Slev 267. Posamezna Številka stane 1 Din. ? UMU y oelelfo flnn 3. aecemlrra 1922. Ci-3 Naročnina un .■ za državo SHS: ■) so fottl mesečuo Oli II k; dOBlavlJSBOB dom ■oaoino....... 10 za inozemstvo 3 RM*iM ....... Dla » as Sobotna Izdaja: s v JBgoaUfltt ..... Din 15 * laosomatm...... J$ Mesečna prllosa: Ueslnfft SRSZ Levo L tss Ceaa insoratom:cs» Haoatolpaa lotliaa vrat« mK oglasi po Dta.1'— 1b Dla. 1-50, ▼Bilki oglasi uad 45 sub rt-Wna po DIb. 2 —, poslaaa iMb po D'B. 3 —. Pri vo«|om carotiDa p*pm>: Izba|a rtak dan lrvromf* onedol)kft ia doava po pra«« nlka ob S, ari zjatraf. w OrodalitTO jo v *opttar|sv. alloi Hov. 6/UL ao .opisi sa bo vračalo; aelrsBklraaa pitna sa ao «pro]oaM|o. Urada, tolst. Itv. B0, oprava. Itv. 318 Političen list za slovenski narsl Opravi t v iopltarjsrl tu. 8. — Oaona poitas oran. ljubljansko št. £50 za naročslno la it. 349 sa oglasa, •sfrab 39.011, airafav. 7563, praikolndBaa]. 24.79? MM Ljubljana, 2. decembra. DsnaSnJI shod >Zveze delovnega ljudstva« Jo bil naravnost sijajno obiskan. Napovedan je bil za pol osmih zvečr, toda ob četrt na osem so somišljeniki >Zvezo delovnega ljudstva« že napolnili obe galeriji, balkon in dvorano. Zborovalcev je pa prihajalo vedno več, tako da je bila velika dvorana »Uniona« premala in je veliko zborvalcev moralo stati v veži. Tako velikanskega volivnega sltoda »UnionovaZveze I delovnega ljudstva« otvoril shod. V pred-JKlstvo eo bili Izvoljeni F a b j e n 6 I E , TersegJav in Kralj. Predsedstvo se Je izvolilo z velikanskim navdušenjem, katero je kazalo vojno razpoloženje voMvcev somišljenikov > Zveze delovnega ljudstva«. Otvoritveni govor predsednika. Frane« Terseglav, katerega bo zliorovalci navdušeno pozdravili, je med nepopisnim odobravanjem govoril nastop no: Vaša ogromna udeležba priča, da se Bo izpolnila nada, ki jo upravičeno gojimo vsi, ki poznamo Ljubljano, da bo namreč jutri zmagala >Zveza delov, ljudstva«. (Burno dolgotrajno dobravanje.) Beremo v nasprotnih listih, da se ljudje ogorčujejo, ker so se združili takozvani klerikalci, socialisti in komunistu To ogorčenje je narejeno, hinavsko in neodkritosrčno. Ako pravijo, da bo trpela vera radi te zveze, potem rečem, da imamo vsi to vero, da je treba imeti srce ra ubogo delovno ljudstvo. Mi stojimo na stališču krščanske pra, vicnosti, ki je na vsem svetu samo ena. Mi smo prepričani, da se ljudstvo, če je edino, ne bo pustilo cepiti v boju za svoje pravice. Kar se tiče Boga, vere ln krsta, mislim, da komunisti na magistratu ne bodo odpravili sv. krsta. (Veselost.) Na magistratu se ne bo reševalo o božjih rečeh, to bodo reševali v cerkvah (Veselost.) Tam bomo govorili o tem, da si tudi siromašni sloji morajo priboriti bol šo bodočnost. (Odobravanje.) če sodrugi komunisti nimajo nobene druge vere, kakor te, da je treba ljubezni do bližnjega, potem gremo lahko skupaj! (Viharno odobravanje.) V tej zvezi delovnega ljudstva izpolnjujemo testament dveh naših najboljših mož — dr. Kreka in dr. Dermote. Kar nas ie stare garde, vemo, da sta dr. Krek in dr. Dermota rekla že pred 20 leti, da spada vse, kar od poštenega dela Sivi — skupaj! (Viharno odobravanje.) Mi vemo, da to prepire radi vere, plemenskih vprašanj ito. zanesli med nas gospodje zato, da so delavsko ljudstvo razdružili. (Tako je!) Pri nas pa so danes združeni vsi stanovi brez Izjeme, delavec, obrtnik, ki istotako trpi, kakor inteligent, ki je danes največji siromak med siromaki. (Odobravajo.) Mi stojimo na stališču, da se ne sme Okoriščati tuji trud ln znoj, ampak da je hfba koristiti z delom drug drugemu! v"rem nikoli bil zato, da se o nasorot-!Zvezo delovnega ljudstva:! Vsi tisti, ki nimajo podpore vlade, bodo jutri volili »Zvezo delovnega ljudstva«! (Burno dolgotrajno odobravnje.) Čika Ljuba D a v i d o v i C je poslal pismo na ljubljanske demokrate, ki bo sedaj prepirajo, na katero adreso ga je napisal, ali na mladine ali na starine. (Smeh.) Ml pa bomo čiki Davidoviču odgovorili na pravi naslov, da bo jutri, dne 3. decembra zmagala sijajno »Zveza delovnega ljudstva«! (Burno odobravanje.) Za stanovsko zavedno delavstvo je govoril poslanec Klemenčič, katerega jc *Obznana« izključila iz ustavodajne skupščine. Govornik je v svojem govoru, kateremu so zborovalci navdušeno priterjevali, povdarjal, da je vzel režim ljudstvu vsako pravico samoodločevanja v naši državi. Namesto miru so nam ponudili ogromne vojne dolgove, namesto da bi nam dali j kruha, so nam dali ogromno draginjo. (Veliko ogorčenje. Medklici: »hi vislice!«) Kakor se pred 2000 leti krščanski mu-čeniki niso bali smrti in mučenlštva v boju za osvoboditev duha iz suženjstva, tako bo tudi požrtvovalnost ljudstva v boju za ljudske pravice zlomila postavo o zaščiti države. Nimamo v boju proti izkoriščevanju nobenega drugega orožja, kakor organi- i zacijo. V obrambo svojih pravic je proletariat . sklenil Zvezo delovnega ljudstva za to, da zlomi demokratsko izkoriščevalno kliko. (Ogorčeni klici: »Dol z demokrati!«) Nasilni režim. Režim je izključil iz zbornice četrtino poslancev, na tisoče občinskih svetov so ! razveljavili in postavili mesto njih komi- I sarje. V Ljubljani so razpustili občinski ' svet, ustvarili so volilni red misleč, da bo mala demokratska klika vladala v Ljubljani. Delavsko zbornico, bolniško blagajno in zavarovalnico so vzeli delavcem in nastavili komisarje z namenom, da bi z milijardo delavskega denarja izžemal demokratski kapital nove milijarde iz ljudstva. Za vojne potrebe so se našle milijarde, M delovno sloje in za uradniške plače pa pravijo, da nimajo denarja, (Viharno pritr-vanje.) Naš program, program Zveze delovnega ljudstva zahteva samoodločbo in samoupravo ljudstva. (Pritrjevanje.) Naš program zahteva odpravo posrednih davkov in uvedbo progresivneag davka na kapital. (Pritrjevanje.) Govornik je nato rekel: Fronta Zveze delovnega ljudstva nI popolna. Stari štrajk-breheni narodni socialisti in Bernotovci so dezertirali iz Zveze delovnega ljudstva-(Dol z njimi! izdajalci i) Šli so v tabor bankirjev in velekapitalistov. (Med velikanskim odobravanjem jo končal govornik svetf govor.). Nato je govoril kandidat urednik Fr. Kremžar, ki radi burnega odobravanja dalje časa ni prišel do besede. Izvajal ie: Današnji shod nam je že povedal, kdo bo jutri zmagal. Tega shoda so se nasprotniki v srcih upravičeno bali in sicer tako, da so za danes zvečer priredili celo v gledališču posebno delavsko predstavo, da bi delavstvo šlo v »teater«, namesto na shod. Pravim pa, da bo delavstvo imelo svoj >te-aferc :utri zvečer. (Burno odobravanje.) V gledališču igrajo danes neko komedijo o Jakcu, jutri zvečer pa bo videlo delavstvo tragikomedijo liberalnega Pepeta. (Smeh.) Naši nasprotniki, ki jih je ravno za tri Irište, se silno boje, da bi naša delavska armada jutri maršira^ enotno v boj. Pričakujejo, da bo med delavstvom nekaj trapov, ki bi se pustili po njihovih plakatih varati. Zato je pričakovati za nocoj plakata, da komunisti ne smejo iti volit, nadalje plakata, da katoliški duhovniki ne poidejo volit. Naša armada pa bo šla, kakor kaže ta shod, kakor železna četa v boj in zmagala. (Burno odobravnje.) _ V »Slov. Narodu« beremo na 1. strani poziv radikalcem, samostojni kmetijski stranki, narodnim socialistom, .TeJačinovim trgovcem in Jugoslovanski Zajednici povrh, da mora Iti vse v boj proti klerikalcem In komunistom. V drugem članku vpijejo : »Zmaga je naša!« Tisti, ki je to pisal, je bil od začetka strašansko korajžen, pozneje pa mu je pogum pričel upadati in je mislil, kaj pa. če bodo šli vsi krščanski socialisti voiit. Zato je pisal, da so klerikalci zavrgli okrožnico papeža Leona XIII. in da se smejejo papeževemu nauku, da je oblast od Bojra. Ti gospodje se sedaj boje za oblast in mislijo sedaj, da i»m bo papež pomagal. Mi pa vemo. da oblast v občini in državi ni treba, da bi bila v rokah bankirjev in da je oblast v rokah delavnega ljudstva ravno tako od Boga. (Odobravanje.) Mi smo se združili na skupnem gospodarskem in komunalnem projrramu, četudi smo različnih kulturnih naziranj. Združili smo se v prepričanju, da ie treba skrbeti z ljubem ijo v srcu za tiste, ki so pomoči potrebni. Poleg skupnega komunalnega in gospodarskega programa, nas družijo še nekatera politična načela. Kajti to je povda-riti: Če se kdo čudi, da stopa delovno ljudstvo v enoten boj, potem je treba povedati, da je temu vzrok krivičen volilni red. Če bi ne imeli enotne fronte pred volitvam!, po volitvah bi jo v občinskem svetu gotovo ustanovili. Za nas je mogoča samo ta fronta- Mi zahtevamo neodvisnost občine, avtonomijo občine, ki jo je sedanji režim teptal in jo Se tepta. Mi hočemo uveljaviti načelo samoodločbe ljudstva v občini, da od ljudstva Izvoljenega župana ne bo več mogel pregnati kak vladni komisar. V starih časih je znalo meščanstvo varovati svoje pravice, v modernih časih pa smo postali take slape, da si pustimo kršiti tisočletne pravice. Druga skupna točka našega programa je: Boj proti vsakemu nasilju! Narodni socialisti niso hoteli pristati na to točko, ki protestira proti krivični »Obznanic in zakonu o zaščiti države, ker so sami v parlamentu zanju glasovali. Jutri bo pa delovno ljudstvo podpisalo ->Obznanoc in zakon o zaščiti ljudstva proti vsem sovražnikom delovnega ljudstva. (Burno odobravanje.) Nadaljna skupna točka Je Kamooaiočti* i ljudstva, ki pomeni za nas Slovence avtonomijo delovnega ljudstva. Vprašanje naše univerze Je tudi talra rak-rana, nadal je vprašanje bolniške blagajne, ki »o jo centralizirali v Zagrebu —« radi 150 miljonov njenega premoženja. (Fuj!) Centralizem je gospodarska pogibelj slovenskega ljudstva, je nesreča tudi za delavca, kajti v centralistično vladanl državi je za slovenskega delavca moderna socialna politika nemogoča. Namesto socialnih zakonov dobivamo od dr. Žerjava 10 urni delavnik. (Ogorčenje.) Naslednja skupna točka je zahteva po ženski v olivni pravici. Mi hočemo, da naj dobe naše žene, matere in gospodinje, ld danes pod razmerami sedanjega režima, družabnega reda, toliko trpe in ki iim je nemogoča poštena in dobra vzgoja lastnih otrok, pravico sodelovati pri lzgradbi države, novih boljših razmer. Nasprotne stranke Bilno veliko govora 0 naprednjaštvu, dasi v stanovanjskem, zdravstvenem oziru, kakor tudi v mnogih drugih ozirih, skozi 40 let niso nič storili. Sedaj pred volitvami obetajo zlate gradove, električno železnico in vodovod po vseh ulicah i. t d. Pred približno poldrugim desetletjem pa, ko je dežela Kranjska gradila elektrarno na Gorenjskem, ko Je šlo zato, da bi se vodne sile na Kranjskem iztrgale privatnemu kapitalu in nekako eo-cializirale, je »Slov. Narod« napisal, da n! treba našemu kmetu elektrike, vodovodov 1 t. d. ker smo od začetka sveta pa doslej bili navajeni, da sije ponoči luna (Smeh), v sobah pa lahko žgemo priznane petrolejke. »Slov. Narod« se je tedaj norč.evnl iz te velike akcije, ki je omogočila, da Imajo na kmetih elektriko, kekoršne napredna Ljubljana nima. To, da so se zavzemali za pe-trolejske »kanglje«, je večno znamenje sramote za tiste, ki so zakrivili, da je vsaka kmetska vas lepša kakor pa prestolna »bela« Ljubljana. Jutri boste protestirali prott krivici in nasilju za socialno in gospodarsko svobodo delovnega ljudstva. Jutri boste sil v boj proti zajednici, ki jo bomo po pravici lahko imenovali stranko starih smrdljivih petro-lejskih kangel. (Burno odobravanje.) Storite svojo dolžnost, da bomo zmagali z absolutno večino in da enkrat za vselej obračunamo % nasprotniki delovnega ljudstva. (Burno, viharno odobravanje.) Nato predsednik predstavi zboroval-cem prvega ljubljanskega ljudskega župana dr. Ljudevlta Periča. (Zborovale! mu prirede buren aplavz.) Nastopi dr. P e r i č in izvaja: Nobenga stvarnega očitka ne morejo dvigniti našim vrstam nasprotniki. Poskušajo osovražiti bivšo koalicijo, pri tem pa prepisujejo ln objavljajo naš program, ki ga jo pričela v bivšem občinskem svetu izvajati. Danes nasprotniki izrabljajo Ime moža, ki se je z vso odločnostjo boril proti splošni in enaki volivni pravici. Jaz sem pn prepričan, da ta mož sedaj obžaluje svojo nekdanje politične boje proti delovnemu ljudstvu in da njegovo srce čuti r. nami, z delavskim sloji. Ravno tisti ljudje, ki so boleli, da bi ! liiln soriiilno-demokratična stranka v !