Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 10 Din. na leto. 8> Spis! ia dopisi se poSiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 30 Din.	X Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije ta inserati pai
Posamezne številke se prodajajo po 50 par.	8	Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica,
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo „®btlnska uprava".
Poštnina plačana v gotovini« ; V Ljubljani, dna 16. avgusta 1922.
Slovanski orlovski tabor v Brnu.
Tabor v Brnu hoče pokazati svetu moč mednarodno organiziranih katolikov. Temu primerna je vsa prireditev. Na prostranem rivijeru ob Brnu, med žitnim klasjem in dimniki tovaren, se dviga v zelenem okvirju mogočna stavba, za katero je bilo treba skoro 20 vagonov lesa in 2 vagona železa. Od februarja-dalje je delalo 10 tvrdk in skoro dnevno po par ur cele čete Orlov in Orlic iz mesta in okolice na tej stavbi.
Podolgovati štirikot, dolg 700 m in 840 m širok, pokrivajo 4 ogromne tribune, garderobe za 11.000 oseb, prodajni šotori, sanitetna baraka itd. Že v začetku junija so bila glavna dela dovršena. Okoli 200 m dolgega in 166 m širokega telovadišča (za proste vaje je 15.000 lev. m prostora, za nastop nad 5000 oseb obenem) stoje tribune, visoke po 11 m, dolge (dve po 138 m in (dve) po 200 m in po 17 m , široke. Tramovje pod tribunami spominja na smrekov gozd; robove in ozadje okusno krase po umetniškem načrtu. 4000 voz in neštete samokolnice primernega materija-la so navozili na telovadišče, da je pripravijo za nastop.
Telovadišče ima svoj vodovod, telefon, restavracijo, pisarne, prostore za razstavo obrtnikov, sredi bočnih tribun dva godbe-na paviljona (po 90 oseb), bifeje itd., pred vhodom pik Orla-orjaka, ki nese orla z razpetimi krili (delo Myslbekovega učenca Fabianka). Čete bodo nastopale skozi vrata, široka 16 m. Iz tribun je krasen razgled na Brno in okolico. Za telovadiščem |je kopališče, ob njem vodi cestna železnica. Le par sto korakov proti mestu stoji šola, v kateri je nastanjena naša jugoslovanska četa. Število gostov iz tujih držav je Ogromno. Francozi, Belgijci in Angleži so prišli s posebnimi vlaki. Z gotovostjo pričakujejo najmanj 100.000 gledalcev iz če-hoslovaških pokrajin, mnogo tisoč v prelepih narodnih nošah. GodB je priglašenih 85, fanfar 10. 200 Amerikancev je že od maja v Pragi, drugi so prišli tik pred taborom. Dijaški nastop je določen na pondeljek 14. avgusta, nastop narodnih noš in prikazovanje narodnih običajev pa na torek 15. avausta.
VELIČASTEN SPREJEM NAŠIH ORLOV IN ORLIC V BRNU.
S posebnim vlakom se je odpeljalo iz Ljubljane in Zagreba 1250 Orlov in Orlic iz vseh krajev Jugoslavije na veličastno orlovsko slavnost v Brno. Na vseh postajah, kjer se je vlak z našimi Orli ustavil, so 6e zbrale množice ljudstva in pozdravljale naše fante in dekleta. Prav slovesno so jih sprejeli v Pragi, še bolj pa v Brnu, kamor so se pripeljali v četrtek, 10. avgusta.
