. Športni predmeti. Vozovi. Radio. Stavbni materijal.
Paviljon K: Razstava »Domače ognjiščec
Paviljon M: Umetnostna razstava. Hladilne naprave.
Paviljon N: Razstava fotoamaterjev Jugoslavije. Radio.
Paviljon Zbornice za TOI: Razstava obrti.
Razstava povrtnine na velesejmu od 3.
do 12. septembra t. 1. Načelstvo tega oddelka je razposlalo vrtnarjem in raznim drugim pridelovalcem zelenjave vabila, da bi razstavili po nekaj komadov od svojih pridelkov. Ker pa niso znani naslovi vseh pridelovalcev Dravske banovine, jih tem potom vabimo, da pošljejo od vseh vrtnih pridelkov ali vsaj od nekaterih po nekoliko na razstavo, obenem pa prosimo, da oim-preje prijavijo udeležbo načelstvu ze-lenjadne razstave na velesejmu v Ljubljani. Odbor bo sprejemal blago dan preje, t, j. 2. septembra in razvrščal. Prostor in razvrščanje na velesejmu sta brezplačna. Razstavljaloem zapade edino trosek za donos, oziroma onim iz oddaljenih krajev za prevoz po železnici.
&4vctu
Štrajk varšavskih občinskih nameščencev se je nehal, ker se je posrečilo varšavski občini, da je s prodajo nekaterih vrednostnih papirjev dobila denar za izplačilo plač.
266.732 brezposelnih je bilo v avgustu v Franciji po uradni statistiki, to je za 2000 manj ko v prejšnjem mesecu.
Bolgarski upokojenci bodo prejeli — po zatrdilu bolgarskega finančnega ministrstva — plače za julij 10. septembra, izven Sofije pa šele 20. septembra.
Kongres poštnih uradnikov iz vsega sveta se je pred kratkim zaključil v Baslu. Poštni uradniki zahtevajo 40-urni delavni tednik.
Angleški liberalci groze z izstopom iz vlade, ker so nezadovoljni s carino na živ-ljenske potrebščine.
Agrarna refonna v Albaniji se bo izvršila z delitvijo veleposestev v tri dele: en del dobi' kmet proti plačanju odškodnine, drugi del ostane veleposestniku proti obvezi, da ga bo intenzivno obdeloval, čez tretji del pa bo veleposestnik popolnoma prosto razpolagal.
Velikanski hotel za tujce, ki bo imel 12 nadstropij in 800 sob so pričeli v Moskvi zidati.
Tujega kapitala v poljskih delniških družbah je po poljskih uradnih podatkih 41 odstotkov, v družbah pa, ki so osnovane s tujim kapitalom, pa celo66-9%. Največ kapitala imajo investiranega na Poljskem Isemci.
Švicarski državni deficit znaša v prvih sedmih mesecih 40 miljonov švicarskih frankov in se bo vsled manjšega dohodka železnic še povečal.
Po ustanovitvi avstrijske družbe za financiranje ruskih naročil so dali sovjeti avstrijski industriji naročil za 1 milijon dolarjev in obljubili nova naročila v višini 3 do 4 milijonov dolarjev.
Cena lunolja raste. Na hmeljskem trgu v Zatcu (Češkoslovaška) so se dvignile cene za hmelj od 575 Kč na 750.
Letošnja svetovna žitna žetev je po podatkih Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu povprečno ista ko v letih 1926 do 1930.
Mednarodni kartel za baker je znova povišal cene bakru in sicer od 5-60 na 5-65 centa.
Argentina in Danska sta vsled sklepov ottavvske konfernce zahtevale od Anglije revizijo dosedanjih trgovinskih pogodb.
Uvozni kontingent za rumunsko koruzo je povečala italijanska vlada za 10.000 vagonov in bo mogla letos izvoziti Rumunija v Italijo 31.000 vagonov koruze. Od nas je vzela Italija lani le 276 vagonov.
Veliko lesno podjetje »Zavidovič«, pri katerem je država soudeležena s 26% delnic, izkazuje za leto 1931 44 milijonov dinarjev izgube.
