S'
'Vtfamezna Kevfflr«
^k G/osi/o Osvobodilne fronte okrojo Trbovlje k
beto L
Trbovlje, 12. junija 1948.
fitev. 15. ]
lneznesti delovnih kolektivov okraja Trbovlje v čast V. kongresa Komunistične partije FLRJ
Delovni kolektiv rudnika Trbovlje se kodo še vnaprej zamenjavali v jami in to brez doplačila za nadurno delo
Rudarji in nameščenci obratov rudnika Trbovlje so se v počastitev 5l kongresa KPJ zbrali na masovnih sestankih na obratih ter sprejeli sle-d€če obveze:
1.	Dvignili bodo produkcijo in storitev ter se še vnaprej zamenjavali v jamu
2.	Izvedli bodo njastrožjo slednjo pri lesu in zmanjšali porabo razstreliva.
3.	Stroje bodo čuvali in redno čistili, da bo manj reparotur.
4.	Ves delovni kolektiv sc zaveže, da bo posveti! vso pažnjo izboljšanju kvalitete premoga in sicer že s samim zbiranjem na delovišču.
Zapadni obrat se istočasno obveže, da bo znižal stroške proizvodnje na 8“/«.
OBRAT DOBRNA—NE2A si je zadal za letošnje leto sledeče obveze:
Znižal pioizvajaine stroške za 8*/o oz. za 9.5“/».
Vzgojil in dvignil nove kadre.
Izboljšal delovno disciplino z vzgojnimi ukrepi.
Zvišal bo varnost dela s tehničnimi ukrepi in z voljo kolektiva pri delu.
SEPARACIJA TRBOVLJE
Delovni kolekiiv separacije je sprejel obveze z znižanjem proizvodnih stroškov najmanj za 8.5“/® predvidenih planskih stroškov. To bo pa dosegel s tem, da bo uvedel največjo Slednjo pri materialu s čuvanjem strojev, s Slednjo električnega toka. Predajo strojev in naprav bo izvrševal na licu mesta brez posebnih dodatkov, pospeševal bo dovoz vozičkov, napuljenih s premogom in vestno izkoriščal vsak prosti čas za čiščenje strojev in strojnih naprav. Tedi delavci in nameščenci zunanjega obrata so se obvezali, da bodo znižali predpisane proračunske stroške za 8.5“/®. V času do 21. julija bodo vsa tlela točno izvrševali, posebno pa bodo pazili na znižanje neopravičenih izostankov.
GRADBEN! ODSEK
Gradbeni odsek zunanjega obrata si je zadal nalogo znižati stroške gradnje za 10"/», kar bodo lahko storili z uporabo starega gradbenega materiala, z nadomestitvijo kvalificirane delovne sile, pri Slednji z tešem in ostalem materialu in z izpolnitvijo norm, za vsa do sedaj še ne normirana delovišča bodo znižali investicijske stroške za 8-5'/®.
CENTRALNE RUDARSKE DELAVNICE TRBOVLJE
Delovni kolektiv centralnih rudarskih delavnic je v potrditev 5. kongresa sprejel obvezo, da zniža polno lastno ceno proizvodov za 8.5“/» predvidenih planskih stroškov.
OPEKARNA RUDNIKA TRBOVLJE Delovni kolektiv opekarne bo v času 1. junija do 20. julija izvršil tekmovanje in si zadal nalogo, da preseže plan za 15“/o. Znižal bo proizvodne stroške za 10“/o, izboljšal delovno disciplino s tem, do odpravi neopravičene izostanke.
Delovni kolektiv strojnega in elek-troobrata rudnika Zagorje, zbran na sestanku, si je zadal v počastitev V. kongresa KPJ sledeče obveze:
1. Obvezujejo se, da bodo znižali proizvodne stroške za 10"/«. Dvignili bomo storitev na vseh reperaturnih in novih delih, ki so v zvezi s produkcijo premoga ter na ta način omogočili večjo proizvodnjo.
2 Celotni kolektiv se zavezuje, da bo v predkongresnem tekmovanju napravil 1000 delovnih prostovoljnih ur za gradnjo Zadružnih domov.
DELOVNI KOLEKTIV OBRATA KOTREDEZ
pa se zavezuje znižati obratne proizvodne stroške naprani prvotnemu finančnemu planu in stroškom v aprilu za 9.8% Izkoristili bodo v največji meri delovni čas in izmenjavo na delovnih krajih. Dvignili storitev pri vseh delih. Izboljšali organizacijo dela in uvfedli slednjo potrošnega materiala in orodja v še večjem obsegu. V tem času hočejo dvigniti delovno disciplino z odpravo neupravičenih izostankov in sumljiivh tridnevnih bolovanj. Pričeli bodo takoj z uvajanjem brigadnega načina dela in pri tem medsebojno tekmovali med posameznimi obrati rudnika Zagorje, kateri bo od n|ih sprejete obveze v največji meri presegal.
DELOVNI KOLEKTIV OBRATA SEMN1K
se obvezuje, da bo /nižat proizvodne stroške za 9“/« napram mesecu aprilu 1948. Da pa bodo te stroške znižali bodo:
ELEKTRARNA TRBOVLJE
Kakor ostali delovni kolektivi tako si je tudi kolektiv Elektrarne zadal nalogo, da bo znižal proizvajalne stroške za 8“/o.
Proizvajalne stroške bo znižal:
1. Z dviganjem storitve za racionalizacijo dela za 0-5°/o.
2 Slednjo materiala za 2“/»
3.	S slednjo in izkoriščanjem goriva in maziva za 4.5“/»
4.	Z racionalnim izkoriščanjem in čuvanjem obrat, strojev za 1"/®.
Da bo gornje točke kolektiv res dosegel, se je obvezal, da bo poskrbel za nadaljnje dviganje in vzgojo novih kadrov, za izkoriščanje delovne sile, za izboljšanje delovne discipline z vzgojnimi napravami in povečanjem delovnih varnostnih naprav na deloviščih.
1. popolnoma izkoristili delovni čas, zvišali odkopno storilev na pripravi premoga in jamsko storitev ter s tem dosegali plan produkcije.
2 Izvajali bodo vsestransko slednjo z materialom.
3.	Zboljšali delovno disciplino in zmanjšali neupravičene izostanke.
4.	Točno odbirali jalovino iz. pre-
moga že na delovnih krajih in s tem zboljšali kvaliteto proizvodnje.	*
Kakor vsi ostali delovni kolektivi naše Jugoslavije stavi ja jo vse sile zn izvedbo petletnega plana, hoče tudi delovni kolektiv Steklarne Hrastnik s svojim vztrajnim in neumornim delom dokazati zaupanje in spoštovanje v voditelico in avantgardo delavskega razreda Komunistično partijo in v največiega sina naših narodov tov. Tita. katera nas vodita po edino pravilni poti, v socializem.