Na lepo okrašenem kolodvoru na peronu in pred kolodvorom se je zbrala ogromna množica občinstva, da pozdravi slovenskega in hrvatskega »Orla«. Občinstvo, ki ni pravočasno izvedelo, da se prihod Jugoslovanov zakasni, je cele ure vztrajala na kolodvoru. Na kolodvoru je bila prava gnječa. Od oficielnih zastopnikov so prišli pozdravit Jugoslovane železniški minister Šramek, starosta češko-slovenskega »Orla«, poslanec B e z d č k C u f i k, kot zastopnika škofa dr. Kleina prelat dr. P o s p i š i 1 in prelat dr. H o d r, zastopnik brnskega mesta dr. N o v o t n y, vojaški superiaor L u k & š e k, generalni tajnik Lidove stranke dr. D a n e k, p. P o s p i c h a 1, vodja zletne pisarne, starosta dr. Krekove župe Zridkavese-ly, skladatelj dr. Šetina, deputacija ruskih in ukrajinskih apademikov, predsednik »Kat. društva dr. Krek« v Pragi M a j c e in številno zastopstvo načelstva češkoslovaške orlovske organizacije. Ko je pridrdral vlak na postajo, so zaorili vzkliki »živio«, z vlaka pa »Bog živi« in »zda? Bulic. Godba je zaigrala »Liepo našo domovino« in »Naprej«. Nepopisno navdušenje se je polastilo vsega občinstva. Minister Šramek je pozdravil Jugoslovane v imenu češkoslovaške republike in vlade. Dejal je, da je prihod Jugoslovanskega »Orla« zgodovinski trenutek za Jugoslovane in Čehe, velik čin za državo Jugoslovanov in češko republiko. Jugoslovanski in češki »Orel« sta si v Mariboru obljubila zvestobo in jo bosta na čeških tleh utrdila. V imenu države in vlade izraža najprisrč-nejši in najtoplejši pozdrav in sporoča vladno želio. da bi Jugoslovani sredi med
Čehi užili najprijetnejše dni. Naj živijo slovenski in hrvatski bratje! Urnebesnl živioklici so sledili prisrčnemu pozdravu ministra Š r a m k a.
Starosta dr. Krekove župe je v vznesenih besedah pozdravil škofa dr. J e g * 1 i č a in »Jugoslovansko orlovsko zvezo«, nakar je odzdravil načelnik »Jugoslovani ske orlovske zveze« dr. Megler , ki je poudarjal, da prvič prihaja cvet jugoslovanske mladine na osvobojena tla krasna češkoslovaške republike, da si osveži prt bratskem češkoslovaškem »Orlu« načelo! omnia restaurare in Christo, obnoviti vso v Kristusu.
Godba je zaigrala »Liepo našo domo* vino«; nato je pozdravil v češkem jeziku dr. Andric, generalni tajnik Hrvatske pučke stranke, naglašujoč svetovaclavsko in cirihnetodijsko idejo, ki je družila Čehe in Jugoslovane.
Godba je zaigrala še slovaško himno »Nad Tatrom sa blyska« in med gromovl« mi živio-klici se je formiral sprevod, na čel umu godba in orlovski prapori iz Radovljice, Konjic, Tržiča, Ljubljane (Št. Peter« in zastavo akademije zagrebačke. Občinstvo, ki je, napolnilo ves ogromni trg pred kolodvorom, je prisrčno in navdušeno pozdravljalo došle Jugoslovane. Po vseh ulicah, kjer se je vil sprevod, ista slika. Z oken so dame obsipale sprevod s cvetlicami in po ulicah je odmevalo kli' cev »Živio Jihoslovank.
Sprejem Jugoslovanov v Brnu jo bii tako prisrčen, da smo v mnogih očeh videli lesketati se solze ginjenosti in veselja.
Jutrišnji dan se pričakujejo udeleženci iz drugih držav. Jugoslovani si gredo na vsezgodaj ogledat moravsko »posto-jinsko« jamo na Macohi, ki postojinske ne prekaša na obširnosti, pač pa na lepoti.
POZDRAV IRCEV.
Predsedništvo zletnega odbora js prejelo iz Irske sledeči dopis:
»A chara!« (Irski pozdrav.)
V imenu irskega naroda se Vam zahvaljujem za Vaše prijasno povabilo K slavnosti v Brnu. Moram naglasiti, da se naše ljudstvo zelo zanima in simpatično! gleda na razvoj političnega, socialnega ifl gospodarskega življenja v novo porojeni
češkoslovaški. Prepričan sem,' da bodo sedanji prijateljski stiki med obema narodoma ostali trajni.
Prav žal pa nam je, da nam v fako kratki dobi ni mogoče poslati zastopnikov; lahko pa zagotovite svoje brate in prijatelje, da se irske telovadno in socialne or-
Žanizacije veselijo lepega napredka Va-sga ljudstva in želijo Vam vsem najbolj-fiih uspehov.	*
»Mise le Measl« (Prijateljski pozdrav.)