Chase National Bank bo dala Amtorg-i (družbi za pospeševanje trgovine med Rusijo in U. S. A.) kratkoročni kredit 3 milj. dol.
Brezposelnost v Češkoslovaški je padla v juliju za samo 1100 oseb na 457.200; lani ob tem času je bilo brezposelnih 211.000, pred dvema letoma 77.000, pred tremi leti 32.000.
Tudi kumara se je morala organizirati; v Znojmu (Moravska) so eksporterji kumar v svrho pospeševanja izvoza ustanovili družbo z o. z. z imenom »Konservia«.
Nemška Polyphon d. d. hoče v okviru svojega velikega reorganizacijskega programa preložiti vso svojo eksportno trgovino v inozemstvo, in sicer v Pariz. V inozemstvu ima družba že sedaj več tovarn.
Argentinska vlada je sklenila, da bo nadaljevala obrestovanje in amortizacijo notranjih in zunanjih dolgov in da ne bo najemala nobenih novih posojil.
>BUD0HA<
-i C
|i : i
O
tik*
TRADEMARK
r „BUDDHA“
99
čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Telefon 26-26	Večna	pot	15
Telefon 26-26
Nemško trgovstvo proti uvoznim kontingentom
in avtarkiji;
Inozemstvo ne ho kupovalo našega blaga, če mi ne bomo tudi odjemalci njegovega blaga, pravi predsednik Hamburške trgovske
zbornice
Na povabilo hamburške trgovske zbornice se je sestala dne 26. avgusta v Hamburgu pred pričetkom Iborze skupščina društva trgovcev, da se izjavi proti avtarkičnim težnjam državnega kabineta.
• Pri tem je imel predsednik trgovske zbornice Nottebohnn naslednji nagovor:
Trgovska zbornica vas je povabila danes zato semkaj, da spregovori z vami o pretečem položaju, v katerega ni pahnjena vsled avtarkičnih namer velikih nemških krogov samo nemška trgovina in nemška industrija temveč vse nemško gospodarsko življenje sploh. Odločilna vladna seja o kontingentiranju se bo vršila, kot je pričakovati, jutri in državni kancler bo v govoru, ki ga bo imel v nedeljo za svoje votivne kroge, objavil prihodnji vladni program. Zato je hitrica nujna.
Zastopniki senata in trgovskih zbornic v Hamburgu, Bremenu in Liibecku so ta teden obiskali vsa pristojna ministrstva v Berlinu, da jih opozore na nevarnosti, ki bi jih lahko prinesla s seboj taka politika. Nihče ne more tajiti, da je podpiranje nemškega gospodarstva samo ob sebi umevna stvar. Toda pametna vlada pri tem ne sme prezreti, da je vsekakor 25°/o nemškega prebivalstva, ki si najde svoj kruh v poljedelstvu, da pa se tudi preostalih 75% ne sme prezreti. Nemško kmetijstvo lahko napreduje le, če so tudi ostalemu delu naroda zagotovljeni ugodni živ-ljenski pogoji.
Za življenske pogoje nemškega naroda, ne manj poljedelstva, je neolbhodnno potrebno, da se vzdrži nemška zunanja trgovina, katere del sta industrija in paro-plovba, v popolni višini in, da se po možnosti še celo nadalje razvije. Oni, ki tega ne uvidijo, ki pa menijo, da lahko privedejo nemški narod do blagostanja s pomočjo notranjega gospodarstva, so v veliki zmoti. Kontingentiranje bi imelo začasno za posledico zvišanje cen, kateremu pa bo kmalu sledila toliko močnejša reakcija. Ljudje, ki zgubljajo izpred oči samo en del gospodarskega življenja in svetovno-igospodarskih stikov bi se ne smeli pustiti preslepiti od idealistov in enostransko usmerjenih krogov.
Z vsem poudarkom svarim pred ekstremnimi avtarkičnimi nameni.
Življenski standard našega prebivalstva, ,ne samo industrijskega, ampak tudi kmetijskega, bi se, če bi se ti nameni izvedli, strahovito zmanjšal.