V zvezi s lem napoveduje kolektiv Steklarne tekmovanje od 1. junija do 21. julija vsem delovnim kolektivom steklarske industrije FLRJ.
1. Kateri delovni kolektiv bo v tem času dosegel najvišji odstotek prekoračenja plana 2 Kateri delovni kolektiv bo v najvišji meri izboljšal kvaliteto izdelkov.
5.	Jamske vozičke bodo polnili bolje in tudi na ta način prispevali pri znižanju proizvodnih stroškov.
OBRAT »PODSTRANA« RUDNIKA ZAGORJE
Obrat »Podstrana«, ki je eden izmed najboljših obratov v rudniku Zagorje, se obvezuje, da bo tudi v naprej stavil vse svoje sile za preše, go plana Obenem pa se obvezuje, da bo budno pazil in razkrinkoval vse tiste lenuhe in simulante, ki zavirajo dosego plana Za izgradnjo Zadružnih domov bodo skupno z zunanjim obratom dali do 21. julija t. 1. 500 prostovoljnih ur.
ZUNANJI OBRAT IN SEPARACIJA RUDNIKA ZAGORJE
Delavci in nameščenci zunanjega obrata in separacije rudnika Zagorje so sprejeli sledeče obveze:
Do 21. julija t. L bodo izvršili normirana dela povsod, kjer jih je možnost normirati. Povečali bodo šted-njo starega lamskega lesa, na drugi strani pa čim več prištcdili na raznem materialu. 100®/® bodo izkoristili delovni čas in zboljšali kvaliteto premoga. Storili bodo vse, da se delovna disciplina dvigne in skrbeli za- dvig strokovnega kadra in ideološko izgradnjo delavcev in nameščencev.
Do konca 1. 1948. bodo napravili 3200 prostovoljnih ur pri gradnji Zadružnih domov.
DELOVNI KOLEKTIV »APNENICE« ZAGORJE
V počastitev 5. kongresa KPJ sprejemajo sledeče obveze:
1. Znižali bodo proizvodne stroške za lOVo.
2 Pri popravilu vozičkov za 50®/i
3.	Pri slednji materiala za 40"/®.
4.	Pri neopravičenih izostankih za 10®/® ter pri znižanju bolniških dni, zlasti tridnevna obolenja za 5“/»
3.	Kateri delovni kolektiv bo imel največie prihranke:
a)	pri pogonskem materialu,
b)	v surovinah.
4.	Kateri delovni kolektiv ho imel najmanjši odstotek neupravičenih izostankov.
5.	Kateri delovni kolektiv bo dal večji odstotek udeležencev prostovoljnega dela, ter imel največje število ur prostovoljnega dela.
6.	Kateri delovni kolektiv bo dat v tem času največ kulturnih prireditev.
Naj živi V. kongres Komunistične partije Jugoslavije m voditelj nase Partije, učitelj naših narodov tovariš Tito!
Delovni kolektivi rudnika Zagorje prejemajo obveze
Delovni kolektiv Steklarne Hrastnik poziva na tekmovanje vse delovne kolektive steklarske industrije FLRJ
Delovni kolektiv rudnika Hrastnik, ki ]e v maju mesecu dosegel najboljše mesto med rudniki zasavskega bazena, tekmuje v čast V. kongresa KPJ
V čast V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije se zave/ujejo, da bodo izvršili plan proizvodnje ter ga prekoračili za 3%. Izvršili plan delovnega učinka in prekoračili za
Na čast predstoječega V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije se obvezujejo delavci in nameščenci tovarne papirja Radeče pri Zidanem mostu, da bodo v času predkongresnega tekmovanja z' veseljem in poletom izpolnili v celoti zadane naloge. Na tekmovanje nas je pozvala tovarna papirja Sušak in sc v znak predanosti naši Partiji in njenemu vodji tov. Titu s ponosom odzivamo in bomo vložili vse svoje moči in zjmožflosii, da bomo naloge izvršili in v času predkongresnega tekmo vanja tudi prekoračili. Prekoračili bomo vse planske naloge, povečali produktivnost dela po vsakem delavcu in zboljšali kvaliteto proizvodov. Da se doseže čim večji uspeh pri izkoriščanju materiala, goriva, maziva ter električne energije, bomo storili vse za učvrstitev delovne discipline. Vključili bomo čim več delavcev m nameščencev v tekmovanje na osnovi prevzema osebnih obvez, da prekoračimo plan znižanja polne lastne cene proizvodov.. V času od t. jun. do vključno 21. julija
3%. Zboljšali kvaliteto premoga za 2% in znižali proizvodne stroške za 6%. Zavezujejo se, da bodo te obveze resno izvajali in hočejo biti tudi v bodoče med prvimi.
bodo dali 2500 prostovoljnih delovivh ur.
DELOVNI KOI.EKT1V TOVARNE IZOL1T TEKMUJE V ČAST V. KONGRESU
V čast V. kongresu KPJ so se delavci in nameščenci tovarne »izolit« v Radečah obvezali skupno z upravo, da bodo stremeli, da se znižajo proizvodni stroški za 8%, storili pa bodo vse, da se znižajo tudi za več. Celoten delovni kolektiv hoče s tem doseči čim večji uspeh v clju znižanja polne lastne cene njihovega proizvoda. Iz sestanka so poslali pozdravne resolucije Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije in maršalu Titu.
DELOVNI KOLEKTIV »APNENICE ZIDANI MOST«
Zavedajoč se velikega pomena sklicanja 5. kongresa KPJ delovni kolektiv »Appenice Zidani most« sprejema sledeče obveze:
1.	Povečal bo delovno disciplino.
2.	Znižali bodo neopravičene izostanke na minimum.
3.	Izvršili v letošnjem letu mehanizacijo produkcijskega postopka in delno mehanizacijo polnjenja vreč.
4.	Znižali bodo proizvodne stroške za 5°/o.
V predkongresnem času se delovni kolektiv »Apnenic Zidani most« obvezuje, da bo do 15. julija 1948 izvršil vso reorganizacijo produkcijskega postopka od hidratizacijskega silosa do mlina. S temi obvezami in njih izvršitvijo hočejo tudi oni prinesti svoj delež k čim prejšnji izgradnji socializma v naši deželi
USLUŽBENCI MESTNIH GOSPODARSKIH PODJETIJ TRBOVLJE TEKMUJEJO PRI REGULACIJI CESTE
Uslužbenci gospodarskih podjetij MLO Trbovlje so sktbnili, da bodo v času predkongresnega tekmovanja organizirali čim večjo udeležbo pri regulaciji ceste v Trbovljah in gradnji stanovanjskih naselij. Nudili bodo vso pomoč MLO pri odkupu žitaric in ostalih poljskih pridelkov ter s pravilnim tolmačenjem pridobili čim več vpisnikov za narodno posojilo petletnega plana.