>hr-šem občinskem svetu skupaj z demokrati, imajo danes nesramnost, da zopet z Izdajstvom po Višajo s svojimi političnimi lum* parijami razbiti enotno fronto delovnega Stran 3. SLOVENEC, in© H, Tff», BfVf. 687. ljudstva. Bernotovn klika Jn Izdajlca delavskih koristi. Naše delo v bivšem občinskem svetu ie bilo stvarno, je bilo velikopotezno, Imeli smo načrt, zgraditi veliko poslopje za uradništvo Mestne elektrarne in za zgradbo velike ljudske kuhinje. Delo demokratov je bilo dvolično. Na eni strani so hoteli metati ljudstvu pesek v oči in so večkrat z nami glasovali za naše predloge, za hrbtom občinskega sveta so pa šli na pokrajinsko upravo in so tam intrigirali proti potrdilu soglasnih sklepov občinskega sveta. Taka j je bila demokratska demagogija. Demokratom gre le za oblast in denar, gre jim le za banke in mastne službe, zato mora tem političnim intrigantom delavno ljudstvo pokazati hrbet. (Navdušeno odobravanje.) j Zagotavljamo Vam, da se enotna fronta delavnega ljudstva, ki smo jo stvorili za jutrišnje volitve, ne sme zrušiti po končanih volitvah, ampak svoje započeto delo moramo nadljevati. Italija nam kaže, kako potrebno je, da stoji proletarijat v enotni fronti. Poskrheli bomo, da bo slovensko delavno ljudstvo ohranilo enotno fronto delavnega ljudstva tudi po končanih ljubljanskih občinskih volitvah in enotno nastopilo proti oderuštvu vseh vrst. Živela enotna fronta >Zveze delovnega ljudstva ! — (Dolgotrajno ploskanje ln vzkliki: Živel naš župan, živel dr. Peričl) Po dr, Periču je govoril železničar C e p e 111 i k , kateri se je norčeval iz Za-jednice. ki je izdala plakat, da ne bodo komunisti šli volit. (Veselost. Medklici: Saj so komuniste razpustili!) Ga. Zofija Borštnikova izvaja: Bratje I Nisem politično Izšolana, vendar Vam moram povedati, kako postopajo ljubljanski demokrati z gledališko igralko. Osem mesecev sem brez službe, ker sem jim skozi desetletja tlačanila in skozi par mesecev zaslužila en cel goldinar. Demokrati me preganjajo, ker sera nabirala za gospo Milico Hribarjevo milodare, ker sem čitala v časopisih, da gladujo v siromašni hišici v Cerkveni ulici št. 6 nekdanja naša prva ljubljanska dama. Zaradi mojega milosrčja se ml je potem odpovedala služba gledališke igralke. Frakarji, petolizci, figovci so napravili poleg Milice Hribarjeve tudi mene za ubožico, postavili so me na cesto. V svoji nesreči sem se obrnila na demokrate, ki so mi pokazali vrata, šele gospodje od takozvane klerikalne stranke so Be me usmilili mene uboge gledališke igralke. Nikar požeruhov in milijonarjev, ki nimajo srca za reveže, ne volite, ampak volite delavske ljudske zastopnike. Demokrati bo napravili mojemu možu sijajen pogreb, račun pa so poslali Hrvatom v Zagreb. Med vojsko sem šla lačna na magistrat k dr. Trillerju prosit za 1 kilo moke, ker sem gladovala b svojo hčerko, on mi je pa odgovoril, da naj grem v Zagreb, kjer sem službovala, da ljubljanska občina nima 1 kg moke zame. Tak mož je bil ljubljanski podžupan. Vi pa takih mož ne boste volili, vi ne boste volili takih mož, ki imajo pred vrat-mi deset služabnikov, vi ne boste volili takih mož, ki pošiljajo svojo umetnico, Ljubljančanko po 1 kg moka v Zagreb, vi boste volili ljudskega moža dr. Perica, vi boste oddali svoje glasove in vrgli krogljice v 2. skrinjico, za zmago in procvit Zveze delovnega ljudstva. (Burno odobravanje.) Sodrug Fa&Jančič. Proiesor F a b j a n č i č je v zaključnem govoru ožigosal ministra »-a socialno politiko, ki se Je spomnil sedaj urad ništv« in mu pošilja vizitke, v pondeljek bo pa pozabil na nje. intrige sovražnikov. (tovornik je na to opozoril na namene nasprotnikov, ki nameravajo opolnoči Izdati letak, da naj komunisti doma ostanejo. (Ogorčenje.) Vsi volivci naj pridejo, predno bodo volili, v volivno pisarno, po volitvi noj pridejo zopet v volivno pisarno. Po končanih volitvah ob polfl. uri zvečer na) se volivci zbirajo ▼ Unionn, kjer »e bo razglasil i?id volitev. Zaključil je sodrug Fabijančič svoj govor sledeče: Cenjeni zborovalci, sodrugi in tovariši! Današnji mogočni raanifestacijskl shod dokazuje, da se je v Ljubljani res posrečilo postaviti enotno Ironto vsega delovnega ljudstva zoper korupcijo in nasilje, zoper vlado liberalnih kapitalistov na ljubljanskem magistratu in da pride ogromna večina ljubljanskega prebivalstva, duševnega in ročnega, do svojega izraza. Naši nasprotniki v kapitalističnem taboru demokratov in zajednlce trepečejo pred pohodom delovnih ranožie. Z neštetimi lažmi in velikanskimi vsotami denarja ter trapastimi letaki skušajo zbegati ljudi v zadnjem trenutku. (Klici: Se jim ne bo posrečilo!) Najhujši kapitalisti in framasonl hočejo pred poginom naučiti komuniste kaj jo pravi komunizem, duhovnike zdaj učijo, katera je prava katoliška vera. (Smeh.) Mi pa jih bomo jutri podučili, da ima v Ljubljani besedo delovno ljudstvo. Govorniku je množica viharno ploskala. Predsednik Franc Terseglav je uato zaključil sliod. V svojih zaključnih besedah je med nepopisnim navdušenjem povdaril, da v Zvezi delovnega ljudstva ne vidimo kakšno slučajne, vsled lokalnih ljubljanskih razmer porojene zveze, ampak da danes na Ljubljano gleda cela dežela, cela država, koje velike ljudske mase danes v Ljubljani manifestirajo za idejo, izraženo od dr! Kreka, od Dnnote, od najplemenitej-ših mislecev slovenskega naroda: da vsi, ki od poštenega dela živijo, spadajo ne samo danes in ne samo jutri, ampak vselej in za vedno skupaj! Vsi Slovenci, vse krnet-sko in delavsko ljudstvo naj bo od danes naprej ena sama zveza Delovnega ljudstva! (Frenetično odobravanje!) Belgradu in v Ljubljani In mi Jih bomo pomagali rušiti, dokler ne bo zbrisan zadnji sled tega koruptnega, nasilnega in nesposobnega režima. V Ljubljani mu bodo da- ne* zadali hud ndaree vri, ki pošteno mislijo In bodo v mak protesta proti temu režimu glasovali za Zvmo delovnega ljudstva. m ruši. Gospod minister dr. Žerjav je ni predvečer občinskih volitev v Ljubljani zboroval v kazini. Opravičeval jc pred svojimi, z vizitkami povabljenimi zborovalci svoje neuspehe, le lega jim ni povedal, da je v de-misiji in da misli celo Pašič na to, da bi morala biti bodoča vlada brez demokratov. Ves zunanji in notranji svet je prepričan, da je odstopajoča vlada ena najnesposob-nejših, kar jih je imel kdaj Belgrad. samo dr. Žerjav še trobi svojim vernim, da je vlada dobra, samo poslanci vladnih strank da so zanič, češ da so povečini kmetje. To zadnje sicer ni res, res pa je, da so zanič, ker ne kontrolirajo oni svoje vlade, ampak vlada nje. Svojemu konfiteorju, da v preteklosti ni mogel nič storiti, jo minister in statu demissionis dodal obljube, da bo že v bodočnosti boljši, toda sedaj po vladni demisiji je tudi ta njegova obljuba prazna. G- dr. Gregor Žerjav bo za bodoče občinske volitve pošiljal volivcem samo še vizitke s svojim titlnom minister na razpoloženju. Ne bo to hudo za njega samega, hudo pa bo za tiste, ki so verjeli njegovim obljubam. Režim so ruši, rušijo so vladinovci v Ostavka celokupnega kabineta. PAŠIČ ZA SESTAVO NOVE VLADB BREZ DEMOKRATOV. Belgrad, 2. deo. (Izvirno.) Nikola Pa-iič je prišel do prepričanja, da je v današnjem političnm položaju parlamentarno delo nemogoče. Zato Je sklenil podati ostavka Ze danes dopoldan se Je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so sklenili, da celokupni kabinet demirijanira. Ta zaključek oo držali v tajnosti, dokler se ne sestane radikalni klub, v čigar rokah je bila končna odločitev. Seja radikalnega kluba se je vršila ob 4. uri popoldne. Naravno, da jo vladal za zaključke to seje v vseh parlamentarnih krogih ogromen interes. 0 poteku seje izve vaš dopisnik, da je hila zelo kratka. Takoj začetkom seje je zahteval Nikola Paši6 od kluba, da sme z ozirom na že dano mu pooblastilo takoj ukiniti sedanji neznosni položaj. Svoio zahtevo je Pašifi motiviral s tem, da Je sedanji položaj nevzdržen zradd napetih razmer v demokratskem klubu. Radikalni klub se je s tem na/, Iran jem Pašičevlm popolnoma strinjal in odobril njegovo riališče, nakar je PaSič takoj odšel na dvor In Izročil kralju ostavko celokupnega kabineta. Vodstvo poslov do sestave nove vlade je kralj poveril sedanjemu kabinetu. Belgrad, 2. dec. (Izv.) Pogajanja za .sestavo nove vlade bi imela trajati kakih 14 dni. Pričakujejo, da bo kralj že tekom jutrišnjega dne pozval k sebi dr. Lukiniča j in načelnike klubov, da se ž njimi posvetuje o novem položaju, V parlamentarnih krogih smatrajo, da bo kralj poveril sestavo nove vlade Nikoli Pašiču, ki bo poskušal sestaviti novo vlado brez demokratov. KRATKA SEJA SKUPŠČINE. Belgrad, 2. dec. (Izv.) Na današnji kratki seji parlamenta je predsednik dr. Luklnič objavil, da je zbornici predložen načrt novega Invalidskega zakona. Sprejet jo bil predlog, da se izvoli poseben odbor, ki nai novi zakonski načrt prouči in o njem poroča. — Sprejet je bil dalje tudi predlog, da srne dr. H o h n j e c ostati profesor kljub mandatu, ker mariborsko semenišče ni državen, ampak zaseben zavod. — Po nekaterih formalnostih je predsednik sejo zaključil. PARLAMENTARNE KOMBINACIJE. Belgrad. 2. dec. (Izv.) V parlamentarnih krogih govore o neki novi skupini, katero bi tvoril! Protlč s svojimi pristaši, Hrvatski blok, skupina dr. Spaho in Davi-dovičevcl. VELIKI ŽUPANI ZA SLOVENIJO. Belgrad, 2. dec. (Izv.) Glede Imenovanja velikih županov za oblasti v Sloveniji je bil sporazum med radikali in demokrati že dosežen. Za Ljubljano bi bil imenovan dr. Baltič. za Maribor pa dr. Ploj. Z odstopom vlade ko vse te kombinacije propadle. Iraška konferenca. I ■ r. Češkoslovaška zahteva. — Prihod Čiecrina. Lausanne, 1. dec. (Izv.) Češkoslovaški minister vnanjib zadev dr. Beneš je danes imel dolga posvetovanja z lordom Curzonom. s francoskimi zastopniki In z laškimi delegati ter z jugoslovanskim odposlanstvom, da bi bila tudi Češkoslovaška zastopana na konferenci pri vseh vprašanjih. ki se tičejo tudi češkoslovaške. Lausanne, 1. dec. (Izv.) čičerin je danes prišel v Lausanno. Kolodvor je poli-j cija strogo zastražila in ni pustila nikogar I nn peron. V čičerinovem spremstvu sta i bila tudi Rakovski in Vorovski. Lausav.np, 2. dec. (Izv.) Konferenca morda vendarle ne bo trajala tako dolgo kakor .sc je mislilo. Lord Curzon je izjavil v petek na seji komisije za terilorijalna vprašanja, da mora konferenca hitro delovati. Sodi se, da bo konferenca končala svoje delo še pred Božičem. Pokol] v $m\rn\. Nad 500 ubitih. London. 2. dec. (Izv.) »Times« poroča iz Aten, da je prišlo v Smirni do ostrih spopadov med kemalisti in onim delom prebivalstva, ki zahteva, da se kristjanskfl prebivalstvo vrne v mesto. Ubitih je nad 500 oseb. GRŠKA NEP0MIRJENA". London, 2. dec. (Izv.) Vest, da so ng Grškem zaprli hidi generala Dusmanin«. se dementira. Rim, 2 dec. (Izv.) Na grških otoktH Pafras in Krf se širi protirevoludjonamfl gibanje. B0NAR LAW 0 0BN0VL London, 1. dec. (Izv.) V dolnjem dfl« mu je govoril Bonar Law o gospodarski obnovi Evrope. Glede razvoja trgovine je dejal, da bi bilo zelo napačno trditi, da je nemogoč hidi v sedanjih razmerah. Ram-say Macdonald je zahteval ureditev repa-racijskega vprašanja in vprašanja mednarodnih dolgov. PASIVNOST NEMŠKE TRGOVSKE BILANCE. Berlin, 1. dec. (Izv.) Pasiva trgovsfe bilance za čas od 1. januarja do 31. oktobra znašajo 1 in tri četrtine miljarde riatfli mark. NEMŠKI DRŽAVNI INDEKS. Berlin, 2 dec. (Izv.) Državni ludeloJ za živila za mesec november se je zvlilgl w* 102.2 odstotka od onega v oktdoni. NESPORAZUM MED SOCIALISTI T ITALIJI. .Milan, 2. dec. (Izv.) Med raznimi socialističnimi strujami zaželjenl sporazum « bodoče občinske volitve nI uspel. Pogajanja so se razbila. ŠTEAJK PEKOV. Pariz, 1. dec. (Izv.) Prefekt seinskege departementa je danes izjavil pekovskim mojstrom, da ostane za kilo kruha določena cena 1 frank in 5 centimov v veljavi namesto od pekov predlagane cene 1 fr. In 15 centimov. Vsled tega so peki sklenili da bodo 2. decembra opoldne prenehali s peko kruha. Pariz, 2. dec. (Izv.) Med upravnim oblastmi mesta in zadrugo pekov je nasta oster konflikt. Vsled tega so peki, združe ni v zadrugah, nehali peči in razdeljevati kruh. Notranji in kmetijski minister st« izdala ostre odredbe proti pekom. Oblast je odredila, da bodo kruh delili magistratni uradi. š=—77= Ivan Mazovec: Družba sv. V »Glasnikuc Družbe čitarn: >Kakor naznanjeno, dobe letos udje štiri knjige za — 25kronsko letnino, in sicer: Koledar za navadno leto 1923; dr. I. Pregelj: Peter Pavel Glavar, zgodovinska povest, kot. 75. zvezek Slovenskih Večernic; Ks. Meško: Mladim srcem, HI. zvezek in dr. T. Ev. Zore: Življenje svetnikov, 3. snopič. Morda se bo zdel papir preslab, morda dar v primeri s prejšnjimi časi preskromen. Naj ne sodijo Družbe krivo. Samo koledar slane več nego 25 kron. Družba je doplačala 1. 