Stremljenje avtarkistov je, da se od inozemstva kar najbolj osvobode in, da omeje uvoz na najpotrebnejše.
Toda ali nam lahko kdorkoli izmed paketnih ljudi verjame, da bo inozemstvo 'odjemalo od nas naše blago, če mu mi ne odjeinamo njegovega blaga. Države, ki bi bile vsled naše gospodarske politike same ogrožene, bi nas poskušale izpodlbijati z enakimi protiukrepi, nastala bi vojna, iz katere bi izšli prav kakor v svetovni vojni, le s težjimi izgubami, dokler ne bi končno sklenili miru in se povrnili v stare razmere.
Povemo naj, da naj bo mišljeno kontingentiranje le za določene predmete in samo začasno. Ce začnemo z nekaterimi predmeti potem se bo izkazala kmalu neka razsežnost na vedno več drugega blaga, kakor se to pripeti pri vsakem prisiljenem gospodarstvu. Začasnega kontingenti-ranja ne bo, kajti kakor hitro so odnošaji z inozemstvom prekinjeni, že gre na en-
krat trgovina po drugih potili in težko, da, v mnogih slučajih je nemogoče navezali nove stike.
Nemške in inozemske trgovske družbe, eksponentinje nemške zunanje trgovine bodo propadle in poslale v domovino svoje nemške brezposelne nameščence.
Sedaj je na svetu. enkrat tako, da dobiva največ tisti, ki najtrdneje stopa. Mi trgovci smo vajeni, da sami sebi pomagamo in smo zato mnogo premalo vpili. Sedaj pa, ko se zdi, da je postala nevarnost za naše gospodarstvo tako preteča, je nujno, da naš glas zadoni.
Po tem govoru je bila sprejeta resolucija proti avtarkičnim stremljenjam.
Skupščina društva »Ein Ehrbarer Kaufmanu« je s težko bojaznijo doznala o namerah, da se omeji uvoz nekaterih deželnih in gczdno-gospodarskih pridelkov s sistemom kontingentiranja. Taki ukrepi bi težko prizadeli življensko-važne činitelje nemškega gospodarstvva.
Številne uvozne trgovske družbe, obstojajoče v Nemčiji, posebno v severnomorskih pristaniških mestih bi morale še nadalje omejiti svoje poslovanje. Nemška, še delujoča podjetja v inozemstvu bi bila v svojem eksistenčnem boju trdo prizadeta.
Izvoz nemških industrijskih izdelkov je neposredno zavisen od uravnave uvoza. Ce Nemčija zapre svoj trg za izdelke tujih držav, s katerimi jo vežejo trgovski odnošaji, potem te države lahko reagirajo na to s tem, da niso več pripravljene odje-mati nemških industrijskih produktov. Pomembna veja nemške eksportne industrije bi bila najtežje udarjena. Vsa prometu služeča rokodelstva, paroplovba, pristaniško delo, špedicija in končno tudi nemške državne železnice bi bila neposredno in težko prizadeta vsled izostanka naročil; pravtako bi trpela škodo -tranzitna trgovina, veletrgovina in od nje zaviseča detajlna trgovina. Brezposelnost pa bi naprej rasla.
Trgovsko-politične nevarnosti in omaja-nje tovrstnih posledic bi bile posledice take politike. Izkušnje, ki so bile v zadnjem času napravljene s kontingentiranjem poedinega blaga, so jasno dokazale, da nasprotni ukrepi prizadetih držav in njih prebivalstva ne bi izostali. S takimi naredbami bi se dragoceni trgovski in prometni odnošaji raztrgali. Za nevarnosti polne poskuse na t-rgovsko-politionem polju je esdanjii čas, ki je poln notranjih in zunanjih problemov, najmanj, najmanj pripraven.
jajnine
makaroni, špageti, fuliine zakuhe
Že v 24 urah
barva, plcsira in kemično 8iiiiži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajco, ovratnike in manšete. Pore, suši, munga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Šclcnburgova ul. 3. Telefon St. 22-72.
