Geografski vestnik 90-2, 2018, 9-33
90. letnik
90. LETNIK
ZGODOVINSKI PREGLED GEOGRAFSKEGA VESTNIKA
AVTORJA dr. Matija Zorn
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija
matija.zorn@zrc-sazu.si
dr. Drago Perko
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija
drago@zrc-sazu.si
DOI: 10.3986/GV90201 UDK: 91:050(497.4)(091) COBISS: 1.02
IZVLEČEK
Zgodovinski pregled Geografskega vestnika
Geografski vestnik je znanstvena revija za geografijo in sorodne vede. Izdaja jo Zveza geografov Slovenije. Izhaja od leta 1925 in je najstarejša slovenska geografska revija ter ena najstarejših slovenskih revij sploh. Med revijami, ki še izhajajo, je po starosti na desetem mestu. Od leta 2000 izhajata dve številki letno. Leto 2018 je leto izida jubilejnega devetdesetega letnika revije. V vseh letnikih je bilo na prek 20.000 straneh skupaj objavljenih 989 znanstvenih člankov in 2560 drugih prispevkov.
KLJUČNE BESEDE
geografija, zgodovina, Geografski vestnik, Zveza geografov Slovenije, Slovenija ABSTRACT
The Historical overview of Geografski vestnik (Geographical Bulletin)
Geografski vestnik (Geographical Bulletin) is a journal of geography and related disciplines published by the Association of Slovenian Geographers. It has been published since 1925 and is therefore not only the oldest Slovenian geography journal, but also one of Slovenia's oldest periodicals; it is the tenth oldest among the journals still being published today. Since 2000, two issues have appeared per year. In 2018, the journal issued its 90th anniversary volume. To date it has published a total of989 research articles and 2,560 other articles on over 20,000pages.
KEYWORDS
geography, history, Geographical Bulletin, Association of Slovenian Geographers, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 19. novembra 2018.
11
Matija Zorn, Drago Perko
Zgodovinski pregled Geografskega vestnika
1 Uvod
Zadnja urednika Geografskega vestnika sva članek pripravila v počastitev jubilejnega devetdesetega letnika revije (slika 1). V vseh letnikih je bilo skupaj na prek 20.000 straneh objavljenih 989 znanstvenih člankov in 2560 drugih prispevkov.
V članku pred desetimi leti (Perko in Zorn 2008) sva po podobni metodi, kot jo je pri pripravi bibliografije revije med letoma 1925 in 1998 uporabila Janja Turk (Turk 1999, 6-8), analizirala vsebino revije med letoma 1999 in 2008, tokrat pa dodajava še analizo vsebine med letoma 2009 in 2018 (preglednica 2). Zadnjih deset letnikov Geografskega vestnika po nekaterih bibliografskih kazalnikih primerjava z ostalimi slovenskimi geografskimi revijami in Hrvatskim geografskim glasnikom, po vsebini pa z Acto gographico Slovenico.
Znanstvena revija Geografski vestnik je, kot piše na notranji naslovnici vsake številke, časopis za geografijo in sorodne vede. Izdaja ga Zveza geografov Slovenije. Po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice se Geografski vestnik uvršča med deset najstarejših še redno izhajajočih strokovnih revij. Za primerjavo navedimo, da je med geografskimi revijam v regiji v letu 2018 Hrvatski geografski glasnik izdal svoj 80. letnik (Opačic 2018), Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft
Slika 1: Leto 2018 je leto izida jubilejnega devetdesetega letnika revije.
10
Geografski vestnik 90-2, 2018, 9-33
90. letnik
(Seger 2008) pa bo izdal že svoj 160. letnik. Med domoznanskimi strokovnimi revijami v regiji sicer izstopa koroška Carinthia, ki izhaja vse od leta 1811 in bo leta 2020 izdala 210. letnik. Med evropskimi geografskimi revijami so med prvimi začele izhajati francoski Bulletin de la Société de Géographie (izhajati je začel leta 1822), britanski The Journal of the Royal Geographical Society (1830) in nemški Zeitschrift für Allgemeine Erdkunde (1853), ki pa ne izhajajo več pod istimi imeni (Kretschmer 2008,15). Pod istim imenom pa še izhaja švedska revija Geografiska Annaler, ki je v letu 2018 izdala že svoj 100. letnik (Jansson in Linderholm 2018). Med sorodnimi revijami, ki jih izdajajo stanovska društva omenimo, da je Gozdarki vestnik (revije Zveza gozdarskih društev Slovenije; Perko 2012) leta 2017 izdal svoj 75. letnik, revija Kronika (revija Zveze zgodovinskih društev Slovenije; Preinfalk 2012) pa 65. letnik kot tudi Geografski obzornik (revija Zveze geografov Slovenije; Kušar 2013) leto kasneje. Geodetski vestnik (revija Zveze geodetov Slovenije) je svoj 60. letnik izdal leta 2016 (Lisec 2016). Ker v nadaljevanju Geografski vestnik primerjamo z revijo Acta geographica Slovenica (Zorn in Komac 2010; Perko in Zorn 2016,136), omenimo, da bo le-ta leta 2020 izdala svoj 60. letnik, ki ga je sorodna revija Geologija izdala leta 2017.
Zgodovinski razvoj revije (Bohinec in Savnik 1972; Ob petdesetletnici... 1975; Bohinec 1975; Ilešič 1975; Vrišer 1978; Gams 1995; Kunaver 1998; Lovrenčak 1999; Perko 1999) je bil podrobneje opisan že pred desetimi leti (Perko in Zorn 2008), zato tokrat dodajava spremembe, ki jih je zadnje desetletje prineslo pri ljudeh, ki so najbolj zaslužni za izhajanje revije, torej pri urednikih in uredniških odborih (preglednica 1).
2 Uredniki, pomočniki urednika, tehnični uredniki, upravniki in člani uredniškega odbora
Prvi urednik Geografskega vestnika je bil Valter Bohinec, ki je med letoma 1925 in 1927 uredil 3 letnike s 494 stranmi. Pri prvem in drugem letniku sta bila enakovredna urednika tudi Roman Savnik in Ivo Rubic, tretji letnik pa je souredil tudi Anton Melik.
Valterja Bohinca je nasledil Anton Melik, ki je uredil 26 letnikov s 4990 stranmi in je urednik z najdaljšim stažem, saj je revijo urejal kar trideset let.
Leta 1959 je uredništvo prevzel Svetozar Ilešič, ki je uredil 14 letnikov z 2704 stranmi. Igor Vrišer je uredil 6 letnikov s 1382 stranmi med letoma 1973 in 1978. Po 6 letnikov sta uredila tudi Drago Meze s 1098 stranmi med letoma 1979 in 1984 ter Darko Radinja s 1178 stranmi med letoma 1985 in 1990.
Prvi urednik v samostojni Sloveniji je postal Andrej Kranjc, ki je uredil 3 letnike s 688 stranmi med letoma 1991 in 1993. Sledila sta mu Franc Lovrenčak s 5 letniki in 1398 stranmi med letoma 1994 in 1998 ter Drago Perko z 12 letniki in 3620 stranmi med letoma 1999 in 2010. Od leta 2011 je 8 letnikov z 2944 stranmi uredil Matija Zorn.
Pri nekaterih letnikih so urednikom pri urejanju revije pomagali tudi drugi. Sodelavci oziroma pomočniki urednika so bili Silvo Kranjec in Svetozar Ilešič v letnikih 14, 15 in 16, Svetozar Ilešič v letnikih od 18 do 30 in Igor Vrišer v letniku 44.
Pri letnikih 63 in 64 je bila funkcija tehničnega urednika ločena od glavnega urednika. Opravljal jo je Marjan Bat. Od letnika 83 funkcijo opravlja Rok Ciglič.
Od leta 1979 ima Geografski vestnik tudi upravnika, ki pomaga uredniku in opravlja predvsem organizacijska, finančna, tajniška, tehnična in podobna dela. Od letnika 51 do letnika 58 je bil upravnik Franc Lovrenčak, od letnika 59 do letnika 62 Andrej Černe, od letnika 63 do letnika 66 Stanko Pelc, od letnika 67 do letnika 71 Dejan Cigale, od letnika 72 do letnika 77 Borut Peršolja, od letnika 78 do letnika 82 pa Matija Zorn. Sledil mu je Rok Ciglič, ki je hkrati tudi tehnični urednik. Od letnika 78 je upravnik tudi član uredniškega odbora.