1021 za knjige 720.139 kron 32 vin. Tako v --Glasniknc. Za vsakega izmed nas. ki ljubi svoj rod, naj bi bil to resen opomin. Kaj je Mohorjeva družba nam Slovencem, ve vsak, pa bi bilo odveč o tem izgubljati besede. Važnejše Je pa vprašanja, knj bi bilo, če bi Mohorjeva družba vsled morebitne našo malomarnosti In brez;.rimerae n (-hvaležnosti morala pre-neliati s svojim plodonosnlm kulturnim mi-r-.ijons' im delom. No, o tem ne sme biti niti govora, kaj šele resnega razpravljanja. Zato nam preostane samo eno: vsi, kar Je dobrih Slovencev, morajo na delo, na agitacijo za Mohorjevo družbo. /,iv orgnnizem našega naroda so neusmiljeni pariški mirovni sodniki razrestali na tri delo, razdelili na tri države; prizadeli so nam krivico, ki vpije do neba. Toda ne bodo nas ugonobili, če bomo mi kaj vredni, če bomo vsak na svojem mestu-Kraljevino Poljsko so razdelili trije mogočni gospodje na — karti, /a straži i i svoj del z do zob oboroženimi vojaki, s cariniki, policaji, javnimi in tajnimi... Hoteli so parcelirati tudi poljsko srce, poljski razum, poljsko dušo, toda to se jim ni posrečilo, pa rnagari, da so bili na poslu sam Rus, Nemec in Avstrijec. Poljska duša je ostala oela, poljsko srce je toplo bilo naprej in njegovim utripljajem prisluškuješ, če čitaš poljske knjige celega XIX. stoletja... To naj bo tudi nam nebogljenim Slovencem nauk in opomin. Ne bodo nas in ne bodo, dokler bo cela naša duša, nase srce, naša umetnost, in sicer umetnost širokih mas, ne pa kaka bolehna tudi — umetnost za par sto blaziranih In kulturno prenadčenih ljudi. In nositeljica tega po-Irreta, naše srce In naša dnša naj bi bila baš Mohorjeva družba. Mogočo bo >Družbi< očital eden to, drugi zopet kaj drugega, toda očitanje je lahek posel in — poceni... Pomislimo samo na svetovno vojsko, ki je tako zmate-rlJaHzirala mase, vzbudlvši jim divjo sljo po zgolj telesnem uživanju; ta val je pljusknll tudi preko članstva Mohorjeve družbe. Marsikdo je odpadel «1 >Družbe<, »e odrekel knjigam, ki »o onemu, ki j>azl nanje, tovarišice in prijateljice za celo življenje, zato, da si preskrbi užitek enega litra vina, ki ga v žeji in ne-zmernosti lahko popiješ e n v e č e r. Torej za dvomljiv užitek enega večera pahniti od sebe prijatelja, ki te nesebično zabava in poučuje in verno spremlja skozi celo življenje. Bridko je to, a žal da resnično. Vendar še tudi nad temi nismo obupali, —• mogoče jih bo zopet dober zdravnik obudil k novemu duševnemu življenju. Mogoče, pravim, toda čakati ne *memo, rok križem držati tudi ne! Na vsako izpraznjeno mesto naj stopita dva nova bojevnika za večno lepo ideale krščanske prosvete. Druž-bine knjige v vsako našo hišo. v vsmko Marijino družbo, v vse orlovske knjižnice, pevska in druga izobraževalna društva, to naj bo geslo vseh naših prosvetnih delavcev na deželi, po mestfh in trgih. Naša iz-obražev. društva so vzgojila nepregledno vrsto kulturnih in političnih delavcev, ki požrtvovalno in nesebično opravljajo svoj posel na vseh mogočih poljih. Naj prevzamejo na svoje res težko obložene rame še to delo, to pravo misijonsko delo: agi-tirajo naj za »Družbo«, da bo po svojem članstvu (sedaj ima 44.809 udov) zopet na oni višini, kot je bila pred nekaj leti. Družba pa našo podporo tudi v polni meri zasluži, ker si resno prizadeva odpraviti vse nedostatke, ki so se tekom časa pojavili. Poudarim naj predvsem naj- važnejšo plat: uredništvo Je sedaj v Ljub Ijani, v centrumu Slovenije. Ime F. S F i n ž g a r j a , novega urednika »DružbM nam je porok, da bo šla poslej >Družba« pot — navzgor. Reklamo delati novemu £ uredniku bi bilo popolnoma odveč; že lni< samo je reklama! Za letošnje knjige nov gospod urednik sicer še ne more prevzet polne odgovornosti, ker je uredništvo še k pozneje sprejel, vendar tudi ta odgovornost ne bi bila tako težka. Koledar prinaša več nekrologov, tako o pokojnem sv? tem očetu Benediktu XV., o rajnem mari borskem škofu dr. Mihaelu Napotniku spominski spis o nepozabnem dr. A- Mab niču, o velezaslužnem mladinskem pisat? lju kanoniku Antonu Kržiču in kartografi Blažu Kocenu. Naravno je, da je bilo trebi Slovencem predočiti tudi novoizvoljene^ papeža Pija XI. V Koledarju najdeš po leg manjših stvari zanimiv »Razgled jx> ka toliškem svetu« in > Svetovne dogodke«, W so potekli izpod priznanega peresa d r. V Šaraboiia. O lakoti v Rusiji nam pr?' tresljivo poroča d r. K o t n i k, o meščan ski šoli F r. H r i b e r n i k in o ligi naro dov vseučiliški profesor dr. Ivan Zol g e r. Vsi prosvehii delavci po deželi in mestih naj bi to poslednjo razpravo vzeli resen pretres po vseh naših izobraževalni društvih in naj bi jo s svojimi člani hid temeljito predebatirali, razprava to v poln meri zasluži. Trdno sem prepričan, da i> Biw. SAT, toovbfec, on s. ntmum im Rfffl 8» Osrednji volivni odbor »Zveze delovnega ljudstva« bo v nedeljo na razpolago celi dan v VELIKI DVORANI »UNIONA«, kjer se bode jsvedel tudi IZID VOLITEV tako na posameznih voliščih kakor celotni rezultat. Ljubljanskim volivcem! VOLIVCI! Kdor noče, da bo Ljubljana zopet dremala 40 letno spanje v blatu In prahu, ta naj gre volit »Zvezo delovnega ljudstva«! Kdor je za napredek Ljubljane le na papirju, ta bo volil JDS ali Zajednico. Kdor pa hoče napredek Ljubljane v dejanju in v resnici, pojde volit »Zvezo delovnega ljudstva«! (2. Skrinjica!) Pozor volivcem Zveze delovnega ijnd-atva. Vsi volivci Zveze delovnega ljudstva naj se oskrbe z legitimacijskimi listinami, da se lahko izkažete, če bo volivna komisija od vas zahtevala, da se legitimirate. Zado-ituje katerakoli izkaznica (domovnica, krstni list, vozna legitimacija,"potni list, delavska knjižica itd.). Na to naj volivci pazijo! Volivci naj se pravočasno informirajo, kje imajo voliti, da ne bo pomot in razočaranj v zadnjem trenotku. Vsak volivec ima voliti na onem volišču, ki je bilo merodajno za njegovo stanovanje ob novem letu. Kdor se je torej letos preselil, naj pazi, da pride volit na pravo volišče. Tam je zapisan v volivnem imeniku, drugje ne. Navodilo volivcem. Ker se je območje posameznih volišč od zadnjih volitev nekoliko spremenilo, je treba zlasti volivcem ob stikih dveh volišč prav posebne paž-nje, da ne zaidejo na napačno volišče. Volivci iz Kopitarjeve in Streliške idice ter Za gradom št. 9 in 11 volijo na magistratu. Semkaj spadajo-vse hiše med prej omenjenimi ulicami do Starega trga štev. 20, vštevši ljubljanski grad. Ostali del šentjakobskega okraja voli v Št. Jakobski šoli kot III. volišču. Na IV. volišču na Cojzovi cesti voli Krakovo in Trnovo s celo Einon-sko cesto. — Ločilna črta med V. in VI. voliščem gre od Filharmonije mimo Dvorita po sredi Vegove, Hilšerjeve in Simon Gregorčičeve ulice do Bleiweisove ceste, oz. Tržaške ceste. Na levi te črte volijo na fl. volišču na desni pa na VI. Tržaška :esla, Zadružna ulica in Bleivreisova cesta 4 in baraka št. 6 spadajo na V. volišče, dočim volijo volivci s Ceste na Rožnik, Večne poti in Poti v Rožno dolino na VI. volišču, ki sega do desne strani Aleksandrove ceste. — Vse hiše med Aleksandrovo cesto na desni ter Dunajsko cesto na levi spadajo na VII. volišče. Desna stran Dunajske ceste do Kolodvorske ulice leva etran z vsemi vmesnimi ulicami tvori VIII. volišče. IX. volišče sega od Kolodvorske olice desna stran do Radeckega ceste in ifetelkove ulice. X. volišče se razteza od Radeckega ceste do Ahacljeve ceste leva etran. —Sv. Petra cesta 1 do 12 voli na VIII. volišču; od št. 13 do 50 oz. 55 na IX. volišču; vse ostale številke do konca na X. volišču. Sv. Martina cesta je pride-ljena XI. volišču. XII., XIII. in XIV. volišče nimajo sprememb. ISHHSfflEBfflBISraSFEBBBBSlBBBBBa Volitve se vrše danes, od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Volivce »Zveze delovnega ljudstva« opozarjamo, da naj na vsak način volijo že v dopoldanskih urah. Vsi na volišče! •liaHBHflllllllRSaBIIIIHB Volivcem, somišljenikom »Zveze delovnega ljudstva« v vednost! * * Agitaiijsko pisarne bodo na dan volitev poslovale v sledečih 'okalih: 1. volišče, Mestni dom. v Krekovi prosveti, Poljanska cesta 4. 2. volišče, magistrat, kakor prvo volišče. 3. volišče, Št. jakobska šola, v Št. Jakob- ski prosveti, Sv. F 4. volišče, šola na Co Koleša, Krakovsk orjana ul. 15. zovi cesti, ▼ gostilni nasip 14. 5. volišče, obrtna šola, v Delavskem doma, Turjaški trg št 2. 6. volišče, realka, v konzumni kleti, Kongresni trg St 2. 7. volišče, gimnazija, v podružnici Jugosl. knjigarno, Gosposvetska cesta 10. 8. volišče, jnstična palača, v verandi hotela »Ihion«. 9. volišče, učiteljišče, r Rflkodelsk^m domu. 10. volišče, šola na Ledini, kakor na 9. volišču. 11. volišče, nbožnica v Vodmatn, v Bohoričevi ulici št. 13, KI! :n. 12. volišče, vojnško strelišče, na Dolenjski cesti št. 17. Kolnik. 13. volišče, šola v Sp. Šiški, v gostilni pri Bevcu. 14. voli v:e, šola v Sp. Šiški, kakor na 13. volišču. PREDSTAVNIKI IN NAMESTNIKI LISTU SO- Na vollSču 1: Viktor Cenčlč, urednik, Mlj?n Krek, zas. uradnik; na volišču 2: Ivan Rakovec, upravnik, dr. Milan Lemež, od v. kandidat; na volišču 3: Jernej Š^rjak, trg. poslovodja, Josip Vidmar, čevljar; na volišču 4: Matevž Logar, delavec. Franc Slovse, izvošček: na volišču 5: Jožef Skorpik, strojevodja v p., Alojzij Walla, ni.fomonter, na volišču 6: Franc Kralj, zas. uradnik, Josip Rutpr, tisk. uslužbenec; na volišču 7: Ivan Pestotnik, uradnik, Frrn Vidic, hren. ravnatelj; na volišču 8: Karel Krištofič, zadr. revizor, Franc Gogala, uradnik; na voliSčn 9: Franc Čepeljnik, žel. strojevodja, Zvonk.» Dokler, jurist; na volišči: 10: Janko Jeglič, šol. ravnatelj, Ludvik Tomažič, faktor; na volišču 11: Peter Leban, železničar, Josip Stegel, sta- oc; na volišču 12: -Jcsip Zupančič, pis. ravnatelj, Edvard Mezo, porestnik; na volišTa 13: Anton V hne, žel. ključavničar, Ivan Kralj, uradnik; na volišču 14: Frane Neiger, vlakovodja, Ivan Kranjc, čevljar. MI»>MM«MII)M>M»>»UtMIM»»«»t»MM*KtH Druga - 2. - skrinjica je »Zveze delovnsp ljudstva«. Podrobna prideiitev cest, ulic in trgov posameznim voliščem 1. volišče: Mestni dom. Ambrožev trg. Poljanska cesta, Poljanski nasip, Cesta na Kodeljevo, Delarnska ulica. Mesarska cesta, Zrinskega cesta, Domobranska cesta. Stross-mayerja ulica, Stara pravda, Dr. V. Zartiikova ulica, Vojvode Mišica cesta, Ciril Metodova ulica, Ozka ulica, Kapiteljska ulica, Barvarska steza, Zivino-zdravska ulica, barake pri klavnici, na Ambroževem trgu in poljanski cesti št 33. II. volišče: Magistrat. Kopitarjeva ulica, Krekov trg, StreliSka ulica, Za gradom št. 9. in 11, Strmi pot, Lončarska >Koledar« za prihodnje leto pod novim uredništvom še vse drugače pisan in mnogovrsten, po možnosti tudi lepše, bolj estetsko, bolj umetniško opremljen. Za to je pa treba denarja, za to pa zopet novih članov In zvestobe starih članov, da ne bi kdo rekel, da sedaj ne bo več član, ker se je naročnina povišala na 60 K, torej na ceno enega litra boljšega vina. Žs »Koledar« sam je več vreden, kot maša cela članarina. Družba nam pa poklanja še cele tri knjige povrhu: Mesko-v o <-Mladim srcem«, kjer pisatelj na svoj srčkan način kramlja z nedolžno otroško Hišo, ki kuka vanjo s svojim umetniškim očesom; dr. Z o r e t o v o »Življenje svetnikov« (3. zvezek), ki bo našlo na tisoče in tisoče hvaležnih čitateljev; naposled naj omenim šo 75- zvezek »Večernic« 8 Pregljevo povestjo »Peter Pavel Glavar lan-špreški gospod«. Povest sem prečital v dušku in me pri tem ni ovirala zgodnja jutra-"jf ura. Te knjige, če jo začneš citati, ne boš odložil, predno nisi pri koncu. Ta po-yest jo prekrasen spomenik pokrajine, ki se razprostira na vznožju naših snežnih ve-Ijkanov med Kranjem in Kamnikom, in 'iudi, ki jih je rodila in gojila ta prekrasna deželica. Ta spomenik ie tako krasen, da jft bo zadivljeno gledala ne samo Kamenčka, ampak vsaka čuteča Slovenka in vsak Slovenec, naj si bo že v daljnem Prekmurju, ob tožnih valeh Vrbskega jezera ali pa na solnčni Adriji. Pregelj je to povest pisal s svojo srčno krvjo in na koncu v globoki hvaležnosti postavil nevenljiv spomenik svojemu dobrotniku, junaškemu župniku pri Sveti Luciji, ki je na potu in v trudu za blaginjo svojega bližnjega vztrajal do konca in preziral vse ovire, tudi smrtonosne laške granate. Kako prijetno in toplo ti je pri srcu, če čitaš to Pregljevo povest in veš, da prihaja vse od srca, da