TEDERJ
Devizno tržišče
Tendenca čvrstejša.
Promet Din 569.386 75.
Prošli teden je izkazal devizni promet komaj nad pol milijona dinarjev in še v primeri s prometom predzadnjega tedna (Din 878,671-71) ponovno nazadoval za nad BOO tisoč. Glavni vzrok nazadovanja je v zmanjšani ponudbi privatnega blaga, ker je Narodna banka dnevno dodeljevala devize v običajnem obsegu (do Din 100.000) in dala v minolem tednu za pol milijona deviz na razpolago, in sicer Berlina (za 128 tisoč Din), Trsta (za 111), Londona (za 104), New Yorka (za 58), Curiha j(za 62), Kopenhagena (za 17) ter Pariza (za 15 tisoč Din). Poleg tega je bila zaključena v intervencijskem blagu malenkost Amsterdama in Varšave.
Ker je s strani Narodne banke dnevno dodeljevani devizni kontingent ostal nespremenjen (Din 100.000-—), je iz sledečih dnevnih deviznih prometnih številk:
Dne 22.	avgusta	Din	135.506-01	Italija
Dne 23.	avgusta	Din	119.808-23	Berlin
Dne 24.	avgusta	Din	100.050-07	Berlin
Dne 25.	avgusta	Din	113.315-78	Italija
Dne 26.	avgusta	Din	100.711-66	London
razvidno, da je bilo s privatno ponudbo perfektuirano privatnih zaključkov dne 22. avgusta za preko 35 tisoč dinarjev, naslednjega dne za okoli 20 tisoč dinarjev, a v četrtek, Ine 25. avgusta pa za 13 tisoč dinarjev.
Največje nazadovanje izkazuje deviza Pariz, katere je bilo v minolem tednu nabavljene za -16.000 dinarjev napram 254 tisoč dinarjem v predzadnjem tednu, in deviza Trst, katere je bilo v zadnjem tednu zaključene za približno 61 tisoč Din manje. V ostalem je razvrstitev v pogledu skupnega tekam prošlega tedna v poedinih devizah doseženega prometa (vse v tisočih dinarjev) napram predzadnjemu tednu (številke v oklepajih) naslednja: Amsterdam 4 (40), Berlin 128 (113), Bruselj 1 (20), Curih 65 (41), London 104 (99), New York 83 (100), poleg tega je bilo zaključeno Kopenhagena za 17 tisoč dinarjev in malenkost Varšave.
Devizno tečajnico pretečenega tedna obeležujejo očitni porasti tečajev malone vseh na tukajšnji borzi beleženih deviz, izvzemši Curiha, ki je bil na vseh borznih sestankih prejšnjega tedna trgovan na dosedanji nekoliko višji tečajni bazi 1108-35 za denar in 1113-85 za blago. Izmed ostalih deviz so temeljem spodnje tečajne primerjalne tabele:
22. avgusta	26.	avgusta
Devize najnlžji najvišji	najnižji	najvišji
Din Din Din 2304-82	2294-85	2306-21
1364-55	1354-03	1364-83
794-46	791-63	795-57
1113-85	1108-35	1113-85
1071-93 198-57 5704-57 224-50 169-20 293-97
Din
Amsterdam 2293-46 Rerlin 1353-75 Bruselj 790-52 Curih 1108-35 Kopenhagen 1041-93 London 196-97 New York 5676-31 Pariz Praga Trst
Varšava
223-38
168-34
291-57
19719
5680-47
223-63
168-67
291-97
637-46
198-79 5708-73 224-75 169-53 294 19 642-52
od ponedeljka (22. avgusta) pa do incl. petka (26. avgusta t. 1.) dosegle sledeče devize tečajne okrepitve: Amsterdam za 1"39 točke, Berlin za 0-28 točke, Bruselj za 1-11 poena, London za 0-22 poena, New York za 4-16 poena, Pariz za 0-25 poena, Praga za 0'35 točke in končno Trst za 0-22 točke. Razen gornjih deviz je notiral dne 22. avgusta Kopenhagen 1041-93 za denar
lANSKlBORZt
in 1071-93 za blago in 26. avgusta 1932 pa Varšava 637-46 za denar, 642-50 za blago.