Uredniški odbor se je prvič pojavil leta 1954 v letniku 26, leta 1997 v letniku 69 pa je prvič imel mednarodno sestavo. V uredniških odborih je sodelovalo 43 domačih in tujih članov. Ivan Gams je bil član uredniškega odbora kar 38 let, Vladimir Kokole 31 let, Andrej Kranjc in Svetozar Ilešič 30 let,
11
Preglednica 1: Temeljni podatki o Geografskem vestnikupo letnikih.
letnik	leto	številke	strani	urednik	pomočnik urednika
1	1925	2	160	Valter Bohinec, Roman Savnik, Ivo Rubic	
2	1926	4	172	Valter Bohinec, Roman Savnik, Ivo Rubic	
3	1927	4	162	Valter Bohinec, Anton Melik	
4	1928	5	152	Anton Melik	
5-6	1929-1930	4	230	Anton Melik	
7	1931	4	206	Anton Melik	
8	1932	4	176	Anton Melik	
9	1933	4	224	Anton Melik	
10	1934	4	230	Anton Melik	
11	1935	4	208	Anton Melik	
12-13	1936-1937	1	178	Anton Melik	
14	1938	4	178	Anton Melik	Silvo Kranjec, Svetozar Ilešič
15	1939	4	164	Anton Melik	Silvo Kranjec, Svetozar Ilešič
16	1940	4	158	Anton Melik	Silvo Kranjec, Svetozar Ilešič
17	1945	4	128	Anton Melik	
18	1946	4	204	Anton Melik	Svetozar Ilešič
19	1947	4	180	Anton Melik	Svetozar Ilešič
20-21	1948-1949	1	380	Anton Melik	Svetozar Ilešič
22	1950	1	252	Anton Melik	Svetozar Ilešič
23	1951	1	270	Anton Melik	Svetozar Ilešič
24	1952	1	256	Anton Melik	Svetozar Ilešič
25	1953	1	272	Anton Melik	Svetozar Ilešič
26	1954	1	250	Anton Melik	Svetozar Ilešič
27-28	1955-1956	1	440	Anton Melik	Svetozar Ilešič
tehnični urednik upravnik	člani uredniškega odbora
Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik, Darko Radinja, Mavricij Zgonik Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik, Drago Meze, Darko Radinja, Mavricij Zgonik
letnik leto številke strani urednik	pomočnik urednika
29-30 1957-1958
31	1959
32	1960
33	1961
34	1962
35	1963
36	1964
37	1965
38	1966
39	1967
40	1968
41	1969
42	1970
43	1971
254	Anton Melik
216	Svetozar Ilešič
302	Svetozar Ilešič
208	Svetozar Ilešič
180	Svetozar Ilešič
142	Svetozar Ilešič
132	Svetozar Ilešič
224	Svetozar Ilešič
178	Svetozar Ilešič
206	Svetozar Ilešič
184	Svetozar Ilešič
152	Svetozar Ilešič
158	Svetozar Ilešič
202	Svetozar Ilešič
Svetozar Ilešič
člani uredniškega odbora
Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik, Drago Meze, Darko Radinja, Mavricij Zgonik Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik, Darko Radinja, Milan Šifrer Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik, Darko Radinja, Milan Šifrer Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik, Darko Radinja, Milan Šifrer Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir
Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir
Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir
Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir
Klemenčič, Vladimir Kokole, Anton Melik Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Jakob Medved, Anton Melik Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Avguštin Lah, Jakob Medved Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Avguštin Lah, Jakob Medved Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Avguštin Lah, Jakob Medved Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Avguštin Lah, Jakob Medved Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Šifrer, Igor Vrišer
letnik	leto	številke	strani	urednik	pomočnik urednika	tehnični urednik upravnik	člani uredniškega odbora
44	1972	1	220	Svetozar Ilešič	Igor Vrišer		Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Šifrer, Igor Vrišer
45	1973	1	158	Igor Vrišer			Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Šifrer, Igor Vrišer
46	1974	1	196	Igor Vrišer			Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Šifrer, Igor Vrišer
47	1975	1	246	Igor Vrišer			Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Šifrer, Igor Vrišer
48	1976	1	226	Igor Vrišer			Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Šifrer, Igor Vrišer
49	1977	1	302	Igor Vrišer			Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Milan Šifrer, Igor Vrišer
50	1978	1	254	Igor Vrišer			Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Mirko Pak, Milan Šifrer, Igor Vrišer
51	1979	1	242	Drago Meze		Franc Lovrenčak	Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Kokole, Drago Meze, Milan Natek, Mirko Pak, Milan Šifrer, Igor Vrišer
52	1980	1	232	Drago Meze		Franc Lovrenčak	Ivan Gams, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Drago Meze, Milan Natek, Mirko Pak, Milan Šifrer, Igor Vrišer
53	1981	1	174	Drago Meze		Franc Lovrenčak	Ivan Gams, Peter Habič, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Drago Meze, Milan Natek, Darko Radinja, Milan Šifrer, Igor Vrišer
54	1982	1	164	Drago Meze		Franc Lovrenčak	Ivan Gams, Peter Habič, Svetozar Ilešič, Vladimir Klemenčič, Vladimir Kokole, Drago Meze, Milan Natek, Darko Radinja, Milan Šifrer, Igor Vrišer
letnik leto številke strani urednik	pomočnik urednika
55	1983	1	152	Drago Meze
56	1984	1	134	Drago Meze
57	1985	1	136	Darko Radinja
58	1986	1	178	Darko Radinja
59	1987	1	224	Darko Radinja
60	1988	1	216	Darko Radinja
61	1989	1	220	Darko Radinja
62	1990	1	204	Darko Radinja
63	1991	1	196	Andrej Kranjc
64	1992	1	278	Andrej Kranjc
65	1993	1	214	Andrej Kranjc
66	1994	1	220	Franc Lovrenčak
tehnični urednik upravnik
člani uredniškega odbora
	Franc Lovrenčak	Rado Genorio, Lojze Gosar, Svetozar Ilešič, Milan Natek, Marijan Klemenčič, Jurij Kunaver, Drago Meze, Darko Radinja, Milan Šifrer, Igor Vrišer
	Franc Lovrenčak	Rado Genorio, Lojze Gosar, Svetozar Ilešič, Milan Natek, Marijan Klemenčič, Jurij Kunaver, Drago Meze, Darko Radinja, Milan Šifrer, Igor Vrišer
	Franc Lovrenčak	Borut Belec, France Bernot, Ivan Gams, Rado Genorio, Svetozar Ilešič, Milan Natek, Mirko Pak, Darko Radinja, Milan Šifrer, Igor Vrišer
	Franc Lovrenčak	Borut Belec, France Bernot, Ivan Gams, Rado Genorio, Milan Natek, Mirko Pak, Darko Radinja, Milan Šifrer, Igor Vrišer
	Andrej Čeme	Ivan Gams, Marijan Klemenčič, Vladimir Kokole, Andrej Kranjc, Milan Natek, Darko Radinja, Igor Vrišer
	Andrej Čeme	Ivan Gams, Marijan Klemenčič, Vladimir Kokole, Andrej Kranjc, Milan Natek, Darko Radinja, Igor Vrišer
	Andrej Čeme	Ivan Gams, Marijan Klemenčič, Vladimir Kokole, Franc Lovrenčak, Milan Natek, Darko Radinja, Igor Vrišer
	Andrej Čeme	Ivan Gams, Marijan Klemenčič, Vladimir Kokole, Franc Lovrenčak, Milan Natek, Darko Radinja, Igor Vrišer
Marjan Bat	Stanko Pele	Ivan Gams, Andrej Kranjc, Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka Špes, Igor Vrišer
Marjan Bat	Stanko Pele	Ivan Gams, Andrej Kranjc, Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka Špes, Igor Vrišer
	Stanko Pele	Ivan Gams, Andrej Kranjc, Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka Špes, Igor Vrišer
	Stanko Pele	Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka Špes, Igor Vrišer
letnik	leto	številke	strani	urednik	pomočnik urednika tehnični
67	1995	1	264	Franc Lovrenčak	
68	1996	1	306	Franc Lovrenčak	
69	1997	1	264	Franc Lovrenčak	
70	1998	1	344	Franc Lovrenčak	
71	1999	1	206	Drago Perko	
72	2000	2	270	Drago Perko	
73	2001	2	230	Drago Perko	
74	2002	2	282	Drago Perko	
75	2003	2	336	Drago Perko	
76	2004	2	272 Drago Perko
urednik upravnik	člani uredniškega odbora
Dejan Cigale	Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka Špes, Igor Vrišer
Dejan Cigale	Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka Špes, Igor Vrišer
Dejan Cigale	Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Karel Natek, Milan Natek, Zlatko Pepeonik, Marjan Ravbar, Ugo Sauro, Metka Špes, Igor Vrišer, Walter Zsilincsar
Dejan Cigale	Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Karel Natek, Milan Natek, Zlatko Pepeonik, Marjan Ravbar, Ugo Sauro, Metka Špes, Igor Vrišer, Walter Zsilincsar
Borut Peršolja	Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
Borut Peršolja	Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