J. J. Waloh, poslanec, v imenu društva >Tailteaun Games« (slično kakor pri nas Orli), poštni ravnatelj irske svobodne v države.
POZDRAVNO PISMO BELGIJSKEGA KARDINALA.
Belgijski kardinal Mercier je poslal starosti češkoslovaškega Orla, ministru firamku, sledeče pismo: >Prav prisrčno se Vam zahvaljujem za ljubeznivo povabilo, katero ste mi blagovolili poslati za orlovski slet v Brnu od 10.-16. avgusta. Živo obžalujem, da radi pred povabilom določenih opravkov v Belgiji ne bom imel časti in veselja prisostvovati. Prosim Vas, gospod predsednik, bodite prepričani, da bom v duhu z Vami in da čutim v srcu isto, kar čutijo češkoslovaški katoliki ob priliki velike manifestacije solidarnosti in p sloge, ki jo prirejujejo. Prosim Vašo Eks-celenco, da sprejmete izraze mojega globokega spoštovanja in udanosti.
O. S. Card. Mercier 1. r.v knez in škof mehlinski.
TUJI GOSTI - 750 BELGIJCEV, 400 FRANCOZOV. - ŠVICARJI IN AME-RIKANCEV.
Med velikim številom inozemskih udeležencev brnskega zleta je treba na prvem mestu omeniti Belgijce, ki se jih je s posebnim vlakom pripeljalo nad 750, na čelu s predsednikom mednarodne zveze katoliških telovadnih društev, desetimi škofi in mnogimi visokimi častniki. Med temi je 130 telovadcev in telovadkinj Flam-cev, in sicer iz Genta v svojih slikovitih krojih. Ženske s svojimi sivimi kroji in temnomodrimi plašči ter moški s svojimi z zlatom okrašenimi čepicami so bili predmet splošne pozornosti in prisrčnih ovacij.
S posebnim vlakom so se pripeljali francoski udeleženci, ki so se jim pridru-tili zastopniki katoliških organizacij iz Švl-ee. Prišlo je nad 400 Francozov in 12 Švicarjev. Telovadci iz Toula so privedli seboj tudi svojo lastno godbo. Med Francozi go med drugimi organizacijami tudi zastopniki zveze »Federation Catolique des Patronage de France«. Goste iz Francije Vodijo oziroma spremljajo: Predsednik francoske telovadne organizacije de Vienne, predsednik renske avantgarde Charles Fromer, tajnik federacije Armand Thibeaudau, general de Morlaincourt, francoska škofa Niardi ln De Celle.
Med gosti iz Francije, ki Jih Je v celem pad 400, je 250 telovadcev in telovadkinj b različnih krajev.
Obenem s Francozi so se pripeljali tu-zastopniki ameriških katoliških got> SP
lov, ki so v precejšnjem številu prihiteli v svojo domovino.
Vsi ti gosti iz inozemstvo so se ustavili v Pragi In priredili slavnostno akademijo.
Vsi inozemski udeleženci so se drugi dan odpeljali v posebnih vlakih v Brno. Na vseh postajah, ki so okinčane z zastavami, so jih pričakovale ogromne množice ljudi in jih navdušeno pozdravljale. Navdušenje pa je doseglo vrhunec, ko io gosti
dospeli v Brno. Na kolodvoru jih je v Iran. coskem, angleškem, flamskem ln češkem nagovoru pozdravil minister Sramok i„ drugi govorniki. Ko so gosti v sprevodu odšli po mestu, so jih vseposod navdušeno pozdravljali in jih obsipavali s cvetjem.
O tej veličastni prireditvi bomo v pft. hodnji številki obširneje poročali. Danes omenjamo samo še to, da so se naši fantje tudi v Brnu izredno izkazali in pri mednarodni tekmi dosegli častno zmago.
Letošnji davčni vifak.
Že lansko leto je pisal >Domoljub« o osebni dohodnini, kako krivično se je odmerjal ta davek, posebno pri srednjem in malem kmetu. Letos to ponavljamo, ker krivica v tem oziru je desetkrat hujša od lanskega leta. Že ime samo, ^dohodnina«, je lažhjivo za na kmetih, kaj šele način, kako se postopa pri odmeri tega davka. Krivično tudi zato, ker plačamo na ta način dvakrat davek od ene in iste stvari. Zemljiški davek plačamo od svojega zemljišča, torej od tega, kjer imamo koristi v pridelkih, ki so potrebni za vzdrževanja ljudi in živali. Osebno dohodnino plačamo zopet od pridelkov svoje zemlje.