Devizi Dunaj in Budimpešta še vedno nista beležili, niti bili privatno trgovani. V devizi Praga oba poslednja tedna ni bilo nikakih zaključkov, dočim beleži predpred* zadnji teden v tej devizi le malenkosten promet.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca zelo mlačna, brez zaključkov.
Notice industrijskih papirjev so ostale tudi v minolem tednu nespremenjene.
V Blairu ni bilo prometa, dočim je beležila ponudba v 8% oziroma v 7% Blairu 46-50 oziroma 41-50 od ponedeljka do srede (24. t. m.), na ostalih dveh borznih sestankih pa nekoliko nižje, in sicer 44-50 odnosno 41-—.
Tudi vojna škoda ni bila trgovana, notice pa so bile sledeče: dne 22. t. m. 200-—, dne 23. in 24. t. m. 198-—, na poslednja borzna dneva pa 197-—.
V ostalem ne kaže tukajšnje efektno tržišče nikakega zanimanja.
Tečaj 31. avgusta 1932.	Povpra- ševanje	Ponudbe
	Din	Din
DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold.	2302-35	2313-71
Berlin 100 M		135791	1368-71
Bruselj 100 belg	79302	796.96
BudimpeSta 100 pengO . .	—•—	—•—
Curih 100 fr.		 .	1108-35	1113.85
London 1 funt		198 30	199 90
Newyork 100 dol., kabel	—•—	—-—
Newyork 100 dolarjev . .	5698-53	5726 79
Pariz 100 fr.		 .	224-15	225.27
Praga 100 kron ...... Stockholm 100 Šved. kr .	169-34	170.20
	—	—
Trst 100 lir .........	292-68	295 08
mmm velesejem
»LJUBLJANA V JESENI« 3. do 12. septembra 1932
Kulturna in gospodarsko razstava:
Kmetijstvo (razstava mleka, sira, medu, zelenjave. jajc, vina). Perutnina, Lunci, govejo živino (3. in 4. IX.), Lonji (11. IX.), psi (8. IX.).
Alpinslia razstava, tujski promet. Razstava slovenske knjige, umetnosti, lotogralij.
Razstava „Domače ognjišče”. — Industrijski in obrtni oddelek. — Revija narodnih noS (4. IX.). — Tekma harmonikarjev (11. IX.).
50°/o popust na ieleznicah.
Legitimacije po Din 30-— se dobe pri denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah Dravske banovine in bilje-tarnah „Putnika*. Prenočišča preskrbljena.
SPOJITEV LADIJSKIH AGENTUR
V Splitu so se spojile tamošnje plovbne agenture italijanskih tvrdk Cosulich, Lloyd Sabaudo in Navigazione. Povod k temu ko raku je dala 1. jan. t. 1. izvedena fuzijr imenovanih treh družb v družbo >Italia«. o čemer smo že poročali. >Italia« je bile ustanovljena z osnovno glavnico 720 mili jonov lir.
7ankl laneno 0,ie’ firncž
iliculL Ldilhl vse vrste Iakov tei
cmajlno-lakaste in oljnate barve.
Dr. Pi rceva
slatina kava
Gospode trgovci! Ponudile Dr. Pirčevo sla slei o kavo Vašim odjemalcem!