Borut Peršolja	Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
Borut Peršolja	Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
Borut Peršolja	Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
Borut Peršolja	Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
letnik	leto	številke	strani	urednik	pomočnik urednika tehnični urednik	upravnik	člani uredniškega odbora
77	2005	2	318	Drago Perko		Borut Peršolja	Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
78	2006	2	300	Drago Perko		Matija Zorn	Andrija Bognar, Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Matija Zorn, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
79	2007	2	378	Drago Perko		Matija Zorn	Andrija Bognar, Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, Franc Lovrenčak, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Matija Zorn, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
80	2008	2	380	Drago Perko		Matija Zorn	Andrija Bognar, Matej Gabrovec, Anton Gosar, Andrej Kranjc, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Matija Zorn, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
81	2009	2	340	Drago Perko		Matija Zorn	Andrija Bognar, Matej Gabrovec, Anton Gosar, Andrej Kranjc, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Matija Zorn, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
82	2010	2	308	Drago Perko		Matija Zorn	Andrija Bognar, Matej Gabrovec, Anton Gosar, Andrej Kranjc, Drago Perko, Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Matija Zorn, Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
83	2011	2	308	Matija Zorn	Rok Ciglič	Rok Ciglič	Valentina Brečko Grubar, Rok Ciglič, Predrag Djurovič, Sanja Faivre, Matej Gabrovec, Uroš Horvat, Andrej Kranjc, Drago Perko, Ugo Sauro, Katja Vintar Mally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
84	2012	2	436	Matija Zorn	Rok Ciglič	Rok Ciglič	Valentina Brečko Grubar, Rok Ciglič, Predrag Djurovič, Sanja Faivre, Matej Gabrovec, Uroš Horvat, Andrej Kranjc, Drago Perko, Ugo Sauro, Katja Vintar Mally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
letnik leto številke strani urednik	pomočnik urednika tehnični urednik upravnik	člani uredniškega odbora
85	2013	2	298	Matija Zorn	Rok Ciglič	Rok Ciglič	Valentina Brečko Grubar, Rok Ciglič, Predrag Djurovič, Sanja Faivre, Matej Gabrovec, Uroš Horvat, Andrej Kranjc, Drago Perko, Ugo Sauro, Katja Vintar Mally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
86	2014	2	314	Matija Zorn	Rok Ciglič	Rok Ciglič	Valentina Brečko Grubar, Rok Ciglič, Predrag Djurovič, Sanja Faivre, Matej Gabrovec, Uroš Horvat, Andrej Kranjc, Drago Perko, Ugo Sauro, Katja Vintar Mally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
87	2015	2	370	Matija Zorn	Rok Ciglič	Rok Ciglič	Valentina Brečko Grubar, Marco Cavalli, Rok Ciglič, Predrag Djurovič, Sanja Faivre, Matej Gabrovec, Uroš Horvat, Andrej Kranjc, Drago Perko Katja Vintar Mally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
88	2016	2	454	Matija Zorn	Rok Ciglič	Rok Ciglič	Valentina Brečko Grubar, Marco Cavalli, Rok Ciglič, Predrag Djurovič, Sanja Faivre, Matej Gabrovec, Uroš Horvat, Andrej Kranjc, Drago Perko, Katja Vintar Mally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
89	2017	2	376	Matija Zorn	Rok Ciglič	Rok Ciglič	Valentina Brečko Grubar, Marco Cavalli, Rok Ciglič, Predrag Djurovič, Sanja Faivre, Matej Gabrovec, Uroš Horvat, Andrej Kranjc, Drago Perko, Katja Vintar Mally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
90	2018	2	388	Matija Zorn	Rok Ciglič	Rok Ciglič	Valentina Brečko Grubar, Marco Cavalli, Rok Ciglič, Predrag Djurovič, Sanja Faivre, Matej Gabrovec, Uroš Horvat, Andrej Kranjc, Drago Perko, Katja Vintar Mally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
Geografski vestnik 90-2, 2018, 9-33
90. letnik
Igor Vrišer 28 let, Vladimir Klemenčič 26 let, Milan Natek, Matej Gabrovec in Drago Perko 20 let, Milan Šifrer 19 let, Franc Lovrenčak in Darko Radinja 16 let, Matija Zorn 13 let, Ana Vovk Korže in Jernej Zupančič 12 let, Anton Melik 11 let, Karel Natek, Marjan Ravbar in Metka Špes 8 let, Valentina Brečko Grubar, Rok Ciglič, Uroš Horvat, Drago Meze in Katja Vintar Mally 8 let, Marijan Klemenčič 6 let, Jakob Medved in Mirko Pak 5 let, Rado Genorio in Avguštin Lah 4 leta, Anton Gosar in Mavricij Zgonik 3 leta ter Borut Belec, France Bernot, Lojze Gosar, Peter Habič in Jurij Kunaver 2 leti. Med tujci so bili člani uredniškega odbora Walter Zsilincsar (Avstrija) 22 let, Ugo Sauro (Italija) 18 let, Zlatko Pepeonik (Hrvaška) 9 let, Predrag Djurovic (Srbija) in Sanja Faivre (Hrvaška) 8 let, Andrija Bognar (Hrvaška) 5 let, Marco Cavalli (Italija) pa 4 leta.
3 Sedemdeset letnikov med letoma 1925 in 1998
Za pregled čez prvih sedemdeset letnikov revije je izjemno pomembna Bibliografija Geografskega vestnika 1925-1998, ki je kot samostojna publikacija izšla leta 1999 in jo je uredila Janja Turk.
V	Spremni besedi je takratni urednik Geografskega vestnika pojasnil »... Zaradi večje preglednosti in hitre dostopnosti do podatkov, kaj vse je bilo objavljeno v dolgoletnem izhajanju, se je uredniški odbor Geografskega vestnika že ob 70. letnici (leta 1995) odločil, da bi izdal bibliografijo prispevkov tega časopisa. Tako je bila v 67. številki priobčena bibliografija vseh prispevkov iz razdelkov z nazivi: članki, manjši prispevki, šolska geografija, obzornik, razprave, razgledi, uvodna beseda, raziskovalne metode in geografsko imenoslovje. V zadnji, 70. številki Geografskega vestnika pa je čitalcem na razpolago bibliografija še vseh ostalih razdelkov: književnost, kronika, zborovanja itn____« in nadaljeval: »... Da bi slovenska strokovna javnost in vsi, ki rabijo podatke o tem, kaj je bilo objavljeno v Geografskem vestniku, smo pripravili celotno bibliografijo v eni knjigi. S tem želimo prikazati prispevek slovenske geografije v zakladnico našega narodnega vedenja in znanja na sploh. Bibliografija predstavlja tudi dokaj potrebno kazalo, ki prvič prikazuje vse, kar je v sedemdesetih številkah izšlo. Z njo dobijo bralci zelo koristen pripomoček, kjer najdejo brez dolgega in zamudnega iskanja podatke o vsem, kar so pisali pisci Geografskega vestnika. Bibliografija predstavlja bazo podatkov o vsebinah, pokrajinah in avtorjih, ki so se nakopičili v vseh letih obstoja tega časopisa. Nudi nam bogat vir, iz katerega lahko spoznamo, kaj vse so slovenski geografi in negeografi pa tudi tuji strokovnjaki proučevali v domači pokrajini in v tujini...« (Lovrenčak 1999, 1).
Urednica je o vsebinski razdelitvi zapisala: »... Bibliografija Geografskega vestnika je razdeljena v štiri dele. Prvi del je osnovni izpis prispevkov, sledi avtorsko kazalo, regionalno kazalo ter kazalo obravnavanih slovenskih oseb iz rubrike ... Vsi prispevki iz Geografskega vestnika so bili v fazi obdelave klasificirani in opremljeni z geslom ... Z izbiro posameznih gesel v bibliografiji želim prikazati tudi razvoj geografije in posameznih geografskih raziskav v obdobju od leta 1925 do 1998 ...« (Turk 1999, 6).
V	prvih sedemdesetih letnikih je Geografski vestnik objavil 696 znanstvenih člankov, kar je 9,9 članka na letnik, in 1777 drugih prispevkov, kar je 25,4 prispevka na letnik. To je skupaj 2473 bibliografskih enot oziroma 35,3 enote na letnik. Dobri dve petini člankov sta bili s področja humane geografije, pol od tega s področja demogeografije, slabi dve petini pa s področja fizične geografije, pol od tega s področja geomorfologije. Regionalnogeografskih člankov je bilo manj kot 5 % (preglednica 2).
Med prispevki so izrazito prevladovale predstavitve publikacij, in sicer v rubriki Književnost, saj jih je bilo celo več kot dve tretjini od vseh prispevkov.
Od vseh bibliografskih enot je bilo člankov slaba tretjina, prispevkov pa dobri dve tretjini.