AKTIVISTI KRAJEVNEGA ODBORA RADECE-VRHOVO HOČEJO DVIGNITI HEKTARSKI DONOS
Aktivisti krajevnega odbora Radeče in Vrhovo, zbrani na posvetovanju, pošiljajo Centralnemu komiteju KPJ v počastitev V. kongresa svoje obveze. Obvezujejo se, da bodo izvršili vse naloge, ki se postavljajo pred nje, napeli vse sile, da uničijo koloradskega hrošča, da dvignejo hektarski donos njihovih polj, da si čim preje zgradijo Zadružni dom ter s pravilnim tolmačenjem pridobe čim več vpisnikov za narodno posojilo petletnega plana.
igrač v prostem času, saj se jih je brez. večje organizacije in prepričevanja prijavilo prostovoljno kar 20 po 8 ur, kar upamo, da bo zadostovalo.
Pri vsem tem našem agilnem delu je največja težkoča nezadosten dotok mizarskega orodja in okovja ter nezadostne količine rezanega lesa.
Čeprav prihaja les iz žoge še popolnoma moker, nam to ne dela preglavic, saj imamo za to novo sušilnico, v kateri posušimo s samimi odpadki — oblarije, vsake tri do štiri dni po približno 10 m3 rezanega lesa
Upamo, da se bo s pomočjo naših dobrih mizarskih delovodij in razumevanjem nadrejenih forumov naše delo še pospešilo in se bo mizama razvila v moderno lesno stavbeno in pohištveno mizarsko tovarno, kar je naš princip, da tako z delom dokažemo, da smo vredni živeti in biti člani s krvjo priborjene demokratične države ELRJ.
Kulturna ekipa zunanjega obrata v Št. Juriju pad Kumom
Sindikalni pododbor Zunanjega obrata — Kulturno - prosvetna grupa Materialne uprave rudnika Trbovlje je priredila v nedeljo 30. maja kulturno prireditev pri Sv. Juriju pod Kumom pod geslom: »zbližanje kmeta in delavca« in »vse sile za gradnjo zadružnih domov«.
Pri zadovoljivo polni dorani je prireditev lepo uspela. Vendar bi po mnenju domačinov v lepem vremenu bila udeležba še mnogo boljša.
Nabrane prostovoljne prispevke, din 544.50, je grupa pustila pri Krajevnem odboru, kot prispevek za zadružni dom.	— mo —
Tekmovalne obveznosti in napovedi papirnice Radeče
Mizama centralnih rudarskih delavnic si fe zadala nalogo znižati proizvodne stroške
V zadnjem času in to posebno po osvoboditvi se je ta mizama razvila iz nekdanje rudniške reperatur-ne delavnice v celo tovarno, katera pričenja s serijskimi izdelavami stavbenih in pohištvenih mizarskih izdelkov z ustrezajočim načinom dela.
Tako n. pr. serijska izdelava omaric za analilske tehtnice, pri kateri solidni izdelavi so požrtvovalni izkušeni mizarji s pravilno organizacijo dela in izkoriščanjem strojev presegali normo za približno 36% Omenjene tehtnice se nato izdelujejo in montirajo v oddelku finomehanike, od koder se razpečavajo po širni demokratični državi lugoslaviji.
Pokazala se je hitra in načrtna izdelava pisarniških miz s patentnim zapiranjem, katere so zaradi velike potrebe izdelujejo serijsko, pri katerem delu se prekoračujejo norme preko 16—22%.
Z ozirom na veliko potrebo se serijsko izdelujejo udobni in trpežni pisarniški stoli, pri katerih se zaradi dobre organizacije dela ter pravilnim izkoriščanjem strojnih naprav prekoračuje norma približno 12 do 22% in to z ozirom na spretnost mizarjev.
Pri vsem tem ne zaostaja skupina stavbenih mizarjev, od katerih so nekateri že 2 do 3 kratni udarniki. Skupina stavbenih mizarjev izdeluje
Izdelava raznega pohištva
kljub otežkočeni dobavi stavbenega mizarskega okovja, serijsko v nor mah enkratno 100—150 vrat, ter enako in tudi večje število oken za stavbe. Pri vsem tem delu se tolčejo norme in znižujejo proizvodni stroški, saj je redek primer tako zavednega delavca, kot je bil n. pr., da je prišel dober mizar k delovodji in s ponosom izrazil: »Serija oken je že gotova, po 20 ur za enega pa sem normo prekoračil za 29%.« Nato pravi: »Pri nadaljnji serijski izdelavi bom še bolj požrtvovalno prijel za delo ter izkoristil stroje in sem pripravljen nadaljnjo serijo istih oken izgotoviti v normi namesto v 29 urah samo v 19 urah«
Taki primeri so v naši mizami zelo redki in mislim tudi drugod, če bi se pa zavedali, da si bomo le z lastnim delom zagotovili boljšo bodočnost, bi vsi stremeli za znižanje proizvodnih stroškov.
Proizvodne stroške hočemo znižati tudi v tej delavnici z novim načinom organizacije dela, in sicer:
Obe delovni izmeni bosta imeli po skupinah eno in isto delo, tako da se bomo ob izmenah, t. j. ob 14. uri, menjali pri delu na strojih oziroma v delavnici pri skobelnikih, kjer bomo predali delo naslednikom druge tretjine.
V zadnem času nam je »Dom igre in dela« v Trbovljah poslal prošnjo za izdelovanje otroških igrač v prostovoljnih urah, katere bodo rabili za otroški sejem. Res, da je udarniškega dela v naši dolini na vsakem koncu dosti za pridnega človeka, vendar so se naši mladinci mizarji posebno izkazali in stopili v prve vrste prostovoljcev za izdelovanje
Vzgled«« primes1,
Id je posnemanja vreden
Pododbor sindikalne podružnice Separacija in jaška 3 ima zelo dobro urejen rdeči kotiček, kjer ee delavstvo sestaja po končanem rkdu. Naročene imajo vse vrste časopisov, na razpolago so šahi in lepa knjižnica. Ob priliki prvomajske proslave so darovali delavci obratni knjižnici denar za nabavo knjig. Darovali so sledeči: tovariš Škrbec Ivan, jašek 3. 150 din, tovariš Sotlar Lojze 100 din, Novak Ludvik 60 din, Omahen Franc 40 din, Kovačič Alojz L 27 din vsi iz jaška 3. Iz separacije, Hribar Franc 20 din. Jere Leopold 55 din Laznik Jože 30 din in Kovač Vilko <? upravo zasavskih premogovnikov i<< din. Vsem darovalcem, ki so pomagali s svojim prispel kom do novih kn jig, se odbor knjižnice separacija in jašek 3 najlepše zahvaljuje. — Knjižničarka.