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše
*
otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
»HITRI RAČUNAR«
Pod tem naslovom je izšla v založbi tiskarne M. Hrovatin v Ljubljani preko 250 strani obsegajoča knjiga, v kateri je avtor Lovro Novak zbral razne pripomočke, ki naj omogočijo v praktičnem življenju hitro računanje, odnosno ga olajšajo. V prvi skupini priobčuje knjiga ključ za preračun obresti, diskontov, provizij, popustov, doklad in za sestavo kalkulacij za 2°/o do vštevši 200°/o, dalje za 365 in 366°/o. S 100 množeni, to je s pripisom dveh ničel, odnosno prestavitvijo decimalne pike za 2 mesti na desno, so ti ključi uporabni kot množilni ključi, v obratni smeri uporabljeni pa dober pripomoček pri deljenju. V drugi skupini obsega knjiga ključe za razdelitev letnih obresti, najemnine, plače, davkov, doklad in sličnih stvari po dnevih (1—29 dni) in mesecih (1, l1/*, 2, 2V* in 3—11). — V praktičnem življenju smo že davno pogrešali pripomočka, ki bi na enostaven način olajšal hitro računanje, kakor ga olajšuje pričujoča knjiga. Zato ni dvoma, da bo praktičnim gospodarjem v njihovem poslovanju prav dobro služila ih da bo vsakdo zadovoljen, ki si jo bo nabavil, v kolikor jo rabi v svojem poslovanju. Posebno bo dobro služila pri kalkulacijah itd. Knjiga, katero toplo priporočamo, se naroča pri založniku g. Maksu Hrovatinu v Ljublj&ni. Cena 80 dinarjev.
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež: Glavni zavod: Beograd, podružnica: Ljubljana.
Besedilo: »Jugoškoda delniška družba«, »Jugoškoda akcijonarsko društvo«, francoski: >Yougoskoda societe anonymc«, nemški: »Jugoškoda Aktiengesellschaft«.
Poslovodja in prokurist podružnice v Ljubljani Štebi Anton podpisuje podružnično tvrdko samostojno.
Družbene objave se vrše v »Službenih novinah«, eventualno tudi v drugih časopisih.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 28. julija 1932
*
Sedež: Jarenina št. 14.
Besedilo: Eisenhut Maks.
Obratni predmet:	Trgovina z mešanim
blagom.
Imetnik: Eisenhut Maks, trgovec v Ja-renini št. 14.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 18. avgusta 1932.
Firm. 799/32 — Rg. A III 218/1.
Sedež: Celje, Glavni trg št. 8.
Besedilo: Močnik nasl. Močnik & Fili.
Obratni predmet: Prodaja mešanega blaga, tu- in inozemskega, in sicer jestvin in pijač ter sploh špecerij na drobno.
Družabniki: Močnik Vladimir, Šmarjeta št. 1, Fili Janko, Celje, Breg št. 13.
Podpis firme: Firma podpisuje na ta način, da pod pečatom z besedilom firme »Močnik nasl. Močnik & Fili« podpiše imeni obeh družabnikov.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, dne 13. avgusta 1932.
Firm. 289/32 — Rg. III 154/2.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Ing. Himmler Adolf.
Obratni predmet: Trgovina z nakupom, prodajo in izvozom jajc, perutnine, sadja in deželnih pridelkov ter z uvozom južnega sadja.
Imetnik: Ing. Himmler Adolf, trgovec v Mariboru, Cvetlična ulica 18.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 18. avgusta 1932.
Firm. 791/72 — Rg. A III 217/1.
*
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo:	Trboveljska	premogokopna
družba.
Izbriše se upravni svetnik Edmond Cheneviere, vpiše pa upravni svetnik Rene Monod, bankir, Geneve, Švica.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 6. avgusta 1932.
Firm. 684 — Rg. B II 163/30-*
Sedež: Maribor, Vrtna ulica št. 12,
Besedilo: Ubald Nassimbeni.
Obratni predmet: Stavbeno podjetje.
Prokura se je podelila Nassimbeniju Ubaldu ml., dipl. inženjerju v Mariboru, Vrtna ulica št. 12.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 18. avgusta 1932.
Firm. 798/32 — Einz. I 312/6.
*
Sedež: Škofja Loka.
Besedilo: Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d.
Izbrišeta se član upravnega sveta Kaš-man Anton in prokurist dr. Kremer Viktor, vpišeta pa član upravnega sveta Dolenc Franc ml., industrijalec v Stari Loki, in prokurist Kašman Anton, trgovec v Škofji Loki.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 6. avgusta 1932.
Firm. 678 — Rg. B II 19/8.