Preglednica 2: Razporeditev bibliografskih enot Geografskega vestnika po vsebinskih področjih v treh časovnih obdobjih (1925-1998, 1999-2008 in 2009-2018) in v času celotnega izhajanja ter razporeditev bibliografskih enot Acte geographice Slovenice (AGS) po vsebinskih področjih v obdobju 2009-2018. P str. 20-21
11
Matija Zorn, Drago Perko
Zgodovinski pregled Geografskega vestnika
CD	CD			aj			
O	O	vp	C	O		C	
-d o Ji	Já 00	J5 1 § S	CD CS C 00 CD C^	J¿ 00 O	u § s	CS C 00 <U O	
¡g	t» V o 1 • H LO ^ S	CD CP	CD ^ £ 1 LO §	t» ^ •S d, -s &	O CP	'CD £ 1 ^ ON ¡3 ^	
i»	-O -H	"S "3	¡O -H	-O -H	"S "3	¡O -H	
fizična geografija (splošno)	4	0,57	0,06	3	2,00	0,30	
geomorfologija	74	10,63	1,06	8	5,33	0,80	
krasoslovje	44	6,32	0,63	1	0,67	0,10	
klimatogeografija	53	7,61	0,76	10	6,67	1,00	
hidrogeografija	27	3,88	0,39	6	4,00	0,60	
biogeografija in pedogeografija	24	3,45	0,34	6	4,00	0,60	
geografija naravnih nesreč in varstva okolja	32	4,60	0,46	12	8,00	1,20	
regionalna geografija	31	4,45	0,44	4	2,67	0,40	
demogeografija	70	10,06	1,00	6	4,00	0,60	
ekonomska geografija	39	5,60	0,56	9	6,00	0,90	
agrarna geografija	60	8,62	0,86	9	6,00	0,90	
prometna in turistična geografija	32	4,60	0,46	7	4,67	0,70	
geografija naselij in urbana geografija	64	9,20	0,91	18	12,00	1,80	
regionalno planiranje	12	1,72	0,17	7	4,67	0,70	
politična geografija	18	2,59	0,26	12	8,00	1,20	
šolska geografija	11	1,58	0,16	3	2,00	0,30	
kartografija in geografski info. sistemi	8	1,15	0,11	8	5,33	0,80	
geografska teorija	59	8,48	0,84	12	8,00	1,20	
geografsko imenoslovje in terminologija	34	4,89	0,49	9	6,00	0,90	
							
naravnogeografski članki	258	37,07	3,69	46	30,67	4,60	
humanogeografski članki	295	42,39	4,21	68	45,33	6,80	
regionalnogeografski članki	31	4,45	0,44	4	2,67	0,40	
ostali znanstveni članki	112	16,09	1,60	32	21,33	3,20	
vsi članki	696	100,00	9,94	150	100,00	15,00	
							
prispevki za Književnost	1223	68,82	17,47	128	36,16	12,80	
prispevki za Kroniko	237	13,34	3,39	103	29,10	10,30	
prispevki za Poročila	76	4,28	1,09	57	16,10	5,70	
prispevki za Zborovanja	241	13,56	3,44	66	18,64	6,60	
vsi prispevki	1777	100,00	25,39	354	100,00	35,40	
							
članki in prispevki skupaj	2473	100,00	35,33	504	100,00	50,40	
10
U1 M to		rf-to vo						£	to ^	to	Ol o	Ol ^J		CTs	CTs				Ol						CTs	to o		00	CTs			
o o		o o		-J		to CTN		o o	CTs	00	^	VO			H-		o	to	oo		VO	VO	to	to		cu	to					o
o o		o o	VO	to	to	Ol		o o	00	oo VO	VO	00 CTs		tO o	VO	VO o	o	o	Ol o	VO o	o VO	VO	00 o	00 o	to o	VO VO	00 o	Ol VO	to o	VO o	CTs VO	"-J o
U1 M		rf-to		oo		H-;		£	to		Ol	Ol		o		o	o	o	o	o			o	o	o	to	o	o	o	o		o
to o		Xo o	o	o	o	o		o	o	to o	o o	o		CTs O	CTs O	o	o	o	Ol o	o	o	o	o	o	CTs o	o o	o	00 o	CTs O	"-J o	O	o
3549		to Ol o\ o		CTN ^	^ 00	^ CTs Ol		VO 00 VO	CTs 00		^	cu CTs		^ VO	00 ^J	to cu	Ol	cu cu	to ^	00 VO	Ol to	00 cu	Ol to	00 o	^	CTs ^	^	^	CTs VO	Ol to	VO CU	00
o o		o o	-J	CTs	VO	Ol -J		o o	CTs		^	CU CTs		^	00	to		oo	to	VO		00		00		CTs			CTs		VO	o
o o		o o			o to	to cu		o o	VO VO	Ol	CTs	Ol o		VO Ol	00 o	cu	Ol to	^		o o	to CTs	oo VO	to CTs	o VO	Ol			Ol	VO 00	to CTs	O	00
vo		to 00			Ol	CTs		o		o		^		o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	O	o		o
^		^ rf-	VO	00 to		to 00		Xo VO	00	Ol to	Ol VO	o		Ol	VO	to CTs		^J	to ^J	VO VO	Ol 00	VO to	Ol 00	00 VO	CTs		oo 00	CTs	"-J	Ol 00	o	o VO
vo		o	o	o	o	o		VO	to Ol		00	CTs 00		o	VO	to		to	00		to CTs	-	-	VO		00		CTs	O	CTs	VO	to
o o			1	1		1		o o		-J		CU Ol			^		to		VO		cu	Ol	Ol	^	-J	VO					VO	
o o								o o	o VO		VO 00	CTs O		to ^		0 01	o VO	0 01	to	CTs CTs	CTs	CTs	CTs			to	CTs CTs	^	to ^	^	VO Ol	0 01
			1	1		1			to		00	CTs			o	o	o	o		o	to			o			o	o		O		o
o								o	Ol o	o	o	00 O		o o	VO o	to o	o	to o	00 o	o	CTs o	o	o	VO o	o	00 o	"-J o	CTs O	o o	CTs O	VO o	to o
bibliografske enote 2009-2018
delež člankov ali prispevkov (%)
povprečje na letnik 2009-2018
bibliografske enote 1925-2018
delež člankov ali prispevkov (%)
povprečje na letnik 1925-2018
AGS bibliografske enote 2009-2018
AGS delež člankov ali prispevkov (%)
AGS povprečje na letnik 2009-2018
Matija Zorn, Drago Perko
Zgodovinski pregled Geografskega vestnika
4	Deset letnikov med letoma 1999 in 2008
Med letoma 1999 in 2008 je Geografski vestnik objavil 150 znanstvenih člankov, kar je 15,0 članka na letnik oziroma 51 % več kot v prejšnjih sedemdesetih letnikih, in 354 drugih prispevkov, kar je 35,4 prispevka na letnik oziroma 39 % več kot v prejšnjem obdobju. To je skupaj 504 bibliografskih enot oziroma 50,4 enote na letnik, kar je 42 % več kot prej. Skoraj polovica člankov je bila s področja humane geografije, tretjina od tega s področja urbane geografije, slaba tretjina pa s področja fizične geografije, vendar nobena njena veja ni izrazito prevladovala. Regionalnogeografskih člankov ni bilo niti 3 % (preglednica 2).
Od prispevkov jih je bila dobra tretjina objavljena v rubriki Književnost, slaba tretjina pa v rubriki Kronika.
Od vseh bibliografskih enot je bilo člankov slaba tretjina, prispevkov pa dobri dve tretjini, kar je enako razmerju v prejšnjem obdobju.
Primerjava s prvimi sedemdesetimi letniki pokaže, da se je, upoštevajoč povprečje na letnik, pri fizični geografiji najbolj povečalo število člankov, ki se ukvarjajo z naravnimi nesrečami in varstvom okolja, saj se je povprečje skoraj potrojilo, najbolj pa zmanjšalo pri krasoslovnih člankih, za več kot 80 %, kar pa je verjetno povezano z izhajanjem revije Acta carsologica razumljivo.
Pri humani geografiji se je najbolj povečalo število političnogeografskih člankov, saj se je povprečje skoraj popeterilo, in najbolj zmanjšalo pri demogeografskih člankih, za več kot 80 %.
Najslabše je stanje pri regionalni geografiji, čeprav naj bi bila krona geografije, morda pa prav zato. Že tako skromno število člankov se je med obema obdobjema zmanjšalo še za desetino, na področju humane in fizične geografije pa povečalo za slabi dve tretjini in četrtino.
Zunaj fizične, humane in regionalne geografije se je najbolj povečalo število člankov s področja kartografije, saj jih je bilo kar sedemkrat toliko kot prej, in šolske geografije, dvakrat toliko kot prej, vendar še vedno niti delež prvih niti delež drugih ne presega odstotka vseh objavljenih znanstvenih člankov v teh desetih letnikih.
V tem obdobju je bilo spodbudno naraščanje števila uporabnih člankov, na primer s področja regionalnega planiranja, varstva okolja in naravnih nesreč, manj pa je temeljnih, še posebej teoretskih in terminoloških člankov, katerih delež je v prvem obdobju komaj presegal odstotek, v drugem obdobju pa dva odstotka od vseh znanstvenih člankov.