1» otožni zbor društva slepih za sfleraj Trbovlje
V Trbovljah se je vršila dne 31. maja 1948 1. redna skupščina slepih. Skupščina je bila zelo važna z ozirom na to, da dosedaj ni bilo prave povezave rned slepimi in • je služila v prvi vrsti zbližanju in medsebojni pomoči. Skupščino je oivoril tovariš Šuštar Milan, ki je podal poročilo o stanju slepih v okraju. Vseh je v okraju 35, med njimi je samo trem dana možnost, da si služijo kruh s svojim lastnim delom, ostalim pa je treba nuditi pomoč. Po govoru predsednika glavnega odbora za Slovenijo je bil izvoljen novi odbor s predsednikom Šuštar Milanom. V odboru so zastopniki OLO Trbovlje, zastopnik sindikatov, AE2 in mladine.
I. občni zbor združenja slepih za okraj Trbovlje je velike važnosti za nadaljnje delo in za pomoč potreb-
12. junija v dvorani okrajnega odbora Trbovlje ob §• url popoldne prvi zbor rezervnih oficirjev iz N0V
Graditelji zadružnih domov v trboveljskem okraju bodo tekmovali v čast V. kongresa KPJ
Aktivi krajevnih uprav za gradnjo zadružnih domov so na konferenci dne 4. junija 1948 sprejeli tekmovanje, ki ga je napovedal pri gradnji zadružnih domov vsem okrajem aktiv OF okraja Gornja Radgona dne 2. junija. Sklenili so, da bodo do dneva pričetka V. kongresa KPJ, do 21. julija dogradili tri zadružne domove In to: V Zidanem mostu, Praprotnem in Izlakah. Ostale krajevne uprave pa so obljubile, da bodo g pospešenim delom tekmovale na ostalih gradi, llštfh in s tem omogočile čimprejšnjo Izgradnjo po ostalih gradbiščih.
Kako bomo izvajali odkup žitaric v letu 1948
Da zagotovimo garantirano preskrbo krogu potrošnikov, kateri ie prevzet v garantirano preskrbo, moramo v letošnjem letu organizirano pristopiti k odkupu žitaric. Odkup žitaric bodo vršile naše kmetijske zadruge na vasi potom kontrahiranih količin s posameznimi gospodarstvi in potom obvezne prodaje. Napake,, katere so se pojavljale pri odkupu v lanskem letu, moramo letos vsekakor docela odpraviti. Naše kmetijske zadruge morajo čimprej pripraviti potrebna skladišča, tako da v času odkupa ne bo v tem pogledu nobenih ovir. Isto tako morajo sporazumno s KLO in OF razširiti močno propagando in medsebojno tekmovanje za odkup žitaric letine 1948. Odkup žitaric bomo v gospodarskem letu 1948 vršili sledeče:
Kmetijske zadruge morajo sporazumno s krajevnim LO in OF pristopiti s 13. junijem h kontrahiranju žitaric s posameznimi gospodarstvi. Kontrahira oz. pogodbo lahko sklene vsako gospodarstvo ne glede na velikost gospodarstva in na njegovo socialno stanje. Kupoprodajne pogodile bodo sklepale kmetijske zadruge, krajevne odkupne komisije, mladinski aktivi in člani OF. Ker zvezna odredba o odkupu žita predvideva obvezno prodajo žita, se bo vsem kmetjskim gospodarstvom, katera pridejo pod režim obvezne prodaje, računala vsa kontrahirana količina žitaric na račun obvezne prodaje. Gospodarstva, katera bodo sklepala pogodbe za prodajo žitaric. imajo naslednje ugodnosti:
1. Če kontrahirana količina žitaric presega za 25% obvezne prodaje, se mu plača žito po višjih cenah.
2 Pri podpisu pogodbe za prodajo žijaric je kmet upravičen no 40% avansa (premima) v denarju in bonih.
3. Za vse kontrahirane viške žita prejme kmetovalec bone v nominalni vrednosti prodane količine.
Obvezna prodaja na posamezna gospodarstva se bo določala tik pred žetvijo na licu mesta, po kra jevnih LO bodo postavljene od uprave za odkup pri OLO posebne komisije, katere bodo' določile kmetu po njegovem pridelku obvezno prodajo na njegovem posestvu. Obvez •
na prodaja se v letošnjem letu računa na površino obdelovalne zemlje, ne samo na površino posejane z žiti. Kmetijska gospodarstva do 2 ha obdelovalne zemlje ne pridejo v poštev za obvezno prodajo žitaric. Gospodarstva 11. kategorije, t. j. od 2 do 3 ha obdelovalne površine, morajo obvezno prodati v državni žitni fond 10—20% tržnega presežka. Gospodarstvom od 3—5 ha obdelovalne površine se določi obvezna prodaja od 15—25% tržnega viška. Gospodarstvom od 5—8 ha obdelovalne zemlje se določi za obvezno prodajo 25—40% njihovega tržnega presežka žitaric. Krajevne komisije, katere bodo določevale obvezno prodajo žitaric posameznem kmečkim' gospodarstvom, morajo upoštevati pri ugotavljanju tržnega viška žitaric število družinskih članov, ki niso zajeti v garantirano preskrbo, prehrano živine (konj, svinj) in jesenski posevek. Na podlagi tako ugotovljenega presežka se nato na redni seji pristojnega KLO-ja določi kmetovalcu obvezna prodaja po določenem procentnem kliuču. Isto tako morajo krajevne komisije upoštevati tudi pridelke ostalih kultur pri določevanju obvezne prodaje. Upravni odbori KZ, krajevni LO in OF organizacije morajo pristopiti z vso vestnostjo k odkupu žita, stremeti morajo za tem, da se vsakemu gospodarstvu določi pravilna obvezna oddaja. Isto tako se mora seznaniti vse kmetovalce z načinom odkupa žitaric v gospodarskem letu 1948. Pri sklepanju kupoprodajnih pogodb za prodajo žitaric morajo predhodno seznaniti kmetijske zadruge kmetovalce, da se bodo prejeli boni za nakup individualnih proizvodov samo za eno količino, katero pridelovalec kontrahira oziroma sklepe pogodbo. V primeru, če gospodarstvo kontrahira 30 kg žitaric, obvezne prodaje pa prejme 40 kg, prejme torei bone samo zn vrednost 30 kg žita, za ostalih 10 kg ne prejme bonov. Kmetijske zadruge morajo tako pristopiti k izvrševanju priprav za odkup žitaric letine 1948 Zavedati se moramo, da bomo plan odkupa dosegli samo s pravilno organizacijo dela samega, na drugi strani pa bomo zasigurali naš državni žitni fond. Okrajna uprava za odkup.