ni morebiti le kaka zanalašč za Mohorjevo Družbo prirejena in garnirana »pobožnost«. Ce bo Mohorjeva Družba preskrbela več takih biserov za naš narod, potem se nam vkljub tužni sedanjosti ni treba bati, kaj bo z namL Ce nam pa Mohorjeva Družba, kot obljublja, preskrbi še primeren družinski list, če bo »beseda meso postala«, o čemer ne dvomimo, potem si bo pa Družba vpletla nov cvet v venec svojih ne-številnih zaslug za Slovence. Pri Mohorjevi Družbi veje nov svež veter... In mi da bi stali ob strani in kritizirali? Sodelujmo vsi, prav vsi, če že ne s peresom, pa vsaj s tem, da plačamo naročnino in s tem pomnožimo finančne vire Družbi, ki ne bo smelo vedno samo s kupa jemati! Vsi na delo za Mohorjevo Družbo. •teza, Na stolbi, Vodnikov trg, Studentovska ulica, Orajska planota (ljublj. grad), Semeniška ulica, Logarjeva ulica, Pogačarjev trg, Šolski drevored, Pred Škofijo, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Cankarjevo nabrežje, Ribja ulica, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Pod trančo, Stari trg do št. 19, Vodna steza, Sv. Jakoba nabrežje št. 17, baraka Cankarjevo nabrežje. III. volišče: it Jakobska šola. Sv. Florjana ulica. Zatiška ulica, Sv. Jakoba trg, Sv. J«Voba nabrežje št. 39 In 41, Trubarjeva ulica, Pred prulami, Na prulah, Zvezdaraka ulica, 2abj«k, Rožna ulica, Hrenova ulica, Vožarski pot, Ulica na Orad, Reber, Osojna pot, Sodarska steza, Karlovška ces'a, Meronodna ulira, Tesarska ulica, Zvonarska ulica, Sredina, Privoz, Gruberjevo nabrežje, Za Gradom št. t, 3 tn 4, baraka na Prulah. Stari trg od št. 20 do konca. IV. volišče: Sola na Cojzovi cesti. Cojzova cesta, Emonska cesta, Mirjc, Vrtna ulica, Rečna ulica, Cerkvena ulica, Kolezljska ulica, Kopališka ulica, ZeljarsVa ulica. Karunova ulica, Vogelna ulica, Pri brvi. Razpotna ulica, Trnovska ulica, Trnovski pristan, Konjušna ulica. Pral konjušnico, Cesta v mestni log, Zelena pot. Stranska pot, Jeranova ulica, Na mivki, Pot na pasji brod, Cna loko, Opekarska cesla, Mala čolnarska ulica. Velika čolnarska ulica, Veliki slradon, Osta dvrt- rosarjpv. Pot na Rakovo jelšo. V. volišč'" Obrtna Sol«. Jurčičev tr«», 2ido<'?ka ulica, Čevljarska ulica, Turjaiki trg, Gosposka ulica, Br<*=iti=iiiEm= Uradništva odklanja. Volivni sladkor. Koliko obetanja, pisanja, vlečenja za nos jo bilo, češ, toliko ga bo in tako po ceni, da ae bodo lahko za« grebli vanj vsi državni nameščenci z družinami vred. Danes pa sladkorja sploh P« ni, a ml vsi vemo, da je bila vse slcup Je sladka vaba za neumne tiče, Id naj bi se dali vjeti v nastavljeno past — demokratsko volivno Skrinjico. Nič nego liberalna volivna sleparija. — Zato vsi državni nameščenci odklanjajo ta sladkor, ki bi m moral plačati celo naprej, no da bi vedelf, kdaj ga potem dobe. Naj ga liže dr. žerjav sam! Odklanjajo pa vsi državni nameščenci naj (Močneje vso liberalno-demokratsko rabo, ( dklanjajo dr. Žerjava z vsemi pritiklf-nami <1 In Reisner i. dr. Državni nameščenec z gnjevom v srcu in s skrčenimi pestmi v žepu preklinja s koruptnim sistemom vred oelo demokratsko stranko, ki je no-siteljica in reprezentantinja tega sistema. A ta sistem je imel časa dve leti, da bi uredil uradniško vprašanje; pa ga ni hotel, ker je hotel imeti državnega nameščenca za žogo, s katero se igra. Mi naj bomo pa norci in pojdimo še v boj za ta sistem? Tovariši! Kdaj nas bo sploh srečala pamet? proč s koruptnim liberalnim-demokratskim sistemom! — Državni uradnik. ill|-~i!l=lll=M=il!=ll[=5!!=||l Osrednja agitacijska pisarna »Zveze delovnega ljudstva« je v »Unionu« poleg dvorane. l98=iSS=lll=9IS=ii9—H5=HI=III= -f Pašič pri kralju V četrtek opoldrffi je bil Pašič v avdienci pri kralju. To avdi-enco spravljajo v zvezo z namero radikalov, da razbijejo dosedanjo koalicijo z demokrati in da izposlujejo pri kroni odgodi-tev parlamentarnih sej na nedoločen čas. Radikali upajo, da bo kralj poveril sestavo nove vlade zonet Pašiču. Na ta način hočejo paralizirati vpliv prihoda Hrvatskega bloka v Belgrad. -f Izvozna carina na prašiče. Belgrajska »Politika« poroča, da bo to vprašanje rešeno šele koncem bodočega tedna in pravi, da minister Pucelj nima mnogo upanja, da prodre s svojimi predlogi. + Samostojni ginejo. Iz Slovenskih goric nam poročajo. Hitro se spreminja po-litični veter v naših pokrajinah. Ljudje, zaupniki, ki so bili lansko leto še vneti agitatorji za Samostojno, se z velikim ogorčenjem obračajo od nje. Vse so jim obetali, pravijo, a ničesar niso držali. Naj le pridejo volitve, katerih se tako bojijo liberalci, zavedajo še se niti ne , kako strašno da bodo zleteli. -f Važno vprašanje. Na konferenci r Lausanni so načeli hidi važno vprašanje glede plačevanja starih turških dolgov. Turška delcgacija je izjavila, da sedanja angorska vlada ne bo sama plačevala tega dolga, ampak da je treba k plačevanju pritegniti tudi one države, ki so dobile od Turčije kako pokrajino. Med nasledstvenc države po nekdanji turški carevini spada tudi naša država in naši diplomatje bodo imeli dosti posla, če bodo hoteli nevarnost, novih plačilnih obveznosti od naše državo odkloniti. -f Italijanski dementi. Italijansko poslaništvo na Dunaju dementira vse vesti, ki se nanašajo na neko zvezo med laškimi fašisti in med Mažari proti Jugoslaviji. —> Invalidi pozor! Udruženje vojnTTi invalidov izjavlja, da nima nikake zveze e povabili, ki jih dobivajo invalidi od posameznih političnih strank. Ker so baje dobili nekateri invalidi pisma podpisana direktno od njihovega ministra g. dr. Žerjava z vabilom na zaupni sestanek v Kasino in bi imelo to lahko zle posledice pri naši borbi za zakon in pravice ravno b tem g. ministrom, protestiramo proti takim vabilom. Zahtevamo pa, da pride naš izdelani načrt nemudoma pred skupščino. Politike smo siti, kruha pa lačni. — U druženje vojnih invalidov v Ljubljani. Sovražna fronta. »Slov, Narod' prinaša izjave narodno-radikaine stranko in samostojne kmetijske stranke, kjer pozivajo vse svoje prijatelje, da glasujejo rr, >Jn- Stran 4 ulOVKNEC, B. "G&Btafiru TO55, HIT. gosi. zajednico«. Kakor Izvemo, ae namerava danes dopoldne pridružiti »Zajednici« huli še c. kr. republikanska stranka, s če- mur je zmaga Zajednice zagotovljena. — šola in praznik. — Čudno: višji šolski svet hoče odpraviti službo božjo ob nedeljah in praznkih za šolsko mladino. Sedaj pa zvemo, da so na nekem ljubljanskem učnem zavodu zasleduje prav tista mladina, ki »e ni vdeležila službe uožje na narodi« praznik ujedinjenja 1. decembra. To grajati smatramo za umestno tudi mi. Toda nekaj drugega je, kar nam da misliti. Da bi se oholjšal višji šolski svet ali pa celo s::in g. Ribnikar — dvomimo. Torej bo stvar pač ta: Službe božje naj se ne vdele-žuje po intencijah šolske oblasti mladina le ob cerkvenih praznikih, dočim naj posvečuje obvezno lo državne. To ti je logika in lep način moralne vzgoje, da se usmili Bog! če zahteva oblast, da se vde-le/.uje maladina službe božje ob državnih praznikih, zahtevamo pa ini stariši tem odločneje. da ostane služba božja obvezna tudi ob cerkvenih. — Poroke. V nedeljo dne 26. pret. m. se je poročil Franc6 Ločniškar, posestnik v Smledniku z Manico Hujan, hčerko posestnika in gostilničarja v Zg. Pirničah pri Medvodah. — Ana Jerasova iz Smlednika so je poročila s Francetom Oblakom, sinom posestnika in gostilničarja iz Zapog pri Vodicah. — Fran jo Ziherl posestnik v Vodicah nad Ljubljano »e je poročil s Frani-co Slirnovo, poštarioo istotam. — Vsem no-voporočencem obilo zakonske sreče! — »Koroški Slovenec« je dobro ureje-vano glasilo koroških Slovencev. Podpiraj-mo koroške Slovence z naročanjem »Koroškega Slovenca!« Naroča se na naslov: 'Jos. Žinkowsky, "Wien V., Margarethen-platz 7. — »Bogoljubova« številka 12 za december se je v tiskarni nekoliko zakasnila in izide prihodnji teden. — Denar v pismih. Zaradi glorab, ki so se baje vršile z odpošiljanjem našega denarja v inoshanstvo v priporočenih pismih, namerava vlada izdati odredbo, da bodo smeli na pošti vsa v inosiranstvo namenjena pisma oduirati. Torej ne pošiljajte denarja v pismih nikamor! — Opozoritev. Lastniki raznih lovišč se pritožujejo, da streljajo turisti tudi v zimskem času na svojih turah in s tem dostikrat motijo lov. Tako početje je strogo prepovedano in ima lahko za dotičnika jako neljube posledice, pa tudi ugled društva trpi pri tem. Zato opozarjamo turiste, da v bodoče opuste take nerodnosti. — Aretacija bančnega ravnatelja v Brnn. V Brnu so zaprli bančnega ravnatelja Roko. Trdijo, da gre za velike poneverbe. — Državni nradnik. Dvorska uprava v Belgradu išče tri natakarje, ki dobe mesečno po 700 Din v gotovini, prosto stanovanje. hrano in obleko. Kot višji državni uradnik sem prejemal v Belgradu 1500 dinarjev mesečno. Za prehrano sem izdal 750 Din, za najskromnejšo sobico v pritlični hiši (bolje koči) Din 500 ter za ostale telesne in duševne potrebe — ker žalibog moja duša še ni izenačena z dušo natakarja! — sem potrošil 450. torej skupno 1700 Din mesečno. V svrho izravnave mesečnega primanjkljaja sem prodal hotelskemu natakarju novo obleko za Din 900. Da si ne bi nakopal še večjih dolgov, sem bil prisiljen pustiti ministrstvo in Belgrad in državno službo ter stopiti v privatno službo, da se morem vsaj preživljati. Zakaj sem se toliko učil in duševno trpel, ni treba prašati. Vdati se moraš razmeram! Saj stoji danes cela Evropa in z njo naša država, kar se tiče društvenega organizma — na glavi. Vendar pa se v drugih državah za uradništvo vsa; nekaj stori ali pa se previdno molči. Pri nas pa se to nujno socialno vprašanje rešuje že eno leto z visoko gesto pragmatike in izdatnih podpor, ki obstoje iz toplih fraz in obljub. — Patri jot. — Narodnostne razmere na Slovaškem. Kakor izkazuje končni izid ljudskega štetja z dne 15. svečana 1921. U so našteli v Bratislavi 42.27 odstotkov Slovakov in Cehov, 29.43 odstot. Nemcev, 23.66 odstotkov Mažarov. - Mažarska statistika iz 1. 1910 jc izkazovala v Bratislavi saitio 14.92 odstot. Slovakov. — Narodnostne razmere so na Slovaškem naslednje: vseli Slovakov je 68 odstot., Mažarov 22 ud s lot., Nemcev 5 odstot., Rusinov 3 odstot., Židov pa 2 odstot. — Mažarska statistika iz L 1910 je izkazovala 57.48 odstot. Slovakov, 30.54 odstot Mažarov, 6.74 odstot. Nemcev ter 3.78 odstot Rusinov. _„ Veeeltfni davek — strup ta kabarete. Iz Splita poročajo, da bodo tamkaj s 1. decembrom prenehali z obratom vsi kabareti, ker ne preneso veseličnega davka. V njihovih prostorih se naselijo kavarne. Tudi na dunajske kabarete in bnre, je veselični davek vplival kakor strup: vsi se /,;ipro. - Poziv. Iz podpornega fonda Obrtnega pomožnega društva se bode letos razdelilo med podpore vredne obrtnike, predvsem člane bivšega Obrtnega pomožnega društva, nekaj podpor, ter naj se tozadevno reflektanti obrnejo pod naslovom Obrtne banke na predsednika ustanove g. Fran Ksav. Stare-la. Termin za vlaganjo pro-?rni je d o 15. decembra t. L F.044 štajerske novice, j š Karikatura ljudskega vseučilišča v j Celju. Ljudsko vseučilišče je velikega po mena v novejši dobi. Vsem ukaželjnim in potrebnim, ki si ne morejo v šolah izpopolniti svojega znanja, nudi času primer-■ no izobrazbo. Kar se podaja poslušalcem na ljudskem vseučilišču, mora odgovarjati resnici, trditve morajo biti dokazane, hujskanje proti Cerkvi, agitacija za zmoto in laž izključena. Sicer se more dogoditi, da vsrkavajo obiskovalci ljudskega vseučilišča, ki pridejo nič hudega sluteč z najboljšim namenom k predavanjem, strup laži in nevere v sebe, tako da jim ljudsko vseučilišče ni v korist, ampak v škodo. V takem slučaju je ljudsko vseučilišče zgrešilo svoj namen in merodajni činitelji morajo skrbeti, da se vseučilišče preuredi ali pa ukine. Na taka kriva pota je zašlo ljudsko vseučilišče v Celju. Rektor g. Bizjak in g. profesor Lilek Bmatrata kot svojo najvažnejšo nalogo, da širita na vseučilišču sovraštvo do katoliške Cerkve in do pape-| štva ter da delujeta za pravoslavje oziro-irn za narodno cerkev. Razlika med njima je samo ta, da g. profesor v -»srbskih« govorih zavija resnico in kaže strmečemu občinstvu svojo nevednost v cerkveno-zgo-dovinskih vprašanjih, magnificenca g. Bizjak mu pa kima in ploska. In hvaležno občinstvo ploska »učenosti« celjskega histo-rika in kiinanju Nj. magnificence. Pri predavanju 27. novembra je obravnaval gospod profesor razmerje med papeštvom in Slovani ter prišel večkrat do čisto novih rezultatov, ki bodo zanimali gotovo tudi druge zgodovinarje. Zato jih jim v pouk iu zabavo na kratko podajemo. Ponavljal je isto trditev kakor 20. nov., da namreč sv. Peter ni bil škof v Rimu in da ima rimski škof prvenstvo v Cerkvi šele od devetega stoletja naprej, ko jo izdala Cerkev Pseudo-Izidorja in »Konstantinov dar«. G. celjskemu modrijanu je neznana zgodovina cerkvenih zborov v prvih stoletjih, neznane so mu izjave cerkvenih očetov, neznano mu je delovanje papežev pred devetim stoletjem v Afriki, Aziji in Evropi. G. profesor zgodovine še ni najbrž nič slišal o papežu Zefirinu (200-18), ne o Ka-likstu I. (218-22), ne o Štefanu (254-57). Neznano mu je kaj piše Klement Rimski (96), Ignacij Antiohijski (107), Irenej (189) in mnogo drugih. Zato mu pa mi svetujemo, naj se. najprej sam pouči o teh stvareh, potem šele naj sede za kateder in poučuje druge. Zanimive stvari je vedel povedati tudi o Hadrijanu II (867-72) in o Cirilu in Metodu. Hadrijan II. je dovolil 1. 