5	Zadnjih deset letnikov med letoma 2009 in 2018
Med letoma 2009 in 2018 je Geografski vestnik objavil 143 znanstvenih člankov, kar je 14,3 članka na letnik oziroma slabih 5 % manj kot v predhodnem desetletnem obdobju in 44 % več kot v prvih sedemdesetih letnikih, in 429 drugih prispevkov, kar je 42,9 prispevka na letnik oziroma 21 % več kot v predhodnem desetletnem obdobju in 69 % več kot v prvih sedemdesetih letnikih. To je skupaj 572 bibliografskih enot oziroma 57,2 enote na letnik, 13 % več kot v predhodnem desetletnem obdobju in 62 % več kot v prvih sedemdesetih letnikih. Skoraj dve petini je bilo člankov s področja fizične geografije, sedmina od tega s področja geografije naravnih nesreč in varstva okolja, dobra tretjina pa s področja humane geografije, kjer je bila približno desetina člankov s področij agrarne geografije ter prometne in turistične geografije. Regionalnogeografskih člankov je bilo v tem obdobju več, to je dobrih 8 % (preglednica 2).
Od prispevkov jih je bila dobra tretjina objavljena v rubriki Kronika in dobra četrtina v rubriki Književnost.
Od vseh bibliografskih enot je bilo člankov četrtina, prispevkov pa tri četrtine, kar j e za malenkost bolj v prid prispevkom kot v ostalih dveh obdobjih.
Primerjava s prvimi sedemdesetimi letniki pokaže podobno, kot smo zapisali v prejšnjem poglavju, da se je, upoštevajoč povprečje na letnik, pri fizični geografiji najbolj povečalo število člankov, ki
10
Geografski vestnik 90-2, 2018, 9-33
90. letnik
se ukvarjajo z naravnimi nesrečami in varstvom okolja, saj se je povprečje na letnik več kot početve-rilo, glede na predhodno desetletno obdobje pa skoraj podvojilo.
Pri humani geografiji se je v primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki število člankov na letnik povečalo za slabo petino, v primerjavi s predhodnim desetletnim obdobjem pa zmanjšalo za dobro četrtino. V primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki se je število člankov na letnik najbolj povečalo na področju prometne in turistične geografije, saj se je potrojilo, v primerjavi s predhodnim desetletnim obdobjem pa podvojilo. V primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki se je število člankov na letnik najbolj zmanjšalo na področju demogeografije, saj se je več kot prepolovilo, v primerjavi s predhodnim desetletnim obdobjem pa to velja za področje geografije naselij in urbane geografije.
Tudi v tem obdobju je bilo najslabše stanje pri regionalni geografiji, čeprav se je število člankov na letnik glede na obe predhodni obdobji potrojilo. Na področju fizične geografije se je število člankov v primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki povečalo za 55 %, glede na predhodno desetletno obdobje pa za 24 %. Na področju humane geografije se je število člankov v primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki povečalo za 19 %, glede na predhodno desetletno obdobje pa zmanjšalo za 26 %. Na področju kartografije je bilo v primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki število člankov na letnik šestkrat toliko, je pa bilo za dobro desetino manjše kot v predhodnem desetletnem obdobju. Najbolj skromno je bilo število člankov na letnik na področju šolske geografije; v primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki se je število člankov na letnik zmanjšalo za tretjino, glede na predhodno desetletno obdobje pa je bilo manjše za trikrat. Skupaj niso dosegli niti enega odstotka vseh člankov.
Tudi v tem obdobju je bilo v primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki večje število uporabnih člankov, na primer s področja regionalnega planiranja, varstva okolja in naravnih nesreč, več je bilo tudi teoretskih in terminoloških člankov. Teoretski članki so se v primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki skoraj podvojili, glede na predhodno desetletno obdobje pa povečali za tretjino.
500
450
400
350
■3	300 -
rt
u
o 250 -.......................
1; v
a 200 -.......................
150 - ...........
100 -
50 -
0 .........................................................................................
5050505050505050505
cNmm^^LnLn^o^ot^t^cococ^c^oo^^
c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^oooo
leto
Slika 2: Spreminjanje števila strani Geografskega vestnika po posameznih letnikih.
11
Matija Zorn, Drago Perko
Zgodovinski pregled Geografskega vestnika
Slika 3: Spreminjanje povprečnega števila člankov in prispevkov na letnik Geografskega vestnika po vsebinskih področjih.
6 Devetdeset letnikov med letoma 1925 in 2018
V vseh devetdesetih letnikih Geografskega vestnika je bilo objavljenih 989 znanstvenih člankov, kar je 10,9 članka na letnik, in 2560 drugih prispevkov, kar je 28,4 prispevka na letnik. To je skupaj 3549 bibliografskih enot oziroma 39,4 enote na letnik. Vsi letniki skupaj štejejo kar 20.496 strani. Približno dve petini je bilo člankov s področja humane geografije in dobra tretjina s področja fizične geografije. Pri fizični geografijo so izstopali članki s področja geomorfologije (slaba desetina), ki so jim sledili članki s področja klimatogeografije (7 %) ter geografije naravnih nesreč in varstva okolja (6,5 %), pri humani geografiji pa so izstopali članki s področja geografije naselij in urbane geografije (slaba desetina), za njimi pa po deležu niso dosti zaostajali članki s področja agrarne geografije (8,4 %) in demogeografi-je (8 %). Pri fizični geografiji je bil najnižji delež člankov s področja biogeografije in pedogeografije (3,4 %), pri humani geografiji pa s področja regionalnega planiranja (2,4%). Regionalnogeografskih člankov je bila slaba dvajsetina, kot tudi člankov s področja geografskega imenoslovja in terminologije. Člankov s področja geografske teorije je bila dobra dvanajstina, delež člankov s področja šolske geografije pa je bil zgolj odstotek in pol (preglednica 2).
10
Geografski vestnik 90-2, 2018, 9-33
90. letnik
Od prispevkov jih je bilo slabe tri petine objavljeno v rubriki Književnost, četrtina pa v rubriki Kronika. Prispevkov o zborovanjih je bilo dobra šestina, prispevkov v rubriki Poročila pa slaba petnajstina.
7	Primerjava bibliografskih kazalnikov z drugimi revijami
Primerjava z drugimi slovenskimi geografskimi revijami in Hrvatskim geografskim glasnikom, ki je po vsebini, dolžini izhajanja, izdajatelju in vlogi na Hrvaškem še najbolj podoben Geografskemu vest-niku, temelji na treh kazalnikih, ki jih vodi Scopus: številu citatov na članek, faktorju vpliva revije v SNIP-u (Source Normalized Impact per Paper) in deležu samocitatov. Scopus je multidisciplinarna bibliografska zbirka s citatnim indeksom, ki jo gradi največji založnik mednarodne znanstvene literature Elsevier B. V. in jo pri vrednotenju raziskovalne dejavnosti v Sloveniji upošteva Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Po podatkih IZUM-a, Inštituta informacijskih znanosti, je Scopus leta 2018 zajemal več kot 71 milijonov bibliografskih zapisov in skoraj 24.000 naslovov recenziranih revij dobrih 5000 založnikov.
Število citatov na članek se za določeno leto izračuna tako, da se upošteva skupno število člankov revije iz predhodnih treh let in število citatov teh člankov v indeksiranih revijah v tem letu. Na primer pri kazalniku za leto 2018 se število citatov v letu 2018 deli s številom člankov revije iz let 2015, 2016 in 2017.
Po številu citatov na članek je bil Geografski vestnik v celotnem desetletnem obdobju med slovenskimi geografskimi revijami na sredini. Boljši sta bila Actagegraphica Slovenica in Acta carsologica, slabši pa Dela in Geografski obzornik. Nekoliko boljši je bil tudi Hrvatski geografski glasnik. Trend pa je bil ugoden, saj se je število citatov na članek v Geografskem vestniku povečevalo in je bilo leta 2018 več kot desetkrat višje kot leta 2009 (slika 4).
SNIP se izračuna podobno kot število citatov na članek, le da se vsak citat nekega članka uteži glede na pogostost citiranja na znanstvenem področju, kamor se uvršča revija, v kateri se ta članek citira, in glede na ugled, vpliv, uspešnost revije, v kateri se ta članek citira.
Glede na SNIP je bil Geografski vestnik v celotnem desetletju boljši le od Geografskega obzornika, vendar pa je bil tudi pri tem kazalniku trend dober, tako da je Geografski vestnik leta 2018 presegel še Dela in Acto carsologico (slika 5).
Delež samocitatov pove, koliko citatov prinesejo članki v isti reviji in koliko citatov članki v drugih revijah. Upoštevajo se ista leta kot pri številu citatov na članek v SNIP-u. Če je na primer za leto 2018 delež samocitatov revije 20 %, to pomeni, da so bili v letu 2018 članki revije iz let 2015, 2016 in 2017 v 20 % primerov citirani v tej reviji in v 80 % primerov v drugih indeksiranih revijah. Ugodne vrednosti so nekje med 20 in 30 %. Visok delež, na primer 100 % samocitatov, pomeni, da so bili članki v reviji tako neopazni, da jih ni citiral niti en članek iz drugih revij, zelo nizek delež, na primer 0 % samocitatov pa, da avtorji člankov v reviji niso našli niti enega članka te revije iz prejšnji treh let, ki bi ga citirali.