Zaceli bomo z gradnjo ceste v Trbovljah
Mestni ljudski odbor Trbovlje si je zadal nalogo, da že v letošnjem letu pristopi h gradnji nove ceste v Trbovljah, kar je z ozirom na vejiki promet in sedanjo ozko cesto nujno potrebno. Ze v mesecu februarju se je sestala komisija, katere namen je bil pregledati teren in si ustvariti načrt, kako pristopiti k delu. Osnovan jc bil takoj odbor, ki je postavil tehnično vodstvo, ki ie moralo izdelati vse načrte. Prav posebno pohvalo zasluži Projektivni zavod v Ljutjljani, ki je točno v določenem času naredil načrte za regulacijo Trbovelj. Pristopili so že k basiranju ceste«in to od Centralnih rudarskih delavnic do okrajnega ljudskega odbora, kjer bodo že v letošnjem
letu pričeli z delom. Istočasno z gradnjo ceste bo izvršena regulacija Trboveljščice, kar jc nujna potreba, ker je Trboveljščica danes leglo vsega mogočega, predvsem pa podgan. V gosto naseljenem predelu, kjer je malo prostora, pa je predvideno spremeniti odprto strugo v pokrit odvodni kanal. Postavljen je že tudi operativni štab in delovni štab, ki bo razporejal čete, kajti poleg ceste bodo v letošnjem letu pričeli tudi z gradnjo Doma kulture, ki bo ponos Trbovelj. Z novo cesto in regulacijo potoka bodo Trbovlje dobile res pravi izgled ter bo s tem popravljena napaka, ki se vleče že skozi desetletje.
24 ur v Trbovljah — vtisi tujca
Trbovlje, koncem maja 1948.
Dnevno prihaja v Trbovlje precejšnje število tujcev po službenih opravkih na Okraj, sodišče, bolnico Bazensko upravo itd. Med njimi je gotovo majhen odstoteh takih, ki pridejo iz večjih mest in tudi iz Beograda. Vai hi, ki prvič pridejo v Trbovlje, ne samo, da se njihovo mnenje po pripovedovanju omili, temveč se gotovo poslabša. Vzrok takemu mnenje smo mi sami, ker nismo zadosti samoind-cijativni, ker nimamo zadosti čuta odgovornosti in imamo premalo volje. Funkcionarji na odgovornih mestih se trudijo, da bi te napake, ki se pojavljajo, odpravili, toda le z res širokim sodelovanjem ljudskih množic se vsi nedoetatki lahko kaj hitro odpravijo.
Trije Beograjčani, ki so po službenem poslu bili v preteklih dneh v Trbovljah so pripovedovali v glavnem sledeče...
Ze v Zidanem mostu opaziš, da se bližaš Trbovljam. Pri vstopu v osebni vlak se komaj zrineš v vagon, ker je hodnik popolnoma zatrpan z ljudmi in prtljago, vse stoji pri vratih in vse se pelje v Trbovlje. Ko se bližaš postaji Trbovlje sami — vlak ie še v polni vožnji, so vrata vagonov že odprta in potniki sloje že na stopnicah. Ni se še vlak dobro ustavil, prično ljudje skakali iz njega in dirka je takoj na višku. Take dirke nisem videl še nikjer, akoravno mnogo potujem. Brezobzirno prerivanje in gura-nje, tako da sem prvi trenutek mislil, da se je, ati se bo kaj zgodilo. Pojasnila se nam je vsa zadeva šele, ko smo prišli izven postaje same ter videli, kak naval je na avtobus. Ni-kake strpnosti, nobenega reda, v60 se drenja k edinim vratom v voz, ki je res »moderen« in »udoben«. 01) strani 6tojita šofer in pa spremljevalka in menda uživata ob pehanju, prerivanju jn preklinjanju. Ko je bil avtobus proti vsem policijskim predpisom poln, je vraža! eden izmed preostalih potnikov — ostalo jih je še za dva voza — če se avto vrne. Odgovora ni dobil, avtobus pa ie e polževo brzino, š!—ipojoč na vseh koncih in krajih odpeljal ter puščal za seboj oblake prahu, ki je dal pomešan s prahom iz Cementarne tako go sto zaveso, da si šele po nekaj trenutkih videl na enem izmed objektov tovarne lepak »boj jetiki 1« Poleg tega sem imel srečo, da sem bil oblečen v temno obleko in ko smo šli mimo Cementarne, so na na9 padate drobne sive kapljice prahu iz dimnika, da sem imel prilično število prašnih kapljic na obleki in klobuku, kar gotovo ni v okras, še manj pa v korist obleki. Pri vstopu v Trbovlje si torei prav lepo pozdravljen.
Ko hodimo tako po cesti ob potoku ti pade v ooi to, da služi ta kanal prav za prav Trboveljčanom za smetišče. kamor odlagajo vse nepotrebno Ln nerabno, včasih pa tudi še uporabljivo. Konzervne Škatle, posoda, cunje, železo in predvsem obilo odpadkov iz lesa. S temi količinami lesa in železa, bj znali drugje skrbneje gospodariti.
Coste v Trbovljah so edinstvene. Ob straneh kupi gramoza, preko tega že raste plevel, a na cesti saine kotanje, ki v deževnem vremenu nastanejo majhna tezerca. Ovinki so tako moderno urejeni^da izravnajo razlike v velikosti ljudi. Pridobitev, katere Trboveljčanom gotovo nismo nevoščljivi. Po cestah dirjajo kamijoni z gotovo 60 do 60 km brzino in ko prideš do prve gostilne že skoro v gentru. si ves prašen in umazan. Želiš si čašo piva, kozarec vina, čašo Radenske, ali vsaj Šilce žganja, žal 6icer prijazni uslužbenec ti ne more postreči, ker enostavno ničesar nimajo. Lokal je čedno urejen, mize pogrnjene, le postreči tj nimajo s čim. Ne trdim, da je vsak dan tako, vendar pa smo mi to doživeli. Ko končno sedeš v Rudniški restavraciji k obedu ti pove, da ti lahko postreže s fižolovo juho, fižolom v prižigi, nikakor pa ne morejo dali zraven koščka kru-
ha niti zelene solate, kaj šele mesa. Dobiš pa lahko klobase in kruh par korakov stran v slaščičarni, kjer stane konec klobase s kruhom 20.— din. Malo nepojmljiva distribucija. Z intervencijo domačinov smo končno dobili tudi prenočišče. Pri tem nam je bilo v tolažbo to, da bodo Trbovlje, kakor sino zvedeli, dobile po planu svoj moderen hotel.