869 Metodu in Cirilu rabo staroslo-venskega jezika pri službi božji baje zato, ker je prinesel Ciril ostanke sv. Elementa v Rim. Cerkev je trgovala tedaj kar na debelo z relikvijami in tako so nudili ostanki sv. Klementa papežu bogat vir novih dohodkov. No vemo, ali se naj smejimo modrosti g. profesor'a ali pa naj rečemo: sramota, da si upa človek, ki se ima za učenjaka, take stvari trditi javno pri predavanju, ki bi naj bilo znanstveno. Trditev, ki jo je g. Lilek večkrat ponavljal, da so bili papeži vedno Slovanom sovražni iu da so razbijali slovanske države, bije zgodovinski resnici tako v obraz, da se moramo čuditi taki ignoranci, ki dokazana dejstva zanika, resnico zavija, neresnico širi, samo da more udrihati po papeštvu in kat. Cerkvi. Učenemu celjskemu zgodovinarju priporočamo prav toplo članek, ki ga je napisal vseučiliški profesor dr. Srebrnič v »Času« 1918. XII. str. 25. Ako je pošten, bo priznal svojo zmoto in na primeren način tudi popravil pohujšanje, ki ga ie dal s svojim govorom. Ob koncu je dodal še g. profesor nekaj originalnih misli o bodočnosti slovenskega naroda, ki bo srečen le tedaj, ako odpade od katoliške Cerkve in si ustanovi svojo — narodno cerkev. Temu nasvetu dodajemo mi še ponižno prošnjo na g. profesorja: imenitno mesto prvega slovenskega patrijarha naj prevzame sam, ker njegova učenost in častitljiva brada ga za to zelo priporočata. Za svojega prvega škofa si pa naj izbere magnificenco g Bizjaka, ki je dokazal, da zna biti pokoren slugu. Pri snovanju slovenske narodne cerkve želimo obema več sreče kakor sta jo imela na celjskem ljudskem vseučilišču. s Umrl je 30. novembra župnik v Maj-špergu g. Janez Marinič. Zadela ga je kap-Rajni se je rodil 9. juliia 1863 pri Sv. Duhu pri Ločah, v mašnika je bil posvečen leta 1888. š Napad na orožnika. Dne 30. nov. t L je 6 vojakov napadlo 2 orožnika pri kapucinskem mostu v Celju. Pri tem je bil eden orožnik težko ranjen. Policija je baje intervencijo odklonila, nakar se je s težkim trudom posrečilo pozvani orožniški patrulji 4 vojake aretirati, dva sta pa pobegnila. Obveščena vojaška patrulja je odšla v smeri Ljubljanske ceste namesto priti kapucinskemu mostu. 3 Sv. Urban pri Ptuju. Dne 26. nov. t 1. se je vršila pri Sv. Urbanu nad Ptujem pomembna slovesnost G. prošt Jurkovič iz Ptuja je blagoslovil tri nove zvonove težke 1 450, 727 ln 416 kg. Obenem se Je obhajal začetek sv. misjona, ki ga ob mnogoštevilni udeležbi vodijio očetje lazaristi. S Nearefa- Na Pobreiki cesti fite*. 88 v Mariboru stanujoči 58 letni posestnik Ivan Bar j« r sredo padel ros skedenj ter si zlomil pri tej priliki rebra. Pozvani rešilni odelek ga Je prepeljal t bolnišnico. * Pobegnila je iz Begunj Mariborčanka Alojzija Roj*. š Kolo ukradeno je bilo v Mariboru in sicer znamke Waffenrad, vredno 8000 kron. š 1» protezne delavnice v Celjn »o bili ukra-ni trije gonilni jermeni. Primorske novice. p Rnmerjevo paševanje ▼ Sežani. Notar dr. Rumer, po milosti fašistov sežanski »sindaco«, nastopa na najbrezobzirnejši način proti koristim slovenskega ljudstva. Da je dal sneti vse slovenske napise in prekrstiti imena trgov in ulic, je skoraj ob sebi umevno. Ampak sedaj se je mož lotil življenskih virov slovenstva. Dekretiral je v Sežano italijanski otroški vrtec in poslal občinske sluge po hišah nabirat otroke. Ker mu je izpod letelo — vpisal se je vrtec en sam otrok! — hoče sedaj prisiliti vse občinske in državne uradnike in uslužbence ter železničarje, da pošljejo svoje otroke v vrtec. Italijanski vrtec je pa milna pod slovensko ljudsko šolo, — Dalje namerava dr. Rumer prodati Galattijeve hiše, ki jih je bila svoj čas kupila občina in ki splošno veljajo med ljudstvom kot dom bodoče tako zaželjene slovenske srednje šole. Tako hoče dr. Rumer izpod-kopati tudi te nade slovenskega prebivalstva. A ta mož v Sežani ni morda novo-došli tujec, ampak je kot notar že desetletja deloval v Sežani. Slovensko ljudstvo je na lastnih prsih odgojilo gada, ki je skuša sedaj pičiti do smrti. p Vlom v brzovlak. Te dni so se na tržaškem kolodvoru splazili pod poštni voz brzovlaka Trst—Rim predrzni tatovi. Med vožnjo so prevrtali pod in prišli v voz. Ker so pa stvari prišli pravočasno na sled, so i tatovi odnesli le nekaj tisoč lir, nad dva milijona lir je pa ostalo nedotaknjenih. Zaprli so več osel). miiiŠij^EfllEHSEntEIISEIIIE V torek 5. dee. ob 7. uii velik Miklavžev večer v veliki dvorani »UKI0HA«. Ljubljanske novice. lj Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani obvešča tem potom vse svoje članstvo, da so se vršila daues na vladi i pogajanja z gremijem že v tretje, ki pa so | vodila vsa k istemu rezultatu: Zastopniki gremija prihajajo vedno brez pooblastil in izjavljajo dosledno, da sta ožji in širši odbor soglasno proti pogajanjem in da se vsaka pogodba a priori odklanja. Kakor vse kaže, se gg. trgovci svoje organizacije za reševanje svojih interesov krčevito drže, nasprotno pa organizacijo nameščenca v takih zadevah ne priznavajo, vkljub to zadevnim zakonitim določilom, ki se tičejo ob enem in v isti meri Gremija in Pomočniškega zbora. Čakali bomo še nadaljnih 14 dni, da Gremij trgovcev v Ljubljani vendar spremeni svoje stališče in izjavi svojo pripravljenost za pogajanja. V nasprotnem slučaju bomo po preteku 14 dni sklicali zborovanje članstva, da slišimo njegovo mnenje in prejmemo navodila in pooblastila za nadaljnje postopanje. lj Predprodaja vstopnic za Miklavžev večer v »Unionu« bo v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne in v ponedeljek od 3.—7. ure popoldne v prostorih Šentpeterske pro-svete. Istotam se sprejemajo tudi darila. Na dan prireditve se bodo dobile vstopnice od 6. ure zvečer v »Unionu«. lj Šentjakobski Orel priredi v torek, 5. t. m. ob 7. uri Miklavžev večer. Vstopnina za sedeže je 3 din., stojišča 2 Din. Člani naraščaja in njihovi bratci in sestrice do 10. leta, če pridejo ž njimi ali s starši, ao prosti vstopnine (proti izkaznici). Darila, dobro zavite in z napisanim imenom, naj se izroče najkasneje do torka opoldne v šentjakobskem župniščn II. nadstr. lj šišensko prosvetno društvo priredi v torek 5. t. m. ob 7. uri zv. »Miklavžev večer« v salonu Reininghaus. Miklavž naj se oglasi v novem šišenskem samostanu, Kmetijska ulica 112, v ponedeljek cel dan in torek dopoldne, ter naj napiše natančen naslov na darila. Vstopnina 2 Din. Otroci pod 7. letom prosti. — Predsednik. lj Pobegli krojaški mojster Srečko Potočnik je pisal 23. t. m. iz Hamburga v gostilno g. Josipa Mačka, da pozdravlja vse »kandidate« in da se »pri prihodnji volitvi vidimo v Ameriki«. Mnogim trgovcem zapušča, oziroma jim je odnesel zastavne listke in to v zahvalo za to, da so mu preskrbeli blago za njegov marš v Ameriko! Baje je v zastavljalnici ena štelaža polna toga blaga. Tudi krojača bi potrebovala zastavljalnica, ker Je stroj tudi zastavljen. Edino reveža Stadlerja se je spomnil in mq prodal 8 zastavljata« listke. lj Družabni klub- Odbor družabnega kluba Ima v ponedeljek ob 6. uri zvečer y Akademskem domu svojo sejo. lj Porotno zasedanje se bo pričelo v ponedeljek dne 4. decembra ob 9. uri do-poldne v porotni dvorani ljubljanskega deželnega sodišča. Predsednik deželnega so dišča dr. Papež bo vodil razpravi proti Ivanu Sljivicu (§ 140 k. z.), katerega bo zagovarjal dr. Mohorič in proti Andreju Vojniku (§ 140 k. z.). lj Redno predavanje Prosvete IraniS. župnije se vrši v sredo, dne 6. t. m. točno ob osmih zvečer. Govornik poda nekaj važnih potez: o ženskem vprašanju. P. n. čla-niče in prijateljice društva, za vašo stvar gre! Odzovite se! lj Deželni muzej ostane od 1. decem-\ bra do nadaljne odredbe zatvorjen za splošni posel. lj Nesreča. Nogo si je zlomila včeraj g. Kati P e t r i č, soproga našega urednika. Razobešala je perilo in pri tem padla. Prepeljali so jo v Leonišče. lj Darilo. Rodbina Theuerschuh je dat-rovala št. peterski Elizabetni konferenci 400 kron namesto nekega venca. lj Vloge na tek. račun pri Mostni hrrt-! nilnlci ljubljanski. Kakor se nam poroča, je ministrstvo trgovine in industrije dovo-lilo, da sme Mestna hranilnica ljubljanska poleg hranilnih vlog sprejemati tudi vloge na tekoči račun. Glej inserat v današnji številki lista! ljAkad. aoc. ped. kroiek priredi r torek, dm 5. t. m. ob 8. uri zvečer na moškem učiteljišču a«, stanok s sledečim dnevnim redom: 1. Naša srednji šola in naša doba. Rel. tov. Cibej Fraujo. 3. Po-razgovor. Odbor vabi vljudno vse, ki se zanimaj« za vprašanje prave izobrazbe, »lasti ie vse prijatelje in neprijatelje humanistične gimnazije. — Odb, lj Klub >Primork< in društvo >8oža« priredit« za svoje člane in vabljene goste v četrtek, dne 7, t m. v veliki dvorani »Kazine« Miklavžev večer, na katerem sodeluje Iz prijaznosti vokalni koncert »Kozina« In vojaški orkester Dravske divizije. Z*, četek ob 8. uri zvečer. Miklavž nastopi s sijajnim spremstvom točno ob 9. uri. Darila se sprejemajo v četrtek od 3.—-8. ure popoldne v dvorani »Kastne«. Vstopnina 10 dinarjev za osebo. Zveza šoferjev naznanja svojim članom, da m rrši članski sestanek v četrtek dne 7. t m. ob 7. ttri zvečer v gosUlni g. Kodela na Rimski eeeti št. IS. Prosi se polnoštevilne udeležbo. —• Odbor. lj Zveza nradniških vdov iu sirot naglasi svojim članicam, da »e redna mesečna seja ne "rr&. v ponedeljek 4. t. m., ampak nekaj dni pozneje; km- se bo pravočasno objavilo. Odbor. IJ Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sr. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, S. decembra ob 4. uri popoldne. (Jugoslovanska tiskarna.) IJ Policijska kronika. Neznani vojak Je «ve ornamentovane ttvačk* i/rade (is bakra in njegovih legur) — p<> minim. post. 150 Din pr. 100 kg<. Ta postavek Je hi zvonove i 7, redno v i a o k (sedaj je eelo povišan na 200 Din), če se pomisli, da znaša za prosto izdelane bakrene kotle 100 Din, za najbolj fino izdelano br.kreno posodo 160 Din (po novem), kateri predmeti so primeroma lahki, dočim zvonovi repre-zentirajo navadno veliko težo, tako, da pride že za 1000 kg težak zvon okoli 00.000 kron carine. Dalje se nam zdi nepravilno, rla se prištevajo zvonovi med »ormentovane livafke izrade« četudi imajo navadno kake ornamente, pa ti omamenti so r.e vliti v ostalo maso bronov i ne in niso z roko izdelani. Bolj prav bi bilo, da se šteje zvonove pod tarif St. 621, 2. b (prosto izdelane li-vačke izrade) ali celo pod tarif St. 020 (livenc grube izrade), kjor je carinski postavek (po novem) 180, oziroma 50 Din — torej dokaj nižji kakor po Uril št. 621, 2. a. Carina n« ivonove, akfl se primerja z drugimi carinami, je io prvotno izredno visoka. Vendar je Se pred par leti Se bila možna kaka konkurenca od zunaj, ker zvonovi so bili po sosednjih državah ta BO—60 kron pri 1 kg cenejši kakor pri nan, vkljub temu, da za surovine ni nobene carine pri nas. Zato se je moralo gnati carino na kvišku na Škodo naSenm ljudstvu, kateremu m vlečejo tisočaki in tisočaki iz žepa. Kako se je manipuliralo, to bo dobro znano gotovim krogom. Z uredbo finančnega ministrstva izdano 30. junija 1921 (Ur. list št. 89) se je carina od 150 Din, zvlHala na 200 Din in sicer v zlatu. Tedaj je bilo 100 tlatlh dinarjev — 400 srebrnih. Koliko znafin aggio v trenutku nam ni znano, najbrže bo carine m 1 kg 48—64 kron. Poročano je bilo, da se je carina na gasilno orodje odpravila. To bo brezdvomno vsak odobraval. Zakaj bi se nekaj jednakega ne naredilo tudi za zvonove, vsaj s« vendar s tem podpira javno bogoslužje, estetični čut ljudstva. Seveda ljudje sovražni veri tega ne razumejo; odtod prikazen, da tudi