V vseh upoštevanih revijah je delež samocitatov zelo nihal: pri Acti carsologici med 9 in 58 %, pri Acti geographici Slovenici med 17 in 79 %, pri Hrvatskem geografskem glasniku med 0 in 75 %, pri Delih med 0 in 86 %, pri Geografskem vestniku in Geografskem obzorniku pa celo med 0 in 100 %. Prav pri tem kazalniku ima Geografski vestnik še največ možnosti za izboljšanje (slika 6).
8	Primerjava vsebine z Acto geographico Slovenico 2009-2018
Štiri slovenske revije, ki pretežno pokrivajo vsa geografska področja so vključene v mednarodno bazo Scopus - poleg Geografskega vestnika in v prejšnjem poglavju obravnavanih revij Acta geographica Slovenica, Dela in Geografski obzornik, še Geografija v šoli. Izmed naštetih pa je le Acta geographica Slovenica vključena tudi v najpomembnejšo svetovno bazo SCIExpanded. Ker si tudi pri Geografskem
11
Matija Zorn, Drago Perko
Zgodovinski pregled Geografskega vestnika
- Acta carsologica	- Dela	- Geografski vestnik
- Acta geographica Slovenica - Geografski obzornik - Hrvatski geografski glasnik
Slika 4: Primerjava Scopusovega kazalnika »število citatov na članek« za izbrane geografske revije.
Slika 5: Primerjava Scopusovega kazalnika »SNIP« za izbrane geografske revije.
10
Geografski vestnik 90-2, 2018, 9-33
90. letnik
vestniku prizadevamo za vključitev v to bazo, naju je zanimala primerjava vsebine med obema revijam. Pri primerjavi sva se omejila na objave v zadnjem desetletju. Primerjava zgolj znanstvene članke, saj revija Acta geographica Slovenica ne objavlja drugih prispevkov.
Med letoma 2009 in 2018 je Acta geographica Slovenica objavila 191 člankov, kar je 19,1 članka na letnik oziroma tretjino več kot je bilo število člankov v Geografskem vestniku. Med članki so prevladovali humanogeografski (44 %), katerih delež je bil skoraj za desetino višji kot pri Geografskem vestniku. Obratno pa je imela Acta geographica Slovenica za dobre 4 % nižji delež zastopanosti naravnogeograf-skih člankov (35,6 %), a ob višjem povprečju tovrstnih člankov na letnik (slika 7, levo). Višjo povprečno zastopanost števila člankov na letnik opažamo pri Actigeographici Slovenici tudi na ostalih vsebinskih področjih (slika 7, desno), kar je glede na višje skupno število člankov razumljivo. V obeh revijah je bilo najmanj regionalnogeografskih člankov, ki niso dosegli niti desetinskega deleža, ob tem, da je bil njihov delež v Geografskem vestniku za sedmino višji (preglednica 2).
Med naravnogeografskimi članki pri obeh revijah prevladajo geomorfološki članki ter članki s področja naravnih nesreč in varstva okolja, ki imajo skupaj petinski delež, ob tem da ima Geografski vestnik nekoliko višji delež člankov s področja naravnih nesreč in varstva okolja (14 %), Acta geographica Slovenica pa delež geomorfoloških člankov (desetina člankov). Med najmanj zastopanimi vsebinami so bili v Geografskem vestniku članki s področja biogeografije in pedogeografije (2,8 %), v Acti geographici Slovenici pa s področja hidrogeografije in krasoslovja (3,14%).
Pri humanogeografskih vsebinah imajo pri Geografskem vestniku najvišji delež članki s področja agrarne geografije (desetina člankov), pri Acti geographici Slovenici pa s področja prometne in turistične geografije (osmina člankov). Največja razlika v deležu člankov je na področju regionalnega planiranja. Teh je v Acti geographici Slovenici slaba desetina, v Geografskem vestniku pa zgolj 3,5 %. Obratno je opaziti precejšnjo razliko v deležu člankov z agrarnogeografsko vsebino, ki so, kot sva omenila, v Geografskem vestniku najbolj zastopani, v Acti geographici Slovenci pa je njihov delež za 70 % nižji. V obeh
120 100 80 60 40
20
2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018
- Acta carsologica	- Dela	- Geografski vestnik
- Acta geographica Slovenica - Geografski obzornik - Hrvatski geografski glasnik
Slika 6: Primerjava Scopusovega kazalnika »delež samocitatov« za izbrane geografske revije.
11
Matija Zorn, Drago Perko
Zgodovinski pregled Geografskega vestnika
H Geografski vestnik ■ Acta geographica Slovenica
Slika 7: Delež člankov v Geografskem vestniku in Acti geographici Slovenici v zadnjem desetletju po vsebinskih področjih (levo) ter spreminjanje povprečnega števila člankov na letnik v obeh revijah prav tako po vsebinskih področjih (desno).
revijah je bil najnižji delež člankov s področja politične geografije; 2,1 % v Geografskem vestniku in zgolj odstotek (dva članka) v Acti geographici Slovenici. Tako nizek delež v Acti geographici Slovenici predstavljajo tudi članki s področja kartografije in geografskih informacijskih sistemov, ki jih je v Geografskem vestniku skoraj petkrat toliko. V obeh revijah je tudi skromna zastopanost člankov s področja šolske geografije (le en članek v desetih letih v Geografskem vestniku in štirje v Acti geographici Slo-venici), kar morda lahko povežemo s tem, da ima šolska geografija specializirano revijo za svoje področje. Precejšnja je razlika pri zastopanosti člankov s področja geografske teorije. Teh je bilo v Geografskem vestniku dobra desetina, v Acti geographici Slovenici pa komaj slaba dvajsetina. Zastopanost člankov s področja geografskega imenoslovja in terminologije je bila pri obeh revijah približno v dvajsetinskem deležu, ob nekoliko višjem deležu pri Acti geographici Slovenici.
Večja razlika med revijama je bila v zadnjem desetletnem obdobju tudi v tem, da je Acta geograp-hica Slovenica od letnika 51 (2011) v okviru rednih številk izdajala tudi poseben, vsebinsko zaokrožen sklop, imenovan »Posebna izdaja« z vabljenimi članki in uredniki, ter avtorji, ki so bili pogosto tujci in negeografi. Pri Geografskem vestniku smo v tem obdobju objavili le eno »posebno številko« (številka 84-1, 2012) za promocijo slovenske geografije na 32. svetovnem kongresu Mednarodne geografske zveze v Kolnu (Zorn, Ciglič in Perko 2012). S takšnim konceptom so pri Acti geographici Slovenici nedvomno našli način, kako posamezno številko bolj približati določenemu krogu bralcev, s tem pa so gotovo povečali tudi citiranost revije (slika 4). Z vabljenimi članki so povečali tudi delež člankov nekaterih vsebinskih področij, ki morda ne bi bila toliko zastopana. Gotovo je ravno s tem povezan višji delež člankov s področja regionalnega planiranja (na primer posebni izdaji Nared, Razpotnik Viskovic in Komac 2015 ter Razpotnik Viskovic in Komac 2018), agrarne geografije (na primer posebna izdaja Kladnik, Kruse
10
Geografski vestnik 90-2, 2018, 9-33
90. letnik
in Komac 2017), geografskega imenoslovja (na primer posebna izdaja Perko, Jordan in Komac 2017) ali geomorfologije (na primer posebna izdaja Smrekar, Zorn in Komac 2016). Pri Geografskem vest-niku pa se, čeprav topogledno ni bilo posebne številke, v zadnjih nekaj letnikih redno pojavljajo sorodni hidrogeografski članki (na primer Kovačič 2016 ali Hrvatin in Zorn 2017).
9	Vizija
Geografski vestnik bo tudi v prihodnje ohranjal več kot devetdesetletno tradicijo in kot znanstvena revija Zveze geografov Slovenije objavljal znanstvene dosežke z vseh področij geografije in sorodnih ved, in to v dveh tiskanih številkah vsakega letnika ter na medmrežju.
V	prvem, osrednjem delu revije bo objavljal članke, razporejene v štiri sklope oziroma rubrike. To so Razprave z daljšimi, praviloma izvirnimi znanstvenimi članki, Razgledi z nekaj krajšimi, izvirnimi in preglednimi znanstvenimi članki, Metode s članki, izraziteje usmerjenimi v predstavitev znanstvenih metod in tehnik ter Polemike s članki o pogledih na geografijo.
V	drugem delu revije bodo še naprej objavljeni informativni prispevki, razdeljeni v štiri rubrike: Književnost, Kronika, Zborovanja in Poročila. V rubriki Književnost so predstavljene najnovejše geografske publikacije, v rubrikah Kronika in Zborovanja različna geografska srečanja, v rubriki Poročila pa delo slovenskih geografskih ustanov.