Popoldne smo obiskali kino. Tri-četrt dvorane Je bilo zasedene po otrokih v starosti od 6 do 14 let, ki so neprestano govorili, se prerivali, hodili kar preko sedežev in kar je najbolj žalostno, rabili pri tem izraze, ki niso pristojni niti za odrasle. Istočasno s predvajanjem filma se je za zastorom menda vršila neka igralna vaja, luči na odru so se užigale in na protest publike zopet ugaševale. Iz sosednjega godbenega paviljona si slišal tudi vajo pevskega zbora.
Zanimala smo se za fizkulturno življenje v Trbovljah. Telovadba, kol osnova vsega fizkulturnega udejstvovanja ima v Trbovljah po naših ugotovitvah kaj malo pristašev. Na letnem telovadišču (kakor smo zvedeli, svoje telovadnice fizkulturniki nimajo) je telovadilo 6 članov in 8 članic. Istočasno pa smo imeli priliko videti na cesta obilo mladih ljudi, predvsem fantov, ki so brez dela postopali. Kakor smo zvedeli, ima edino nogomet v Trbovljah mnogo pristašev. Nogomet igrajo ne samo na igrišču, temveč ekoro pri vsaki večji hiši jn na cestah. Ce bi hoteli Kzkulturo množično gojiti, ie treba predvsem dati Trbovljam svojo telovadnico — svoj dom in v zvezi s tem tudi plačanega fizkulturnega referenta pri sindikatu, tako da bi fizkullurni referenti posameznih sindikalnih aktivov imeli možnost dobivati direktive iz pravo roke ter čutili tudi kontrolo. Pri takšnem številu prebivalcev bi moral imeti »Rudar« najmanj tisoč izvršujočih članov.
Kulturno - umetniško izživljan je jo v Trbovljah, kakor so nam povedali, precej na višku. Centralno kulturno-umetu iško društvo »Lojze Hohkraut« združuje godbo, dva pevska zbora ter sindikalno gledališče. Poleg tega pa imajo še po obratih sindikalne podružnice svoje pevske zbore, 4 dramske odseke, izmed katerih je najagil-nejši dramski odsek Elektrarne. Kakor smo zvedeli se snuje tudi dramski odsek zveze borcev NOB, kar je treba le pozdraviti. Vendar je treba, po našem mnenju, pri tem paziti, da se vse delo na kulturno-umetmškem polju spravi v sklad z delom »Hoh-krauta«, da le ne bi preveč. trpela kvaliteta podajanj, važna pa je tudi idejno-vzgojna 6tran, Paziti je treba, da se ne bi zgodilo, kakor v nekaterih drugih krajih, da so večje industrijske centre zastopale _ na drugih! odrih jn krajih male skupine, ki niso nili v umetniškem, niti v idejnem oziru dale tisto, kar bi sicer moral ta kraj dati, če bi nastopil s svojim centralnim društvom.
V Trbovljah precej igrajo tudi šah, večinoma v kavarni, če smemo temu sicer primernemu lokalu dati ime kavarna. V tej kavarni pijejo po večini alkoholne pijače, popevajo M glasno debatirajo. Šaliieti se gotovo ne počutijo preveč dobro. Po našem mnenju bi bilo treba dati geslom na razpolago poleg, šaha in dnevnih časopisov, tudi kake revije in ilustracije in bi gotovo kavarna prispevala h kulturnemu dvigu Trbovelj, tako se pa zdi, da je ravno c’ ratno. Zelo slab vtis napravi, da v glavnem lokalu gori samo ena žarnica in pa, da so stranišča skrajno nesnažna. Žalostno pa je pri vsej stvari še to, da v tej kavarni ob 10. uri dopoldne no dobiš zajtrka, ker je kavarna ob tem času običajno še zaprta.
Se eno opaziš tako mimogrede, da so izložbe v Trbovljah zelo pomanjkljivo aranžirane. Razen par slučajev izložb Okrajnega magazina in izložbe v Delavskem domu, vidiš v izložbah po večini likerje. Stopili smo v eno (Nadaljevanje na 4. strani)
H. remtestnt
Dolile lizkultiirniliov
Drugi revirski fizkulturni zlet v Trbovljah, ki »e je vlili v nedeljo, dne 6. junija na štadiona SFD Rudarja, je bil po osvoboditvi največja llzkulturna manifestacija. Že med tednom so se vršila razna tekmovanja in prireditve v Trbovljah in Zagorju. V Trbovljah se je vršilo prvenstveno tekmovanje v nogometu med aktivi v sredo drugega junija. V četrtek se je vršila prijateljska nogometna tekma med prvakom Slovenije Kladivar 1* Celja In trboveljskim Rudarjem. Končala se je z zmago Rudarja Id). V kavarni MLO Trbovlje pa se je vršil šahovski brzotnrnir. V petek 4. junija bi se morale vršiti okrajne tekme v boksu na prostem, ki so pa Tadl dežja odpadle.
V Zagorju se je med tednom vršita prvenstvena nogometna tekma med SFD »Proletarcem« In FD Hrastnikom. Zmagal je SFD Proletarec s rezultatom 5:9. S svojo prodorno igro je dokazal, da zasluži vstop v drugo Slovensko ligo. Tekom celega tedna so se v Zagorju pripravljali za orodne tekme, tako tudi v Hrastniku in Radečah. Na dan pred zletom 5. junija je bila v Trbovljah otvoritev foto-razstave, ki je prikazala razvoj f:*knlture v okraju in razstava modelov jadralnih letal. Slike sta razstavili foto-klub Hrastnik in Trbovlje. Vso pozornost na razstavi je vzbujala skica novega »Doma kulture« v Trbovljah, ki se bo te dni pričel graditi. V sohoto zvečer se je ob 2038 vršila svečana aka-
(Nadaljc vanje s 3. stran«)
izmeni trgovin Okrajnega magazina in m^nnio priznati, da je trgovina dobi,* založena, uslužbenci prijazni in emo bili navzlic (precejšnjemu številu kupcev dobro in hitro postreženi.