u svonenje ne marajo. Pri našem slovenskem ljudstvu t« prikazni nI, njemu so zvonovi pravi ljubljenci. Ali v Belgradu lega ne vedo, kar vedo eelo Lahi, ki na državne stroške vlivajo zvonove v zasedenem ozemlju. Po tarifi št. 667 so bile cerkvena are proste uvozne carine, po novi uredbi 7,naša «arina za ure 60 Din. Ali niso zvonovi jeden del javnih časovuikov, turnskih ur v zvoniku, ki pomagajo vzdrževali časovni red v župniji. Za klavirje znaša earina 125 Din, za harmonije 100 Din, r.a harmonike 125 Din na 100 kg. Harmonike se bolj protežirajo — kakor zvonovi, zanje je carina 100 Din, 200 zlatih Din, ne za en zvon, za vsakih 100 kg bronovlne. Zakaj smo to napisali? Zato, da se ve! Zato, ae ve. da je sedanja uvozna earina za zvonove pravi atentat na zope ljudstva, kar onemogoča vsak- l«ro konkurenco v zvonarskl Industriji. * • • g Situacija oblačilne industrije v češkoslovaški hidnstriji. Stanje oblačilne industrije, posebno moške in ženske konfekcije, je tik pred katastrofo. Notranja poraba je razmeroma neznatna v primeri s produkcijo čeških tvorniških podjetij. Da bi se krila domača potreba, bi zadostovalo samo nekaj večjih tvoraic. Središče oblačilne češke industrije je zlasti v Brnu, Prostejovu, Pragi. Zaradi visoke carinc, zaradi omejenega izvoza v nasledstvene države, ki vsak izvoz iz Češkoslovaške ovirata, je češka oblačilna industrija trpela ravno tako kakor zaradi neljubih valutnih razlik. Kakor znano, je šla prejšnje čase češka konfekcija zlasti na jug. Danes pa ne gre ne v Avstrijo, ne v Jugoslavijo, ne na Romunsko, Jter imajo rečene države v primeri s češko krono jiko slabo valuto. Kar pa velja za Avstrijo, Jugoslavijo, Romunsko, velja še v veliko večji meri zlasti za Poljsko in druge dežele, kamor je šla nekdaj češka konfekcija. In i>osledice? Iz slednje tvornicc je odslovljenih na stotine delavcev. Državi se manjšajo dohodki na davkih, a sočasno raslejo izdatki, ker mora podpirati na tisoče in tisoče nezaposlenih oseb. Pač neveaela perspektiva v bodočnost. g Razdelitev arstrijsko-ogTskih dolgov. V Parizu se vrli konferenca strokovnjakov o vprašanju razdelitve dolgov bivše monarhije na nasledstvene države. g Ugodil« finančno stanje Albanije. Tc dni bo predložen albanskemu parlamentu proračun albanske države za 1. 1923.-1924. Izdatki so proraounant "a 17 milj. zlatih francoskih frankov, dohodki pa 'f miljonov zlatih fr. frankov. g Petkronske novčanice t r>.Skof.lovaški potegnjene iz prometa. Češkoslovaška je potegnila petkronske novčanice s datumom 15. aprila 191« ir. prometa. Veljavne so samo Se do SI. decembra. g žitni trg. Na novosadski produklni borzi ho bil« cene iitu sledeče: pšenica: 15.80—15.90 K, oves 10.75—10.80 K, ječmen 10.75 K', koruza 13.— kron, pšenična moka (št. 0) 22.70 K. g Vrednost zlatega denarja v Avstriji. Od 13. t. m. ej določen v Astriji sledeči uradni kurz za zlat denar: avstrijski in mažarski enostavni dukali 145 tisoč 100 pap. n. a. K, avstrijski, mažarski in li-htenštajnski desetkronski zlatniki in črnogorski de-setperperski zlatniki 128.100, francoski zlatniki od 10 frankov 119.500 n. a. K, nemški zlatniki od 10 mark, angleški zlati sovereigni (1 funt št.) 311.700, ameriški desetdolarski zlatniki 640.500 n. a. K. g Polom dveh budimpeštanskili bank. V Budimpešti ste ustavile izplačila dve banki in sicer bu-diinpeštanska PallFy banka (denarni zavod prebuja-jočih se Mažarov) in Poljedelska kreditna banka. g Sol v češkoslovaški republiki V Češkoslovaški se porabi vsak dan kuhinjske in obrtne soli 70—80 vagonov. Ko se bo pričelo pridobivanje soli v novem solnem rudniku v Slovakih, so bo solna produkcija tako dvignila, da bo ž njo popolnoma krita vsa domača potreba. Cerkven! vestnik. c Vatikanske vesti. : Osservatore« pri-občuje uradno naznanilo, da je sklican kon-zistorij, in sicer tajni na dan 11., javni pa na dan 14. t. m. Kot svrho konzistorija navaja »Osservatore« imenovanje novih kardinalov in škofov. Za kardinale bodo imenovani nastopni prelati: P. Ehrle, S. J., nekdanji prefekt v vatikanski knjižnici, ki ga veže s papežem dolgoletno prijateljstvo, temelječe na skupnem znanstvenem delu; P. Ehrle je rojen Virtemberžan; — dalje msgr. Mori, tajnik koncilske kongregacije; msgr. Locatelli, nuncij v Lizboni; msg. Bon-zano, apost. delegat v Washingtonu; msgr. Tosi, nadškof v Milanu; nadškof Charost v Bennesu; škof Touchet v Orleansu, ki ima velike zasluge na obnovi odnošajev med Parizom in Vatikanom, in končno škof Reig y Casanova v Toledu. Vsled teh imenovanj bodo potrebne razne osebne izpremeinbe v vatikanski diplomaciji. Kot delegat za Washington se imenuje sedanji tajnik kongregacije za propagando in bivši delegat v Indiji in na Japonskem msgr. Fumasoni-Biondi. na njegovo mesto v vatikanu pa pride dunajski nuncij nuncij Marchetti-Sel-vaggiani; v Lizbono pojde sedanji nuncij v Belgiji msgr. Nicotra, na njegovo mesto pa pride sedanji delegat v Carigradu msgr. T>olci. —- Grof Salis. poslanik Velike Britanijo pri sv. stolici, odide s svojega mesta; njegov namestnik bo grof Russel. — O priliki potresne katastrofe v Chile je sveti oče škofu v La Serena brzojavno izrazil, svoje sočustvovanje in naročil nunciju Aloi-si-Maselli, naj enako sočustvovanje sporoči tudi chilski vladi. c Za apost. upravnika v poljskem d?Iu /g. Šlezije je sv. stolica imenovala provinciala nemške in avstrijske salezijanske province na Dunaju p. dr. Avgusta Hlonda. c Osebne izpremembe v cerkvi. Za nasl. škofa v Adraji in pomož. škofa v Kolinu je imenovan stolni kapitulnr Stoffels, za pomož. škofa v Olomucu je določen kanonik dr. Schinzel. — Komisiji za interpretacijo cerkvenega pravnega kodeksa so dodeljeni p. Tomaž Esser, msgr. Mannuccl, msgr. Jul-lieu in p. Seredi, O. S. B. c f Msgr. Livinhae. Umrl jc generalni predsednik misijonarjev v Afriki, znan pod imenom >Beli očec, msgr. Livinhac. 17 let je sam deloval v Afriki kot misijonar, nato pa 33 let stal na čelu svoje kongregacije. e Tzobčena rlnliovnika. Acla Apostolicae Sediš z dne 15. nov. t. I. prinašajo dekret kongregacije sv. Oficijn, s katerim se voditelja češkega odpadniškega gibanja, duhovnika Dvorak in Sva to s, iz-občujeta iz cerkve. c Kongreganišli, sedanji in bivši člani dijaško Mairijine kongregacije v zavodu .-v. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano ste vabljeni k igri >Sv. Vid-:, ki jo vprizore dijaki-kongreganisti v zavodu v nedeljo 10. decembra t. 1. ob pol 4. uri popoldne. — Vodstvo dijaške Marijino kongregacije. DRAMA. Sobota, 2. decembra: JACK STRAW. Delavska predstava. Izven. Nedelj«, 8. decembra ob 3. popoldne: KROJAC12K JUNACEK. Izven. — Ob 8. zvečer: IDIJOT. Izven. Ponedeljek. 4. decembra: PLOHA. Red B. Torek, 5. decembra: ZAPRTO. OPERA. Sobota, :!. decembra: CARMEN'. Red C. Nedelja, 3. decembra: GORENJSKI SLAVCEK. Izven. Ponedeljek. 4. decembra: Zaprto. Torek, 5. decembra: JENUFA. Red A. Prosveta. pr Petkov koncert v TJnioiiu, ki ga je priredilo »Jugosh nov. udruženje« jo sijajno uspel. Dvorana razprodana, dr. Čeri-n o v orkester, dasi nekoliko zmanjšan, je enako točno kot zadnjič igral Dvorakove Legende. Matičen zbor je še vedno najmočnejši pa ima tudi najboljši glasovni material, najbolj izenačene posamezne glasove, pel je z ognjem. Najbolj so se poslu-šavci zavzemali za Foersterjevo: >Z g 1 a s n i m š u m o m s k o r ac, ki je mogočen pa blagoglasen zbor, marsikakim toplim mestom, lepimi stvarnimi nasprotji, in se posebno v drugi polovici čvrsto stopnjuje. — Zbor »Z v e z e j u g o s 1. železničarjev« ni številen, pa se resno trudi in dela. Pel je dve Devovi, katerih zlash' druga poizkuša dati v melodiji in harmoniji čuvstvom novega izraza. »Ljubljana« se je najbolj odlikovala s Premrlovim-M e d v e d o m «, ki je bil pač najtežji, dasi ne najdaljši zbor tega večera, pa ga je navzlic obilnim alteraciiam in nevarnim modulacijam nepričakovano čisto in zanesljivo odpela: Škoda, da zbor ni še enkrat tako številen — to bi bil učinek! D e v o v a barmonizacija narodnega napeva na Gregorčičevo »N j e g a n k je prav dobra, vendar je zadnji del malo dolg, konec pa zopet zelo učinkovit. — »S 1 a ve cc se je od lanskega leta nepričakovano izpopolnil. Obe H a t z e j e v i je pel s toplim razumevanjem in dosegel lepo stopnjevanje. — »Ljubljanski Zvon« je dosegel svoj najlepši uspeh in zasluženo priznanje s Premrlovim živahnim, krepkim moškim zborom N a d a n I«, ki se proti koncu v ogromnih sunkih poganja proti višku. V mehki, z bolestjo prepleteni Adamičevi »T o ž b i« je morda za las preveč poudarjal posamezno misel. Vsi združeni moški zbori so zapeli Adamičevo »Molitev« s spremljanjem Fanfar (trobil), da je srca pretresalo in hotelo dvorano raznesti. K. pr Alojzij Remec: »Kirkcc. Verižniška komedija v štirih dejanjih. Remčevo »Pavlot in >I\ir-koc je v prošlih sezonaJi dalo mariborsko gledališče iu kritika je priznala obe deli. V Ljubljani Remec doslej še ni prodrl r narodno gledališče — če izvzamemo gostovanje Mariborčanov s >Pavlo« ob kongresu gledaliških igralcev. In vendar jo Remec upoštevanja vredon mož med našimi redkimi dramatiki. To smo čutili prošlo nedeljo v Ljudskem domu, kjer smo gk-dali njegovo >Kirke<. pr Spored koncerta g. Julija Betetta, ki se vrši v pondeljek, dne 4. dec. t. 1. ob 8. uri v Filliar-monični dvorani. 1. R. Strauss: Jutri, R. Strauss: Noč. L. M. Skerjanc: Fragment de Ia >Chan3on vio-lettec. 2. V. Novak: Morja iz cikla »Panc. Izvaja na klavirju ga. Dana Golia-Koblerjeva. 3. E. \V. Korn-gold: Pesem Pierota iz opero »Mrtvo mestot. 4. D. M. Skerjanc: Slovo od prijatelja. L. M. Skerjanc: Samotno pirovanje pomladnega dne. 5. F. Liszt: Balada v h-molu (klavir). 6. J. Brahms: V gozdni samoti. ,T. Brahms: Na grobišču. F. NVelngarten: Ljubezni pir. — Vstopnic vseh vrst je šo dovolj na razpolago, na kar opozarjamo občinstvo. Iste so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in na večer koncerta od 7. ure dalje pri blagajni. ljudski orler. ?Kirke< — kdo no pozna Homerjeve priče o njej, Odiseju in njegovih tovariših, ki jih je spremenila v — svinje? Sam Odisej se je s čudežno zeljo rešil. Berta, mlada goriška begunk« je s svojo energijo poptala iz upravnice lepega posestva — lastnica in prvi uspeh je bil verižniško znslruplje-nje, ki jo je gnalo naprej. S pomočjo raznih >zveze j»i postala milijonarko, okoli katere se gnete vse, kar leze in gre — sove vse preračunjeno na lastni dobiček. V verižtiiski svet pade ob polomu Berlin znanec iz lepih Idealnih let — filozof Kerševan v nadporočniški uniformi. Božansko zel poštenost/ ima s seboj in moderna Kirke ga ne more obvladati. Ne z ljubeznijo ne z intrigo. Sama je veriž-uištva tako prožeta, da niU s Kerševanovo pomočjo ne more v idealnost nazaj. In Kerševan — Odisej mora iti, mora iU, ker v verižniško gnilobo pride šo klic z Itake, iz »olnčne Goriške, kjer čaka nanj Penelopa —• dobra učiteljica Vera... To je dejanje, ki ga prepletajo kupčije od prvega akta ob polomu, ko se Berta vrne s fronte, pa do božičevanja verižnikov v drugem aktu in v tretjem na Bledu, kjer je mislila Berta začeti s svojim filozofom novo življenje, n ni šlo. Ko odide »človek božji« v četrtem iz Bertinega domovanja, se Kirke v resigniranem obupu vda družbi svojih pri-jateljev-verižnikov, dokler jih zdrava hlapca Tone in Janez ne vržeta iz hiše. Igra je bila dobro insoenirana, dobro zasedena in dobro obiskana, Kakor zasluži. Izmed igralcev so dobro rešili in podali svoje vloge Berta, učitelj i n Ošaben. Učitelja in Ošabna bi moral š« posebej podčrtati, ker njuni kreaciji sta bili zare« mojsterski. Kirke io igra, ki bo v prihodnost rastla. Dr. 3. IA ' vestnik. OTliški krožek Krakoro—Trnovo. Danes ob' 3 uri dekliški sestanek. Udeležba obvezna za vse članice. — Odbor. d Kot priprava za dijaški dan bo v kongre- gacijski kapeli v cerkvi t,v. Jožefa tridnevnica v čast Brezmadežnemu Spočetju. Vljudno se valbijo vsi dijaki Začetek je v torek, dne 5. decembra ob pol sedmi uri zvečer. Vstop v kapelo iz cerkve na levo. TuristSka in šport. ot vorjene planin, koče SPD. Celo zimsko sezono bodo otvorjene in oskrbovane sledeče planinske kočo in hoteli: Hotel >Sv. Janeze in >Zlatorog< ob Bohinjskem jezeru 523 m. Valvazorjeva koča 1180 m pod Stolom, Bistriška koča 601 m v Kamniški Bistrici in Ruška koča 1240 m pri Sv. Arehu na Pohorju. Kukor lani bo odprta tudi letos v Coj-zovi koči zimska sobica spodaj v pritličju. Čujemo da bo v letošnji zimski se/.oni oskrbovana najbrže tudi koča na Vel. planini .1558 m nad Kamnikom. V slučaju, da se ta namera uresniči, sporočimo o tem pravočasno in podrobneje. (TPR.) Izleti t Alpah so v sedanjem času še vedno ugodni in priporočljivi. Predvsem priporočamo obisk naših divnih alpskih dolin kakor: Vrat« (iz Dovjega mimo Suma Perlčnika), Planica pri Ratečali (izvir Savel), P i š e n c a pri Kranjski gori, Kot in K r m a (iz Dovjega), Kamniška Bistrica (iz Kamnika). Karavanke (naša, prisojna stran) so domalega kopne in je prvi jesenski sneg razven v kontah in grapah popolnoma izginil. Lahko pristopni »o še vedno sledeči vrhovi: Dovška Baba J892 (iz Dovjega), Golica 183.5 m, Hruški vrh 1777 m in Klek 1754 m (iz Jesenic), Vel. Stol 2236 ra (iz Žirovnice), Vel. vrh 2088 m in Visdkn gora 1967 m v Košuti (iz Tržiča), Zaplat« 1818 m nad Preddvorom (iz Kranja), in Urška gora 1696 m (iz Slovenjgrad-ca ali Guštanja). — Kamniške Alpe kažejo v legali nad 2000 m že nekoliko snega, vendar so: Vel. planina 1558 m nad Kamnikom in Krvavec 1853 m ter Kamniško sedlo 1021 še vedno nrnapor-ne in tudi v tem času zelo priporočljive, lahke ture. — Pohorje imn po glavnem grebenu (i. s. od 1200 višje) od Roglje 1517 m do Vel. kope 1542 m že krog 20 cm snega. — Povsod je ob vedrih dnevih sedaj krasen razgled in na solncu (ako nI vetra) zelo prijetno toplo od 9. do 16. ure. Ker so tla zmrzla in vsled slane skale, ploSče, trava i. dr. opolzko, priporočamo nn turah dereze, posebno v jutranjih urah I (TPR) Zgubila je v četrtek, dne 30. novembra žena državnega uslužbenca od Ambroževega trga po Poljanski cesti do me3tne aprovizacije pompaduro, v kateri je bilo nad 850 K. Pošten najditelj m naproša, da oddn najdeno na policiji. F^AŠIVIUA sr priporoča. Izdeluje celotnc obleke, plašče in kostume po ioko nizki ceni. — Noslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 5174. Za manjšo parno opekarno pri Ljubljani iščemo strojnika h je vešč celotnem OPEKARSKEGA, ebrula. — Ponudbe pismeno ali u*tm'j-no n,i OBRTNO KREDITNO ZADRUGO v Ljubljani, Pra/.aUovn ulica 3, pritličje. Solicitatorja izurjenega v vseh poslih večic odvetniške pisarne r zmožnostjo, da samostojno obračunava, vodi ek-seltucije, koledar, evidenco itd., tudi vpokojenega sodu. uradnika, sprejme odvetniška pisarna v F.jub-liani. — Ponudbe pod »Solicitator« št. 5216 nu upravništvo lista. Opozarjam, du tiom sodniisko postopal proti vsake-[tt:, ki bi ie širil neresnične vesli o delanjih, katerih so me obdolžili tukajšnji -niTiučim. / a d v o r, 2. deccmbrn 1922. J02EF PERCIC. Gospodična vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, želi za popoldanske ure pripravne službe. Ponudbe na upravo lista pod STENOGRALKA«. Elektromonferja sprejmem, ki ima večlelno prakso v montaži visoke in nizke napetosti menjalnega loka. Starost 2S do 40 let. — Bit mora trezen in pošten. — Refleklanti nai se obrnejo na elektrarno CF.SENJ, p. St. Vid nad Ljubljano. 5195 Služba organista in občinskega tajnika je razpisana. Plača dobra. — Naslov v opravi lista pod štev. 5186. DEKLICA POZIV! Vse one, ki so bili priče, ko jc dne 16. sept. t. I ob pol 13. uri nri križišču Komenskega ulice, in Rcsljeve ceste nek mlad kolesar zavozil s svojim kolesom nod moj avtomobil, prosim, da sporoče svoje naslove na pisarno g. dr. Josipa Hacina. odvetnika v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8, ker sicer utrpim krivico. MIHAEL OMAMEN. 'v TirTTZF^rj&ZZZjJU^.1! TCBfftfn Iščem za takoj ali pozneje stanovanje sesfoječe iz 3-5 sob, kopalnice ild. profi dobri najemnini Prednost imajo stanovanja v novih hišah. •— Ponudbe pod »VISOKA NAJEMNINA 5194» nn upravništvo »Slovenca*. poštenih staršev, želi m e s la kui VAJENKA v kaki trgovini v mestu ali na de£eli. — Ponudbe sc prosi n« upravo »Slovenca« pod številko 5208. Postrežnico ure iščem. Dobi za- jutrek in dobro plačo. Istotam sc sprejme rinifio 'rcm odraslim osebam; iudi UcRId plača 500-600 kron. -Več pove gospa I". CUCEK, Sv. Flori-jana ulica štev 21. 5214 15 letna DEKLICA močne postave, bi se rada izučila v trgovini. Pojasnila daje Kmetijska zadruga v ftmartnem pri Litiji 5172 J^ MESTO OSKRBNIKA išče bivši podčaslnik in večletni orožnik, vojen vseh kmečkih opravil. Gre na več-je posestvo, cvenl. kot1 gozdni, lovski čuvaj ali podobno. Ponudbe pod »7.A-NESI IIV 5199« na upravništvo lista. šivilja za perilo, cerkveno in drugo, za na dom in po hišah, se priporoča. — Naslov pove upravništvo »Slovenca«; pod Stev. 5176. Trgovski valjčni mlin išče samskega mlinarja. Stanovanje in dobra hrana v hiši. Predpogoj: treznost in poštenost. Naslop od 1. do 6. januarja 1923. - Ponudbe pod »TREZNOST« na anončno družbo Aloma CompanY. IJubljana, Kongresni trg M. Za lesno industrijo iščemo: knjigovodja zmožen lasčine, event. iracoščine, poslovodja (kot namestnik šefa) jarmista (gafrisfa) Vsi le prvovrstne, zanesljive in izkušene močil VSTOP 1. januarja 1.1923. V ponudbah so staviti pogoji! — Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod Številko 5190. Stran 6. Proda se štedilnik (/o rabljen). Naslov sc izve v upravi Slovenca« pod štev. 5210. Vabilo na OBČNI ZBOR OBRTNE CENTRALE v Ljubljani za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r 7. z o /., ki se vrši 12. DECEMBRA J922 ob 5. uri popoldne v njenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo nučelstva; 2. poročilo nadzorstva; 3. odobritev računskega zaključka in sklepanje glede porabe čistega dobička. 4. prememba pravil; h. sklepanje o likvi-duciii m volitev likvidatorjev, ev. volitev načelstva; 6. volitev nadzorstva. — V slupaiu nesklepčnosti se vrši čez pol ure drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zastopanih deležev, izvzemši za sklepanje glede likvidacije. Za Miklavževo darilo in NOVO LETO je več novih modelov lično izdelanih športnih vozičkov /a olroke poceni na razpolago. »TRIBUNA« tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovsku cesta štev. 4. s posebnim vhodom, v sredini mesta, )zir. v smeri proti juž. kolodvoru, Iščemo za mirnega gospoda. Ponudbe so takoj nasloviti na poijtui predal št. 102, jubljana. Ob sprejemu ponudbe sobo hikoj ogledamo in prosimo, da se nc odda drugam 5163 Dote šivalni stroj StNOER (RingschifO naprodaj. Na ogled je v slaščičarni ERŽEN, Ljubljana, Kongresni trg štev. 19. 5198 Z V S nt v bližini mesta neproda). — Več vove MENCEJ, Ljubljana, Gradišče štev. 12. 5197 SLOVENEC, dne 8. decembra 1939. »SCHILDE« SUŠILNE NAPRAVE ZA POLJEDELSTVO Sušilnice za sadje. — Eluvage-napiuve. — Mala sušilnica. — Vse dobavljivo v najkrajšem roku. »GEFIA« A. G., WIEN I., j Hing des 12. Nov. No. 10. — Brzojavni! naslovi: GEF1A, W1EN. 5145 j Rtov. S0 PRODAJA VINA. Ravnateljstvo nadbiskupskth dobara v ZAGREBU prodaja vino letnikov 1921 in 1922 v večjih in manjših partijah. Rellektenti za to blago noj se izvolijo obrniti nn gornje ravnateljstvo (Zeoreb, Vlaška ulica štev. 75). Hiše, stavbne parcele, VILE, POSESTVA, GRAŠČINE in TOVARNE, rudniki, vodne moči ild. naprodaj. Pojasnila daje FF. SCHANTEL, konces. posredovalec z nepremičninami, Mestni tr^ 18 naprodaj je velik lestenec 52-svečen, za plinovo, električno in ace-tilensko razsvetljavo, v popolnoma dobrem stanju Uporaben je za velike dvorane, cerkve itd. — Vprašanja na: Posestva naprodaj! Gostilna m mesarija i. 12 orali zemljišča pri postaji; Posestvo ! zemljišča, gosposl 'Ml hiša z mven' ;rjem. i instalater, Kačičeva ulica št. 2-a, ZAGREB, Telefon 23 - 68. z :f00 orali, parria žaga z inventarjem. Graščina z 180 orali z bogatini inventarjem. — RAZLIČNA POSESTVA od 5 do 300 oralov. - INDUSTRIJSKA PODJETJA, GOSTILNE in KAVARNE v mestu in na deželi, TRGOVSKE in STANOVANJSKE HIŠE. VILE, TRAVNIKE itd. pri na drobno na debelo oprema pnevmatik* najceneje Ja €i©i*fi^f VMpa, Cosnosvetska cesta M 41. fi/Mgjr Lastne garaže in delavnice. PrenovtJevonJ« hi poprovo GRHmOFONOV in drugih godbenih strojev izvršuje strokovno in ceno delavnica za precizno mehaniko A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ul. 5. — Dobijo se posamez. delL Tovarna Jos. Reich Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Selenburgova ulico i Barva vsakovrstno blago :: Kemično čisti obleke. :: Svetlolika ovratnike, zapestnice in sraice Podružnice: MARIBOR (Oosposko ulica 38), "NOVO MESTO IGlovni :: trg). KOČEVJE štev. 39. :: Ob priliki nenadomestljive izgube, ki naš je zadelo vsied smrti našega iskreno ljubljenega očeta in tasta, starega oče!*! in pradeda, strica m svaka, gospoda Aleksandra Gruberja izrekamo tem potom vsem, ki so nam v bridkih urah bodisi z besedami, bodisi pismeno izrazili svoje sožalje, najtoplejšo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo za mnogobrojno in č«-Jčečo udeležbo pogreba ter za poklonjene lepe vence in cvetke, ki jih je blagi pokojnik v svojem življenju tako ljubil. V L i u b 1 i a n i, dr.e 2. decembra lr1?. SABINA RANTH. PAVLA POEGER. FANI PETZ in ZOFIJA BCRGEK. Zahvala. Z« vse obile dokaze iskrenega sočutja povodom prerinit ?mrii našega iskreno ljubljenega sina ozir. brata, gospoda Emesta Thenerschiih izrekamo tem potom vsem iskreno zahvalo. Prav posebno zahvalo smo pa dolžni častni duhovščini, gg. inženerjern in vsemu uradništvu progovne sekcije drž. železnice in lužne železnice in vsem, ki so blagega pokojnika spremili na zadnii poti, gospodu zdravniku dr. Divjaku zu njegov veliki trud, vsem darovalcem krasnih venccv, in sploh vsem, ki so kakorkoli čustvovali z nami. Žalujoči rodbini: THEUERSCHUH in BOLHAR. Zahvala. 7m izraženo nam sočutje povodom prerane izgube našega nepozabnega soproga, sina, brate, svaka in strica, gospoda Cirila Prijatelja strokovnega uradnika kmetijske družbe, zu poklonjcno krasno cvetje ter mnogoštevilno čaščeče spremstvo no pokojnikovi zadnji poti, se vsem prav iskreno zahvaljujeta globoko žalujoči rodbini PRIJATELJ — OMAHNOVA, Ljubljano, 2. dec. 1922. K, TROHAl v MARIBORU, Slovenska ulica 2 3CR8RH!3n9RHRKRKiHRSBSRia8EBBa enonadsttopne, v mestu Brežice ob glavni cesti ležeče, sposobne tudi za obrt ali trgovino, takoj naprodaj. -btotam ie tudi naprodaj velika ZAHVALA. 7.a vse dokaze iskrenega sočutja ob priliki izgube no-sega preljubega soproga m očete, gospoda Mihaela Lukanca polkovnika v pok. za tako mnogoštevilno čaščeče spremstvo se vsem, Jasli ie slovnemu čoštniškemu zboru prav iz srca zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 2. decembra 1922 ŽALUJOČI OSTALI. tapredaj hiša - vinska KLET in KAŠČA. Pojasnila SČINt: v daje OSKRBN1STVO BREŽICAH GRA-5134 s prostim stanovanjem in vrtom, v sredini mesta. — Naslov .se poizve pri upravništvu »Slovenca« pod; številko 5205. i mo in seoo5 prešano v beiah, slama 430, seno 780 K iranko vsaka postaja v Sloveniji. — Dobavlja: PUKL, Viic.e, Šoštanj. lepo, dobro ohranjeno, iz Irustovega lesa, obstoječo iz dveh kredenc, mize, 6 stolov, pisalne mize, ure .11 visokega divana. Prodam tudi posamezne kose. - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 5149. * "i y tat 'St BENCIN PNEUMATtKA OLJE VSA POPRAVIL A MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi jUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. L Mmos Ljubljana, Msstiii trs 15 ; riporeča n jo iisinlkcf In solnčnlkov la sprehajalnih palic, Fo:ravllati){ai in solidno! ....... §[ &r#*!lbenii posSiežše ing. Dikit in drug Urnim, Bohoričevi! ulica 26. se priporoča za vsa v to stroko spada,oča dela. 3GSP0SVETSKA C. 2. - LJUBLJANA Slvv.nl stroji In tlro;i za pletenje. iborna konštrubcija in elegantna iz-ršitev iz tovarne v Uncu. Ustanov« j Ijeua !. 1667. Co&lo je ravnokar »eS. jo ste vi.o strojev sa vsako obrt. Vezenja policaje bre«. p ačui . Pisalni st ojft ADLER. Ceniki zastonl in franko. Ko« lesa iz pivih tovarn: Dttrkopp, StyriB, Wafiou* rad. Ljubljana, Sv. Florijana ulica 23 priporoča svojo bogsfo zalogo kuhinjske posode, orodja, kovanja in drugih potrebščin. Cenj. občinstvu priporočam svetovno znane ŠiVdine Str£C v v~eh opromali rodetns - o in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, igle za vse sisteme. Edino ie pri DOUBUdAfifl Sv* Pet?a nasip 7. Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, (toirebšc co za šivilje, urojjače, cevtjarje, ssdiar-te, gumbi, žlica, nož;. Na veliko m malo. Večletna garancija. Cene najnižje. *i4sSl, podgane, stenice, Scurftt m v na -oiftceii mora poginiti, »ko poraDliati in D; ti iifiiboljc praizkaSena m eplosno bvaJitinn .rtnldtva, Kot proti poljskim in bitnim mišim K 23. «a podi:« :iu K 2B za dtiorko K SO za stenico ti 28 nmoevaiue. moljev K 10 in 20; proti m?