Ravno sedaj so predloženi zapisniki pri županstvu onih posestnikov, katerim je predpisana dohodnina. Marsikateri izmed tistih je bil kar začaran nad takimi številkami, tu ne gre za stotine, ampak za tisoče kron.
V januarju letos so se prirejali poučni sestanki o pravilni napovedi dohodnine, pisali ljudem proračune dohodkov in stroškov na posebno polo jnapoved za dohodnino«, pa vse ni nič pomagalo. Davčna gospoda se ni popolnoma nič ozirala na to in naredila kar po svoje. Kar debelo smo gledali položnice, katere so nam poslali te dni. Davčni uradi mislijo, da je kmet velik kapitalist, trgovec, verižnik, ter da mu kar zraste na njivi, da zato ni treba nikakega truda in da lahko vse drago proda, denar »plodonosno« naloži in da živi se pa kar od zraka. Drugega si kmetje ne moremo misliti, drugače bi nam tako neumno visoke davke ne predpisavali.
Zemljiški davek se je zvišal desetkratno. Kdor je plačal preje 100 K, plača sedaj 1000—1200 K. Dohodninski davek pa hočejo zvišati do petdesetkrat in še več. Tako imajo letos nekateri kmetje predpisane dohodnine 6—10.000 K. Sedaj pa pomslte, kje more imeti kmet 54.000 K dohodninskega davka, ker mora imeti približno okrog 170.000 K čistega donosa I Cela Slovenija je "ogorčena nad tako krutim postopanjem z našim ubogim kmetom. Pomisliti je treba, kako grozno je trpel kmet vsled suše lansko leto. Vsi poljski pridelki so bili uničeni več kot za polovico. Posebno Je primanjkovalo krme za živino, vsled česar Je nastala posledica, da Je začela cena naši »vini pada«, ojlroma je pstala na isti viši-
niti kat prej, čeravno se je vse drugo tako silno podražilo. Letos nam preti še hujšel ! Zemja izsušena še od lanskega leta, je letos vsled suše kakor ožgana. Krme bo desetkrat manj od lanskega leta, tako, da bomo morali zopet skrčiti število svoje živine na najnižjo stopnjo. In če še živine ne bo, kje bo imel kmet kake dohodke? Sedaj pa pride davčna oblast, in ti našteje: >Z ozirom na to, da ste prodali živine in prašičev čez inventar, prodali več poljskih pridelkov za visoke cene, z ozirom na to, da so ! vaši dohodki posebno v vojnih letih vsled umnega in varčnega gospodarstva silno na-rastli (najmanj za 20.000 K), katere imate plodonosno naložene), z ozirom na to ste svoje dohodke prenizko cenili. Torej se vabite itd.« Ali se ne pravi to iz kmeta norca delati?! Koliko si je kmet med vojno napravil bogastva, ve samo davčna oblast, kmetje pa ne vemo o nikakih dohodkil med vojno dobo, ker so pognali nas vse v fronto. Kar so si pa gospodinje prisčradale doma med tistim časom, je to že zdavno šlo za razne davke in za popravo orodja in drugo, tako, da Je kmet danes bolj zadolžen, kot pred vojno. Sedaj pa ta brezobzirnost davčnega vijaka 1 Ako bo šlo tako naprej, bo slovenski kmet tekom nekaj let gospodarsko popolnoma uničen. Ne bomo klicali na pomoč naše poslance, da nam pomagajo, ker vemo, da store vse, kar je mogoče storiti pri sedanjemu centralističnemu režimu za bedni položaj kmeta in delavca. Samo eno priporočamo:
V kratkem bodo volitve v oblastne ln morebiti tudi v narodno skupščino. Takrat slovenski kmet, na noge, takrat se spomni, kdo je kriv našega propada in nesreče in poženi iz svoje srede zapeljivce slovenskega naroda s tem, da ne oddaš niti enega glasu zagovornikom centralizma. Nasprotno si pa izberite može edino le Iz vrst pristašev Slovenske ljudske stranke, može, kj se bodo tudi naprej borili z vsemi močmi za avtonomijo Slovenije, katera edino mo* re rešiti slovenski narod od gospodarskega propada. Proč s samostojnimi Izdajalci I
Hapravljajte vejnik za živinsko krmB!