Opazili suro buli, da «e v Trbovljah precej gradi. Preueneče™ smo bili mul dfibro eadolavo moderno ter udobno zidanih hiš Zasavskih premogovnikov in Cementarne. Le hiša nasproti Kazenske uprave, ki se dokončuje nas je zbodla. Na ta prostor ta stavba v tej izvedbi ne spada. Popolno nasprotje nižje stoječe, tud', nove hiše.
Stranišča so v Trbovljah poglavja zase. Z izjemo stranišča na Vodah, ne najdeš javnega stranišča nikjer. Za tako dolgo dolino in za tujca, ki pride v Trbovlje je to edino stranišče, res premalo. Pn tudi to stranišče je daleč od higijone in bi bilo skrajni čas, da se še tega podre, ker moti promet in ne odgovarja svojemu namenu.
Prebivalci sairtd «o prijazni in uslužni. Kadi ti dajo vsako informacijo in tudi pokažejo pot.
Zn tujca v Trbovljah ni lahko. Naši? foele smo hitro opravili in odjvotovali z mislijo, da bi se vse nedostatke z malo '”e jci čuta odgovornosti ter s s>~dedova"iem vsega prebivalstva dalo v korist Trbovljam kaj kmalu odpraviti.
Pripomba uredništva: dopis 24 ur v Trbovljah je bil pisan konec maja, avtobusni promet pa se je med tem časom
uredil, samo ljudje se še niso odvadili skakati z vlaka.
demija na štadionu SFD Rudarja. Sc pred akademijo so se vršile popoldan tekme v odbojki, katere sta se udeležili samo moštvi Rudarja in Proletarca Iz Zagorja. Zmagalo je moštvo Rudarja 8 3:0 (15:1, 15:11, 13:4).
Akademija se je pričela z igranjem himne. Stadion je bil svečano okrašen, pred tribuno na Igrišču sta bili sliki maršala Tita In generalislma Stalina, a pred njim! štiri žare. Povdarek so dali kresovi, kl so goreli na Mrzlici, Planini in ostalih hribih v okraju. Po deflleju nastopajočih In dvigu državne zastave so pritekle štafete iz Radeč, Hrastnika in Zagorja z baklami v rokah ter prižgale žare v počastitev spomina padlim borcem, rudarska godba pa ja zaigrala »žrtvam*. Akademija je obsegala 13 točk In je prav dobro uspela.
V nedeljo zjutraj so se vršile okrajne tekme v orodni telovadbi, pri kateri so nastopali Iz Trbovelj trije mladinci, iz Zagorja največ 5 mladincev, 4 člani in 5 mladink, iz Hrastnika pa 1 mladinec. Preseneča nas, da niso nastopali lz Radeč, ko je znano, da imajo dobre tekmovalce v orodni telovadbi, pa tudi za Trbovlje je število 3 vsekakor premalo. Pred restavracijo se je vršilo manifesta-tlvno zborovanje, kjer so govorili predstavniki fžzkulturc, oblasti bi množičnih organizacij. Po odigranju himne jc predsednik okrajnega fizk. odbora tov. dr. Rozman Pavle otvo.il zborovanje in na-
glasil velik pomen drugega tizkulturnega zleta. V Imenu okrajnega ljudskega odbor« in OF je govoril podpredsednik tov. •Barkeljc Viktor, kl je čestital vsem flz-Tculturnikom k dosedanjim uspehom. Ob zaključku je naglasil »izvajamo naloge naše petletke, kar bo najmočnejši udarec vsem našim nasprotnikom«. Na to so še govorili zastopnik okrajnega sindikalnega sveta tov. Kopač Pavle in zastopnik mladine tov. Trlnkaus Vinko. Ob zaključku pa so bile poslane pozdrav-ne resolucije tov. maršalu Titu, tov. Mihu Marinku bi fizkulturni zvezt Slovenije.
Točno ob 3. uri popoldan pa Se je pričel nastop na štadionu. Ob igranju godbe so vkorakali na štadion nastopajoči fizkul-tumiki In flzkolturnlce od pionirjev do članov s flzkulturiiim! prapori ter državnimi In nacionalnimi zastavami na čelu. Na čelu deDleja je šla skupina kolesarjev, vojska In narodna milica, nato velik emblem z napisom »Po petletki bomo spoznali šele pravi pomen fizkulture«. Ta emblem je vsem tistim, ki stojijo še ob strani, opomin, da se bo Hzkultura razvijala naprej pa če so oni pripravljeni sodelovati ali ne. Vrsta zastav, pionirji, lahkoatletl, sabljači, boksarji in na koncu jadralci s svojimi modeli. Po končanem deflleju se je pričel nastop pionirjev, katerih je nastopilo preko 300, izvajali so svoje vaje kot najmlajši prav zadovoljivo. Sledili so starejši pionirji s prostimi vajami s palicami, pionirke pa s krogi. Kar završalo je na Igrišču ko so pionirji gimnazije izvajali raznoterosti. Republiške vaje »Bratstvo in edinstvo« so bile podane prav vzorno. V orodni telovadbi so nastopali člani na bradlji In na konju, mladinke na dvovlšlnski bradlji. Vmesne med telovadnimi točkami se je vršil športni program In sicer tek na 100 metrov, kjer je zmagal Pokorn, gimnazija Trbovlje, s časom 12 sekund in ena desetinka. V teku na štiri sto metrov je zmagal Forte, Proletarec Zagorje, v času 57 sekund In 8 desetink. V teku na 1500 m je zmagal Sori Jernej, Rudar Trbovlje, v času 4 min. 46 sek. in 3 desetinke. Štafeta 4X100 m: Gimnazija Trbovlje v času 50 sekund.
Imeli smo priliko videti tudi naše boksače In ob zaključka nastop kolesarjev. Nastop je povsem uspel, kar gre zasluga predvsem marljivim fizkultumlm učiteljem In discipliniranim flzkulturnl-kom, kl so dali iz sebe vse, kar je bilo mogoče. Organizacija prehrane flzknttur-nikov pa ni bita na višini. Vseh nastopajočih pa je bilo preko 1500.
RisaSar : SFD Kfi&divar
Celje l:o (l:o)
V	četrtek 3. junija se Je v okviru flz-ktilturnega tedna odigrala prijateljska nogometna tekma med Rudarjem In Kla-divarjem iz Celja, ki je prvak Slovenije. Med publiko j.c vladalo veliko zanimanje za nastop prvaka Slovenije, vkljub dc-lovnemn dnevu se je zbralo lepo število gledalcev, kl pa so bili razočarani. Kladivar lz, Celja ni prikazal tiste Igre kakor bi jo moral prikazati kot zastopnik slovenskega nogometa. Prve potez.e ima Kladivar, toda Rudar se kmalu otrese pritiska in prične z ostrimi napadi. Obramba Kladlvarja je bila na me3tu in je bila tudi najboljši del moštva Kladi-varja. V 17. min. prvega polčasa je padel edini gol, ki ga je lz gneče zabil Mlakar, srednji napadalec Rudarja. Rudar vodi z 1:0. Tudi Kladivar je imel priliko, da Izenači, toda napad Kladivarja ni prišel do prilike.