čosom K 10 in 20 ma/ilo proti ušem nri ItaAeb li 10 —. in živini K 10—; Ba uši v obleki t. merilu K 10 in So pruii mrAea;i oa andtu in aelesiRfll proti mravljam hud to S.. Posiljn pu i'.07vGtiu ZnTii-i /.n ekapori M. Jiln er, Petriijsia ul 3. Z greb 39. i'r ovoerj ;rl vedjem odjoma »otu«t. JETIKA! Dr. Pečnik ordinira za Jetične izven torka in petka vsaki dan v: Št. Jurju ob južni žel. pri Celju. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. za daniš, gospode in otroku po znižanih cenah pri A. SINKOVIC nasl. K. SOSS 1JU8LJ N i, Mesini tre) Stev. 19, ŠIVALNI STROJI »ORiOSMAL VICTORIA« najboljši, z 10 letnim jamstvom, dospelil Cene primerne! - LOVRO REBOLJ, KRANJ, Kokrško predmestje Stev. 24. pianins, harmonije, (tudi igrane) na obroke in posodo. — Največia izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloi^a vseh glasb, instrumentov, strun in muzilsalij na debelo in drobno. — l\Mi Breznik, Ss. uč. Glasb. Mat., LiuDlIons, Kongresni iro 15 Stroje n ž^os in in obdelavo lesa, vsaHovpstns, nrsj-novejše hnnstpuli-cije dnbaiiiia tnlio] p& na]ni2ji csn i i i jugesiou. shiadišča 8SLIERHERRE MEH Kili., RreifBnsEBPSfrasse Kr. 56. Kr, okrajno sodišče na Vrhniki, odd. I„ daje na znanje, da se bode prodalo, dne 11. decembra 1922, ob 14. nri na licu mesta v Polhovem gradcu št. 60 na javni dražbi posestvo Janeza in Antona Pečan, posestn. iz Polhovega gradca, vlož. št. 54, 55, 174, 192, 167, k. o. Polhov gradeč in vlož. št. 76, k. o. Babna gora, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja ter 4 travnikov, 4 pašnikov, 8 njiv in 5 gozdov v skupni površini 7 ha 21 a 41 m2. Izklicna cena vsega zemljišča znaša 180.000 K. Vadij 10/ž izklicne cene. Natančni dt-ažbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču med uradnimi urami v sobi št. 2, ter se bodo tudi pred pričetkom dražbe interesentom objavili. KR, OKRAJNO SODIŠČE NA VRHNIKI, dne 25. novembra 1922, VELIKA ZALOGA klobukov in slamnikov se dobi pri Franc; Cerar iovarnar v Siobu, pošla Domžale. Prevzemajo se tudi siari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVIČ i TRŠAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica šlev. 5. Sprejemanje v sredo. Zaluya v Ceiju, Gosposka ulica 4. »Pri nizki ceni« »Pri nizki ceni« ISS11C ŽHRGI, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Stev. 3 Priporoča veliko zalogo raznega perila, posebno ZIMSKIH PO' TREBSČIN, jopic, srajc, hlač, rokavic, nogavic, otroSke volnene obleke, kapic itd., PO ZNIŽANIH CENAH, -»t — Posebne priporočljivo za Miklavža in Božična darila. FmmmmmmmmmmmmMkmpsiiiiii — ■■ mm mm — —T] iwr NajcenejSe darilo | i za Miklavža kupite pri tvrdki Ložar & Bizjak! S na Sv. Petre testi 20. Imamo vedno v zalogi športne in mornarske g I obleke za ttelke, zimske suknllle, čepice itd. Obleke za gospode. Obleke | lSmmr po meri izdelujemo po najnovejšem kroju. BBHM&MBai Btov. 267. 8EBVENEC, (fire S. 3«smSra r©22. Btran 7» ERSON GUMIJEVE PETE PODPLATI ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno Oobe se v vseh boljših trgovinah z usnjem ter na debelo BERSON-KAU6UK d. d., ZAGREB, WILSON TRG 7. pri : t ± mastni lesarski mojstar Ljubljana, Linhartova ulica it. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli leg, kakor tudi cele gozdne parcele. ! f ♦ ♦ t 1 RflZfilfls* V ponedeljek, dn« 18, decembra 1922, ob 10. uri dopoldne ne ▼t« NA LICU MESTA ▼ Mariboru, Mlinska ulica Stev. 15, prostovoljna javna dražba. Proda te HISA z vrtom, v hiši se vrši stara gostilniška obrt — poprej znana Šoštaričeva gostilna. Najnižja ponudba znaša 2 milijona jugoslovanskih kron. Ponudniki morajo pred začetkom dražbe položiti 10% varščine. Hiša •• proda tudi pred dražbo, ako to kupec želi, Natančnejše podatke glede dražbenih pogojev, obsežnosti objekta itd., dajeta sodni komisar dr. Franjo Firbas, notar v Mariboru t«r zastopnik lastnika dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru. LOKOMOBILE VVolf, Lanz Shuttlenorth od 20-350 HP, Naprave? rta sesalni Dentz, H. A. M. KOrting, K01«-Ehrenfeld od 16—140 HP. Dobavljive takoj od skladišča z jamstvom na obratno sposobnost Maschlnenfabrik J. Gosztonyl, Wien VII., Stiftgasse 7. Fabrik MOdling bei Wlen. Potniki v Ameriko pozor! United American Lines inc, prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburga-Southamptona inCherbourga v Nevozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja Simon Kmetec zastopnik za Slovenijo Ljubljana, Kolodvorska ulica št 26. Jugoslovanski kreditni zavod reglstrovan« zadruga t omejeno zavezo v Ljubljani Marijin trg it. 8 ob Ljubljanici PODRUŽNIC« V MORSKI SOBOTI obrestuj« hranilna R1I brez odbitka rentnega in vloge na knjižice po 9 |2 jO invalidskega davka. Večja vloge z odpovednim rokom In vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi Telefon It. 54. višje po dogovoru. Ček, ra?. it. 11.325. Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn B6scndorfer, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schvveighofer, Stingl itd. —• Tudi na obroke. Jerica Hubad, roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5. nniHinanniiiiiaRiii Naznanilo! RanaaaiBRiRiHaai Naznanilo! Vljudno naznanjam cenjenemu, občinstvu, d« •»em svoi brivski in česalni salon moderno preuredil m p o v r č d I, dn mi bode mogoče 5c boljše poslreči svoje častile obisko-\alcc. Tudi sem uredil POSEBEN KABINET zn MANIKURO in MASA20 z električnimi aparati, zn negovanje obraza in rok. Cenj. dame pa »pozarjam, da prevzamem vsa v lasno stroko spadajoča dela po zmernih Cenah. - Imam tudi veliko zalogo PARFUMOV in TOALETNIH POTREBŠČIN Vhod za manjkuro in masažo za dame skozi vežo. Za dosedanjo naklonjenost sr zahvaljujem in se hidi vnaprej priporočam 7. odličnim spoštovanjem ALEKSANDER GJUD brivski salon, Ljubljana, Kongresni trg št. 6. niRRiMBaiiiiiaiiiiRiiiiiiBiiiRiKiaiiiii Razno perilo za dame, gospode in deco priporoča tvrdka S. I B. ShnbBrnfi jfin, „ fi d. d. Dana) Gentnilo mttpitva»Jauislavljo Zagreb, Prlfai U, II. Poljske Železnice (tračnice, vo-žički, okretnice, kolesne garniture ln drugo). Žične železnice, meS. stroji za beton »Ransome«. Glavna reprezentanca za Slovenijo: Ho Žargi S Co., Wm, Martinova cesta Stev. IS. Dvonadstropna nova trgovska z lokali, stanovanji In kletmi •v Ljubljani : se ugodno proda. : ■ PoJasnUa da AnonEnl iav, DRAOO BFSELJAK t rjubl|ann, Sodno Milen St. d. č IHIliflllllllimi cigaretni papir In stročnice z novo banderolo Monopolne uprave »e dobiva zopel pri glavni zalogi A. Lampret, Ljubljana, Krekov trg tO. — Isiolam se dobi tudi konceptnl in ovojni (Pack) papir. Vam prenovi in strokovno shrani preno zime ob malenkostni pristojbini tvrdka 1GOBEG, GospasvetsHa c. i J v železnih sodih družbe Standard 011 Company of Nsw Vork ima v zalogi Krekov trg 10. »i. 14' »i* »i'1 '1* 4* 4* 4- •J'* ' trošarine dobavila talfojj „MARA" Mariborska rafinerija MARIBOR. Arhitekt in mestni stavbenik Viljem TREO Ljubljnna, Gosposvetska cesta 10. Telef. inter. it. 103. Ustanov, leta 1850 sc priporoča za zgradbe vseh vrsi ter i/vršuje načrte in proračune. prilika! POSeStVO obstoječe iz dveh hiS, gospodarskega poslopja, velikega Mi* nega vrta, velikega vrla za zelenjavo, dveh niiv, s staroznano gostilno pri »Lovskem domu« v bližini treh ribnikov (10 minut od Maribora), se radi opustitve obrti s celtnt inventarjem proda za 300.000 Din. - Reflektanti dobe natančnejša pojasnila pri losipu KAfALANU, Krčevina 70 pri Mariboru, nli pa pri tvrdki NIKJELS- BACI1IIR & SMI-RKOL). Ljubljana, Kolodvorska ulica Stev. 26. Posredovalci izključeni. Posredovalci izključeni Naznanilo. Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice tudi vloge na tefcošl račun ter jih obrestuje po najugodnejši obrestni meri. Enako kakor za hranilne vloge jamči tudi za vloge v tekočem računu mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. GORNJERADGONSKA OBČINSKA OPEKARNIŠKA PODJETJA ▼ ČEREŠNJEVCIH in BORECIH (prej last mesta Radgone), naznanjajo, da imajo pri svojem opekarskem podjetju v BORECIH, postaja Kreživci pri Ljutomeru, naprodaj še večjo zalogo zelo dobro in trpežno izdelanih b ožganih raznih opekarskih izdelke« kakor: Zarezno strešno opeko (Strangfalz)i bobrasto gladko strešno opeko; vse vrste žlebakov; izborno žgano ročno in strojno zidno opekot luknjasto (zelo lahko) zidno opeko, pripravno za med- in nadzidje; opeko za tlakovanje govejih hlevov (lasten patentirani izum); drenažne cevi v vseh potrebnih dimenzijah, kakor tudi razne strešne nastavke in okraske — vse po zmernih dnevnih cenah. V našem opekarniškem podjetju v BORECIH, katero je eno izmed najmodernejših in najpopolnejših podjetij te vrste sploh v Jugoslaviji, se izdeluje opeka tudi skozi celo zimsko sezono, Pojasnila daje in sprejema vsa naročila edino le Centrala občinskih opekarniških podjetij v GOR. RADGONI. Cie fiie, Transflilonligoe Francoska linijo Najkrajša ln najndobnejša vožnja ▼ Ameriko. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavonska banka d, d. v Zagrebu. VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila daje t Iv®n Kraker, zastopnik v Ljubljami, Kolodvorska ulica 41. biro za reklamacije pri železniški in carinski oblasti Karadjordjeva 71, i Sava Teleion 18-96 Brzojavi: TARIF, Beograd. Brzojavi: TARIF, Beograd. Daje vsa pojasnila v železniški, parobrodski in carinski tarifi in vrli kalkulacijo za prevoz in carinjenje blaga. Vrši superrevizijo plačanih pristojbin po železniških in parobrodskih tovornih listih in carinskili deklaracijah in zahteva povračilo preveč plačanih pristojbin. Reklamira pri železniški, parobrodski in carinski oblasti nedostav-Ijeno blago in obnavlja sodnim potom že izvršene reklamacije. Sprejema vsa posredovanja v železniških in carinskih vpralanjih pri pristojnih oblastih v Belgradu. Biro razpolaga s prvovrstnim strokovnim osobjem in izvršuje posl« najzanesljiveje in po najsolidnejši ceni. imo iz našege skladišča: Molino-spodnje hlače la za delavce. Delavske Zephyr-srajce, temne in svetle, ("".mi klot, delavske srajce. Bele moške srajce. Žensko perilo. — Ženske srajce nr z ročnim vezenjem, -mm Vse po najnl2j!h conah. NaJbolJSn Izdelava ln samo najboljše blago. „Z£-HGT, doma i prolinud perila, ZftGREB, llica 19. p a — Underwood pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe I a THE REX Co. LJUBLJANA Tel. 26S - GradlSče St. IO - Tel. 268 Opaograph razmnoževalni aparati so svetor« _n oznani_ Zahtevajte ponudbe 1 San. podpolkovnik Med. dr. Ritiard Jug ordinira tudi za civilno občinstvo v vojaški (garnizijski) bolnici na Zaloški cesti, konec tramvaja vsak dan od 11 do 1 ln od 5 do 6 popoldne. Popolnoma varno naloZHe svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI r. z. z o. s. — sedaj poleg nunske cerkve, 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „ UNION". Hranilno vloga 86 gg £! brez odbitka rentnega in obrestujejo po \l ID invalidskega davka. Vloge v tekočem račnnn se obrestujejo po 5 c|o Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po Primerna darila za Miklavža in Božič so tudi sum kater! se dobijo v vseh velikostih ln raznih oblikah pa zsofcio zsiiianili caJiab od pri-proste do najfinejše izpeljave pri tvrdki HRT. KR9SPER mestni trg 23 tsasprotf refssffss? in sfcer otroški od Din 25'— naprej ženski » » 100'— » moški * » liO'— » Hišni čevlji ln gamaše razne kakovosti po najnižjih cenah. i iniinviHii w Čašica iega delikafnega 1.1KERA je nepopisen užiiek! Priporočamo: COGNAC DALMATIA MEDICINAL in druge iz~ >: brane likerje, žganja, eksirakle in sirupe. :-: PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA DESTILACIJA V. M0RPURG0, Split. Zastopnik: Adolf Kordir., Ljubljana, Beeihovenova ulica si. 9. Tudi Vi se boste prepričali. iMnbljMl da je v VaJo korist, ako naročite najprej bogato ilustrirani katalog tvrdke H. SUTTMER (Imetnik Henrl Metre) V L|UBL|AN1 Stev. 2 preden se odločite za nakup. Ta katalog Vam bo svetoval resnično dobre ure special. znamke „1K0" iz lastne tvornice v Švici kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, nsmiz. orodje. Dalje: Krstno in birnun. darila In vso zlatnino !n srebrnino pa tud' porabil« pisdmcte, kakor škarje, ticSe. br.tve, last-strlJno- m brivske stroje, doze za tobak, svalcicc In »modne stekiorezce, or)2lqalnlhc, denarnice buoitc nobro In ceno Drl tvrdki Dr. ing. MIROSLAV KASAL Oblastveno pmrjtnl Etsrbsnl l«t. ln mestni itarcir.lk UUBU^MA, Slovenca^. Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.