Tudi v tehničnem smislu bi radi ohranili najvišjo kakovost, predvsem slikovnega in še posebej kartografskega gradiva, kar pa je povezano predvsem z našo uspešnostjo pri pridobivanju finančni sredstev in upoštevanju tehničnih zahtev pri pripravi kartografskega gradiva s strani avtorjev.
Dodaten korak naprej želimo storiti pri uvrščanju Geografskega vestnika v pomembnejše mednarodne baze. Revija je že vrsto let vključena v Scopus kot tudi v najpomembnejšo geografsko bazo publikacij, to je Current Geographical Publications, kot omenjeno, pa želimo priti tudi v najpomembnejšo svetovno bazo SCI Expanded in se pridružiti Acti geographici Slovenici in Acti carsologici, ki jima je to uspelo leta 2003 in 2007. Zaradi tega od letnika 87 (2015) objavljamo tudi angleške oziroma dvojezične (z enakovrednim angleškim in slovenskim besedilom) članke, od letnika 86 (2014) pa imajo članki identifikator digitalnega objekta DOI (Digital Object Identifier).
Na ta način bomo zagotavljali možnosti za večjo odmevnost Geografskega vestnika doma in na tujem, kar pa ni pomembno samo za avtorje objavljenih člankov, ampak tudi za našo revijo, saj je od citira-nosti člankov in s tem povezane razvrstitve revij v Scopusu odvisno tudi financiranje revije. Zaenkrat citiranost še ni na zadovoljivi ravni, deloma tudi zato, ker je večina člankov v slovenskem jeziku. Po podatkih Scopusa je od vseh 143 člankov, ki so izšli v Geografskem vestniku v zadnjem desetletju, in 191 člankov, ki so izšli v Acti geographici Slovenici, citiranost naslednja: 10 ali več citatov ima 33 člankov v Acti geographici Slovenici in 0 člankov v Geografskem vestniku, med 5 in 9 citatov 51 člankov v Acti geographici Slovenici in 3 članki v Geografskem vestniku, brez citatov pa je 15 člankov v Acti geographici Slovenici in 59 člankov v Geografskem vestniku. Za zadnjih pet let je od 66 člankov, objavljenih v Geografskem vestniku, in 105 člankov, objavljenih v Acti geographici Slovenici, citiranost naslednja:
10	ali več citatov imajo 4 članki v Acti geographici Slovenici (Mihai, Nistor in Simion 2015; Perko, Hrvatin in Ciglič 2015; Reynard in Coratza 2016; Smrekar, Polajnar Horvat in Erhartič 2016) in noben članek v Geografskem vestniku, med 5 in 9 citati pa 22 člankov v Acti geographici Slovenici in en članek v Geografskem vestniku (Guštin in Potočnik Slavič 2015). Kako hiter je odmev na posamezne članke pa kaže citiranost člankov iz zadnjih treh letnikov obeh revij. Od 39 člankov iz Geografskega vestnika ima en članek 4 citate (Kovačič 2016), en članek 3 citate (Perko in Zorn 2016), trije članki 2 citata (Mikša in Zorn 2016; Zorn in Gašperič 2016; Hrvatin in Zorn 2017) in osem člankov po 1 citat, od 60 člankov iz Actegeographice Slovenice pa ima dvanajst člankov 5 citatov ali več (Reynard in Coratza 2016; Smrekar, Polajnar Horvat in Erhartič 2016; Smrekar, Šmid Hribar in Erhartič 2016; Smrekar in sodelavci 2016; Tiran 2016; Uršič 2016; Andlar, Šrajer in Trojanovic 2017; Perko, Hrvatin in Ciglič 2017;
11
Matija Zorn, Drago Perko
Zgodovinski pregled Geografskega vestnika
Pipan in Kokalj 2017; Šmid Hribar in sodelavci 2017; Gavrilov in sodelavci 2018; Markuszewska 2018), pet člankov 4 citate (Ribeiro, Somodi in Čarni 2016; Crljenko in sodelavci 2017; Kladnik, Šmid Hribar in Geršič 2017; Nared in sodelavci 2017; Špulerova in sodelavci 2017), devet člankov 3 citate, osem člankov 2 citata in petnajst člankov po 1 citat. Pomembno je tudi, da revija v tekočem letu izide čim prej, saj se tako poveča možnost citiranja v posameznem letu.
Uspelo nam je digitalizirati vse letnike revije (Zorn in Ciglič 2014), ki so od leta 2015 v celoti dostopni na spletnih straneh revije (http://zgs.zrc-sazu.si/gv) kot tudi na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije (https://www.dlib.si/). Pri digitalizaciji se nismo odločili za klasično skeniranje, pač pa za ske-niranje OCR (Optical Character Recognition oziroma optično prepoznavo znakov), kar pomeni, da so članki shranjeni kot besedilo in ne kot slika. Praktična prednost tega je na primer, da lahko zdaj po člankih z računalnikom iščemo posamezne besede in besedne zveze. Z digitalizacijo smo naredili pomemben korak k ohranjanju »geografske dediščine« (prim. Zorn in Gašperič 2016), podobno kot so pred nami že naredili za reviji Geografski zbornik/Acta geographica (digitalizirani članki so dostopni na spletni strani: https://giam.zrc-sazu.si/sl/strani/acta-geographicageografski-zbornik) in Geographica Slovenica (https://giam.zrc-sazu.si/sl/strani/geographica-slovenica-0), za nami pa za revijo Dela (https://revije.ff.uni-lj.si/Dela/issue/archive); z letom 2019 naj bi to storili tudi za revijo Geografski obzornik.
Glavna skrb pri urednikovanju bo še naprej namenjena kakovosti objavljenih del, kar pa ni toliko odvisno od urednikov, uredniškega odbora, recenzentov ali recenzentskega postopka, temveč predvsem od avtorjev.
Vabljeni, da se nam s svojimi deli pridružite tudi v naslednjem desetletju, ki ga bomo sklenili s stotim letnikom revije.
Zahvala: Prispevek temelji na raziskovalnem programu Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
10 Viri in literatura
Andlar, G., Šrajer, F., Trojanovic, A. 2017: Classifying the mediterranean terraced landscape: The case
of adriatic Croatia. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4673 Bohinec, V. 1975: O rojstvu in prvih začetkih Geografskega vestnika. Geografski vestnik 47. Bohinec, V., Savnik, R. 1972: Kako je nastalo Geografsko društvo Slovenije. Geografski vestnik 44. Crljenko, I., Kladnik, D., Geršič, M., Čilaš Šimpraga, A. 2017: A comparison of Croatian and Slovenian
exonyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4653 Gams, I. 1995: 70 let Geografskega vestnika. Geografski vestnik 67.
Gavrilov, M. B., Markovic, S. B., Janc, N., Nikolic, M., Valjarevic, A., Komac, B., Zorn, M., Punišic, M., Bačevic, N. 2018: Assessing average annual air temperature trends using the Mann-Kendall test in Kosovo. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1309 Guštin, Š., Potočnik Slavič, I. 2015: Prepoznavanje in prostorska razmestitev konfliktov na podeželju.
Geografski vestnik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87105 Šmid Hribar, M., Geršič, M., Pipan, P., Repolusk, P., Tiran, J., Topole, M., Ciglič, R. 2017: Cultivated terraces in Slovenian landscapes. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.4597
Hrvatin, M., Zorn, M. 2017: Trendi pretokov rek v slovenskih Alpah med letoma 1961 in 2010. Geografski
vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89201 Ilešič, S. 1975: Glavne značilnosti petdesetletnega razvoja Geografskega vestnika. Geografski vestnik 47. Jansson, P., Linderholm, H. W. 2018: Editorial. Geografiska Annaler: Series A, Physical Geography 1001. DOI: https://doi.org/10.1080/04353676.2018.1438234
10
Geografski vestnik 90-2, 2018, 9-33
90. letnik
Kladnik, D., Kruse, A., Komac, B. 2017: Terraced landscapes: an increasingly prominent cultural landscape
type. Acta geographica Slovenica 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4770 Kladnik, D., Šmid Hribar, M., Geršič, M. 2017: Terraced landscapes as protected cultural heritage sites.
Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4628 Kovačič, G. 2016: Trendi pretokov rek jadranskega povodja v Sloveniji brez Posočja. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88201 Kretschmer, I. 2008: 150 Jahre »Mitteilungen« - 70 Jahre Selbstverlag der ÖGG. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft 150. Kunaver, J. 1998: 70 let izhajanja Geografskega vestnika. Geografski vestnik 70. Kušar, S. 2013: Geografski obzornik: preteklih 10 let. Popularizacija geografije od leta 2003 do leta 2012.
Geografski obzornik 60-3. Lisec, A. 2016: Vse najboljše, Geodetski vestnik! Geodetski vestnik 60-1. Lovrenčak, F. 1999: Spremna beseda. Bibliografija Geografskega vestnika 1925-1998. Ljubljana. Markuszewska, I. 2018: Conflicts between legal policy and rural area management in Poland. Acta
geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1525 Mihai, B., Nistor, C., Simion, G. 2015: Post-socialist urban growth of Bucharest, Romania - a change detection analysis on landsat imagery (1984-2010). Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.709 Mikša, P., Zorn, M. 2016: The beginnings of the research of Slovenian Alps. Geografski vestnik 88-2.