V	dru«em_ polčasu sta imeli obe društvi priliko "povišati rezultat, toda Rudar ul Imel sreče.
Rudar: železničar LiuMjatt.a, pionirji ©:®
V	nedeljo se jc odigrala v Ljubljani nogometna tekma med pionirji Rudarja Iz Trbovelj in pionirji Železničarja iz Ljubljana. Po zelo zanimivi Igri se je igra končala z rezultatom 0:0. Pionirji Rudarja so bili v premoči, toda dobri Kolman Železničarja jih je rešil poraza. Rudar igra finalno tekmo z mariborskim FD Podbrcžjem. V Mariboru je bila v jeseni tekma 1:1. Pionirji Rudarja imajo vse možnosti, da sl osvoje prvo mesto.
Mladinci trboveljskega ©kraja ca gradnji s,Novega Beograda"
Trboveljska mladina se udejstvuje na vseh zveznih, kakor tudi republiških akcijah, ker se zaveda velike naloge — izgradnje domovine — in s lem boljše bodočnost naših narodov.
Mladina trboveljskega okraja je na gradnji Novega Beograda vključena v »Pohorsko brigado«, katero sestavljajo mladinci skoraj vseh okrajev Štajerske.
Takšen sestav brigade ima veliko prednost, ker nastane tekmovanje, kateri okraj bo dosegel boljše uspehe.
Trboveljska mladina se zaveda svoje naloge. 2e v prvem deset-dnevnem nalocju sta že 2 udarnika in 5 pohvaljenih. Tudi v pogledu strokovnih in ostalih tečajev prednjači. Zavedajoč sc važnosti izgradnje »Novega Beograda« so se javili 4 mladinci na večmesečni zidarski kurz. Poleg tega posečajo mladinci trboveljskega okraja še tesarski, strojepisni, kinoaparaterski in fiz-kulturni tečaj. Prosti čas izkoristi mladina za razne zabave in prireditve. Stenski časopisi, kateri prednjačijo vsem ostalim brigadam, imajo zanimive članke ter so sc celo beograjski časopisi pohvalno izrekli o njih. Za trboveljsko mladino ie bil vsekakor največji dogodek aero-mi; ting, kateremu je prisostvoval tudi maršal Tito in preko 150.000 ljudi.
Mladince so zadivili naši mladi e*vi-jatičarji s svojimi akrobacijami. Na fizičnem delu se razvija piovo socia: listično tekmovanje in so doseženi prav dobri rezultati. Odftos do tovarišev ostalih okrajev in brigad-.je prav dober in bratski, posebno še z istrsko brigado, s katero stanujemo v eni baraki.
Mladina trboveljskega okraja častno zastopa naš okraj, kakor je to bilo na vseh mladinskih delovnih akcijah.
Z. 1.
artizanski teden v Medjah
V	času od 12. junija do 19. junija se bo vršil v trboveljskem okraju partizanski teden v počastitev I. kongresa »Zveze borcev NOV«. Vršile se bodo razne kulturne prireditve in pospešeno prostovoljno delo.
Program v Trbovljah:
V	soboto 12. junija bo ob 5. url popoldan v okrajni dvorani 1. zbor rezervnih oficirjev iz NOV.
V	nedeljo 13. junija. Zlet borcev na Sv. Planino združen s prostovoljnim delom pri gradnji počitniškega doma,
V	torek 15. jnilja. Predavanje o pomenu narodno osvobodilne borbe.
V	sredo 16. junija. Kulturno prosvetna prireditev, Izvaja gimnazija.
V	četrtek 17. junija. Kulturna prireditev, izvaja »Sindikalno gledališče Trbovlje«.
V	petek 18. junija. Titovi črni pionirji priredijo koncert pred odhodom na Avto strado, Beograd—Zagreb.
V	soboto 19. junija. Igro »Mucln dom« Izvajajo mladi pionirji.
V	okviru tedna bo otvorjena razstava, ki bo prikazala razvoj narodno osvobodilne borbe. V Trbovljah bo vsak večer koncert rudarske godbe po kolonijah. V Hrastniku, Zagorju in Radečah pa bodo razne prireditve. Ves čas od 12. do 19. junija pa bodo člani zveze borcev Izvršo va9 obveze na prostovoljnem delu.
'Ali že veste
... da je od 600 vpisanih fizkulturnl-kov FD Rudarja 1.5*/. telovadcev In še ti obiskujejo telovadne nre kot Pavliha (pride, kadar pride).
... da dobi nagrado tisti, kdor Izvoha načelnika lahkoatletske seketje (po mnenju lahkoatletov se skriva nekje na bazenski upravi).
... da se v mesecu juniju vrši slovensko prvenstvo v odbojki v TTbovljah, referenti za igre pa se še niso mogU zediniti, kje se bo gradil prostor.
... da najboljši propagandist SFD Rudarja ne more napraviti par lepakov za tekme, ker se bori za naslov najboljšega gcsllsta v Trbovljah.
... da sl je nogometno moštvo z zmago nad mariborskim »Železničarjem« pokvarilo vstop v drugo Mgo.
... da so nekateri lahkoatletl zaradi neagilnostl lahkoatletske sekcije morali presedlati v nogometno.
... da je sobotna noč s pesmijo »vino in žene« ... najboljša priprava za nedeljsko nogometno tekmo.
OBJAVE
Zaključno šolsko produkcijo priredi državno Glasbena šola Trbovlje 19. junija v dvorani okrajnega odbora;
v Hrastniku pa 18. junija v kino dvorani;
Glasbena šola Za^prje pa v »Domu ljudsko prosveto 26. junija.
Sindikalno gledališče Trbovlje bo v petek dne 11. junija 194S uprizorilo »Maturo« za sindikate. Igra je pri dosedanjih uprizoritvah dosegla lep uspeh. V nedeljo dne 13. junija bo popoldanska predstava ob 15. url »Siromakovo jagnje«. Na Igro opozarjamo posebno okoliške kraje.
OjsMtaa^af® se vsi £&totel|i lista ^Zasavski iMfom-ik4*, da se »prejemaj© mali oglasi, ofejive, zahvale, esmrtsice cajtaasmeje do vsjaSse »rede v tedM Uredništvo.
Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. —- Tiskarna Slovenskega poročevalca. Odgovorni urednik Su. tur