TRIUMPH
družba z o. z.
JUGOINDUS
družba z o. z.
Celovška cesta št. 58 LJUBLJANA VII. Telefon 21-87, 26-63
Železokonstrukcijska — mehaniSka — kovinska — industrija
izdelujejo
vse konstrukcije iz železa kakor: tovorna dvigala, stopniške ograje, konstrukcije portalov, izložb, rešetk. Specijalitefa: okna (prozori) in vrata za industrijske stavbe. Specijalno urejena delavnica za popravila avtomobilov in vseh drugih strojev, brušenje cilindrov ter ročičnlh gredi, vse kovinske predmete, kakor: aluminijasto posodo vseh vrst; stojala za garderobo, za dežnike, lestence, namizne svetilke, kadilne garniture. Vse izdelke iz krivljenih cevi, kakor: ročaje za vrata, držala za stopnice itd. — Pohištvo iz krivljenih jeklenih cevi. — Prodajne aparate za kavo, čaj, olje itd.
Zahtevajte ponudbe!
Zastopstvo Konzorcija „FIAT“, Torino
Automobili, pneumatika, garaže, bencin, olje, ves automobilski priboJ
MegiiiciroJsii Telesejemra v
o J 4. Jo 11. septembra 1952
SVETOVNI VELESEJEM
NA KATEREM SO ZASTOPANI NARODI IN DRŽAVE
ZNIŽANA VOŽNgA za brzovlake iu navadne vlake — Jugoslavija 25% ČehoslovaSka 35% — Avstrija 25%
Pojasnila in legitimacije daje:
ALOMA COMPANV POTNIK CCHOSIOVAŠKI
Aleksandrova cesta 2 Gajeva ulica (za nebo- KONZULAT
tičnikom)
i{	Naznanilo	otvoritve 1
Vsem gg. zobozdravnikom in dentistom sl usojam najvljudneje
Ii naznaniti,' dTse^oTvORILna DVORNEM TRGU St' 3 (nad' Narodno j kavarno, nasproti univerze)
] zobotehničnl laboratorij
t v katerem bom izvrševal vsa najmodernejša strokovna dela sodobne J ! zobne tehnike.	Se	priporoča	j
J	EDVARD	SEVER,	ti
Mestni tesarski mojster
Josip Kregar, Ljubljana
Kodeljevo štev. 19. Telet. 26-96
se priporoča cenjenemu občinstvu za naročila tesarskih del, kakor:	modernih	lesenih	hiš,	raznih	ostreil),	lesenih
stopnic In vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih.
liskama
MERKUR
LJUBLJANA
Gregorčičeva ulica št. 25
TELEFON 25-52
se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke, memorande, kuverte, časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune I
USTNA KNJIGOVEZNICA
Kdor oglašuje, ta napreduje
Naročajte in sirite »Trgovski tisi*!
J. HLEBS, LJUBLJANA
DRUŽBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 •• MESTNI TRG 13
Sobo-frkosUkarstio in pleskarsko
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70.
ANDREJ KREGAR IN SINOVA
TOVARNA IN ZALOGA POHIŠTVA
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
nasproti kolodvora Št. Vid-Vižmarje
Priporoča, da si ogledate najmodernejšo zalogo pohištva v lastnih prostorih nasproti kolodvora Št. Vid-Vižmarje
Cene konkurenčne!	Za	delo	se jamči!	Ceniki	na	zahtevo!
TEODOR KORN
* LJUBLJANA POLJANSKA C. 8
(PREJ HENRIK KORN)
Ustanovljeno	_
leta 1852
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in centralne kurjave. — Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave
Hv anilnic a	banovine
Telefon štev. 24-83	iG/liW/«H€I» Knafl/cva ulzCCf O	Rač.	pošt.	hran.	št.	10.680
prej
Mavih OP Kranjska hranilnica Celje:
.	,	(Najvarnejša naložitev denarja
Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke. Za vloge in vse obvez- I Denar se lahko pošiija tudi po Poštni hranilnici nosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo | n a j v i S j e obrestovanje
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.