DOI: https://doi.org/10.3986/GV88206 Nared, J., Bole, D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Goluža, M., Kozina, J., Razpotnik Viskovic, N., Repo-lusk, P., Rus, P., Tiran, J., Černič Istenič, M. 2017: Central settlements in Slovenia in 2016. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4606 Nared, J., Razpotnik Viskovic, N., Komac, B. 2015: Sustainable spatial development in the Alps. Acta
geographica Slovenica 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1969 Ob petdesetletnici Geografskega vestnika. 1975. Geografski vestnik 47. Opačic, V. T. 2018: Uvodnik. Hrvatski geografski glasnik 80-1. Perko, D. 1999: V osmo desetico Geografskega vestnika. Geografski vestnik 71. Perko, D., Hrvatin, M., Ciglič, R. 2015: A methodology for natural landscape typification of Slovenia.
Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1938 Perko, D., Hrvatin, M., Ciglič, R. 2017: Determination of landscape hotspots of Slovenia. Acta geographica
Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618 Perko, D., Jordan, P., Komac, B. 2017: Exonyms and other geographical names. Acta geographica Slovenica 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891 Perko, D., Zorn, M. 2008: Zgodovina Geografskega vestnika. Geografski vestnik 80-2. Perko, D., Zorn, M. 2016: Sedemdeset let raziskovanj na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC
SAZU. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88207 Perko, F. 2012: 70 let Gozdarskega vestnika. Gozdarski vestnik 70-9.
Pipan, P., Kokalj, Ž. 2017: Transformation of the Jeruzalem Hills cultural landscape with modern vineyard
terraces. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4629 Preinfalk, M. 2012: Šest desetletij Kronike. Kronika 60-1.
Razpotnik Viskovic, N., Komac, B. 2018: Agriculture in modern landscapes: A factor hindering or facilitating development? Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.5170 Reynard, E., Coratza, P. 2016: The importance of mountain geomorphosites for environmental education: Examples from the Italian Dolomites and the Swiss Alps. Acta geographica Slovenica 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1684 Ribeiro, D., Somodi, I., Čarni, A. 2016: Transferability of a predictive Robiniapseudacacia distribution model in northeast Slovenia. Acta geographica Slovenica 56-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.772
11
Matija Zorn, Drago Perko
Zgodovinski pregled Geografskega vestnika
Seger, M. 2008: Vorwort der Schriftleiters zum 150. Band der »Mitteilungen«. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft 150. Smrekar, A., Polajnar Horvat, K., Erhartič, B. 2016: The beauty of landforms. Acta geographica Slo-
venica 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.3039 Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Erhartič, B. 2016: Stakeholder conflicts in the Tivoli, Rožnik Hill, and Šiška Hill protected landscape area. Acta geographica Slovenica 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.895
Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Tiran, J., Erhartič, B. 2016: A methodological basis for landscape interpretation: The case of the Ljubljana Marsh. Acta Geographica Slovenica 56-2. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS.875
Smrekar, A., Zorn, M., Komac, B. 2016: Heritage protection through a geomorphologist's eyes: From recording to awareness raising. Acta geographica Slovenica 56-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.3348
Špulerova, J., Dobrovodska, M., Štefunkova, D., Kenderessy, P., Izsoff, M. 2017: Terraced landscapes
in Slovakia. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4674 Tiran, J. 2016: Measuring urban quality of life: Case study of Ljubljana. Acta geographica Slovenica 56-1.
DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.828 Turk, J. (ur.) 1999: Bibliografija Geografskega vestnika 1925-1998. Ljubljana.
Uršič, M. 2016: Characteristics of spatial distribution of creative industries in Ljubljana and the Ljubljana
region. Acta geographica Slovenica 56-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.745 Vrišer, I. 1978: Ob petdesetem letniku Geografskega vestnika. Geografski vestnik 50. Zorn, M., Ciglič, R. 2014: Nekaj novosti... Geografski vestnik 86-2.
Zorn, M., Ciglič, R., Perko, D. (ur.) 2012: Geographical Tidbits from Slovenia: Special Issue on the Occasion of the 32nd International Geographical Congress in Cologne. Geografski vestnik 84-1. Zorn, M., Gašperič, P. 2016: Geografska dediščina - sedem desetletij Zemljepisnega muzeja. Geografski
vestnik 88-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88106 Zorn, M., Komac, B. 2010: The history of Acta geographica Slovenica. Acta geographica Slovenica 50-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS50101
11 Summary: The Historical overview of Geografski vestnik (Geographical Bulletin)
(translated by DEKS d. o. o.)
Geografski vestnik (Geographical Bulletin) is a journal of geography and related disciplines published by the Association of Geographical Societies of Slovenia. It is the oldest Slovenian geography journal and one of the oldest Slovenian journals in general.
The first issue was published in 1925 in Celje. In 2015 it celebrated its 90th anniversary, and in 2018 its 90th anniversary volume was published in two issues. This discrepancy between years and volumes arose because during Slovenia's WWII occupation (1941-1945) Geografski vestnik respected the cessation of publication and other activities declared in protest by the Liberation Front and was not published from 1941 to 1944.
The journal's first editor was Valter Bohinec, who edited three volumes comprising 494 pages from 1925 to 1927. In the first and second years, the coeditors were Roman Savnik and Ivo Rubic, who were joined by Anton Melik in the third year.
Valter Bohinec was succeeded by Anton Melik, who edited 26 volumes (4,990 pages); he was the longest-serving editor because he edited the journal for just over thirty years.
10
Geografski vestnik 90-2, 2018, 9-33
90. letnik
In 1959, editorship was taken over by Svetozar Ilešič, who edited a total of 14 volumes (2,704 pages). From 1973 to 1978, Igor Vrišer edited six volumes (1,382 pages); Drago Meze edited six volumes (1,098 pages) from 1979 to 1984, and Darko Radinja also edited six volumes (1,178 pages) from 1985 to 1990.
The first editor in independent Slovenia was Andrej Kranjc, who edited three volumes (688 pages) from 1991 to 1993. Between 1994 and 1998, he was succeeded by Franc Lovrenčak with five volumes (1,398 pages) and Drago Perko with twelve volumes (3,620 pages) from 1999 to 2010, since 2011 the editor has been Matija Zorn, who has edited eight volumes (2944 pages).
In some volumes, the editors were assisted by various associates. Since 1979, Geografski vestnik has also had an administrator, who assists the editor and performs organizational, financial, secretarial, technical, and other tasks.
The editorial board was first created in 1954 for volume 26; in 1997 the board first acquired members from outside Slovenia to prepare volume 69. To date, 36 scholars from Slovenia and 7 scholars from abroad have participated in the editorial board. Those that served for ten years or more include Ivan Gams (38 years), Vladimir Kokole (31 years), Andrej Kranjc and Svetozar Ilešič (30 years), Igor Vrišer (28 years), Vladimir Klemenčič (26 years), Milan Natek, Matej Gabrovec and Drago Perko (20 years), Milan Šifrer (19 years), Franc Lovrenčak and Darko Radinja (16 years), Matija Zorn (13 years), Vovk Korže and Jernej Zupančič (12 years), and Anton Melik (11 years). Among the board members from abroad Walter Zsilincsar served the longest - that is, 22 years.
In all 90 volumes, Geografski vestnik published 989 research articles (11 articles per volume) and 2,560 other items (28.4 other contributions per volume). This added up to a total of 3,549 bibliographical units (39.4 units per volume). Just over two-fifths of the articles dealt with human geography, a good third covered physical geography, and of these a fourth dealt with geomorphology. Articles on regional geography accounted just less than five percent, and other articles on geography-related areas accounted for nearly one-fifth of all articles.
Geografski vestnik will continue to preserve its over 90-year tradition and publish scholarly findings in all areas of geography and related disciplines in two printed issues of each volume as well as online.
In the first or main part, articles will be published in four sections: Razprave (Discussions), which generally includes longer previously unpublished research articles; Razgledi (Views), which generally includes shorter research and review articles; Metode (Methodology), which primarily includes articles presenting research methods and techniques, and Polemike (Polemics) with articles about viewpoint on geography.
The second part of the journal will include four sections: Književnost (Literature), Kronika (Chronicle), Zborovanja (Conferences), and Poročila (Reports). Literature will first present Slovenian books, followed by Slovenian journals, and then international books and journals. Material will be presented chronologically under Chronicle and Conferences. Under Reports, the work of geographical institutions will be presented first in alphabetical name order, followed by other reports. The j ournal will conclude with guidelines and instructions for authors.
The main emphasis will be on the quality of the contributions published. However, this depends less on the editors, editorial board, reviewers, and reviewing procedure, and more on the authors themselves.
11