Vsled suše ogrcev (črvov) bo letošnji pridelek iz travnikov in pašnikov tako pl' cel, da bo ponekod še slabše za krmo ka* kor lansko zimo, osobito v slučaju, če od*

reče ie repa. Treba bo torej velike preudarnosti ter varčnosti s krmo, da se za silo obranimo največjega zla in ne prodamo za gospodarstvo potrebne živine za slepo ceno. Zato opozarjamo naše živinorejce že sedaj na sledeče:
Za krmo bo letos uporabiti vso slamo, pleve in odpadke od mlačve, za večjo redilnost pa bo treba po možnosti skrbeti z dodatkom močnih krmil n. pr. otrobov, oljnih pogač, melase, žitnega zdroba itd. Nastilnjaj se dobiva iz gozda. Po novejših poskusih je možno redilnost slanie zbolj-šati, ako se lesna snov slame uniči s kako lužnino. Ravnatelj Belle priporoča za to sledeči, tudi za manjšega posestnika pripraven način obdelovanja slame: rezanica slame sejiamaka prilično 1 uro v mešanici raztopine sode in apnene vode prilično 10 odstotkov goste. Čez 1 uro se ta lužnina odtoči ter porabi za novo rezanico. Ko se je lužnina iz rezanice odcedila, se slednja še parkrat izpere s svežo vodo. Tako pripravljena mešanica je takoj pripravna za krmljenje. Pri tem načinu priprave slame je treba primernih posod.
Najbolj uspešen pripomoček proti pomanjkanju krme imamo pa v nabiranju in pripravljanju vejnika ali frodeljna sa živinsko krmo. Za to delo je mesec avgust jako pripraven, torej ravno sedaj primeren čas. Opozarjamo na spis ravnatelja Belleta v lanskem Kmetovalcu z dne 15. septembra 1921 pod naslovom: »Listje drevja kot krma za živino«, kjer priporoča sedeči način naprave vejnika: vejice se povežejo takoj v butare in postavijo v stavke, dokler se listje popolnoma ne posuši, pri dobrem vremenu v 6 do 8 dneh. Neugodno vpliva dež, pa tudi preveč solnca, torej se butare rade postavijo od debla košatih dreves z debelimi konci vej navzdol. Dobro jih je tudi včasih preložiti, zunanje na znotraj, znotranje na vun.
Sicer se naj pa takega vejnika ne sma-cra za glavno krmo, temveč kot pridatek.
V	malih množinah zna njegova čreslovina dobro vplivati, v prevelikih pa preveč zapirati.
Naprava vejnika se letos priporoča tudi v drugih državah saj je pomanjkanje krme splošno. V rokah imamo oklic, kakor ga razpošilja ministrstvo za ljudsko prehrano na Dunaju na kmetijske organizacije
V	Avstriji. Ta razglas se glasi v izvlečku V slovenščino preveden tako-le:
Listje drevja kot krma v sili. Vejnik listovcev, kakor Be uporablja ea preziinljenje koz in ovc, je primerno nadomestilo za seno in slamo tudi pri krmljenju govedi in konj. Tudi za molzne krave je učinek ugoden. Glede krmilne vrednosti dosega vejnik skoro travniško seno. Vejnik se zamore napravljati skoro iz vsakega grmovja in listnega drevja, le v lepo-tičnih vrtovih naj se napravljanje opusti, ker se tamkaj nahaja včasih strupeno gr-mičje in drevje.
Z napravo vejnika se lahko prične meseca julija, v tem času je listje nežno in lahko prebavno. V avgustu ima listje sicer nekoliko manj redilnih snovi, pridobi se pa večja množina krme, ter je škoda na drevju manjša.
Vejevje v približni debelini svinčnika,
naj se z zelenimi listi vred nareže ali naseka, poveže v butare in posuši na zraku; dež in močno presolnčenje nI ugodno. Butare naj se večkrat preložijo, da ne začnejo plesniti.
Vejnik naj se pri govedu, konju in ovci smatra le kot pridatek h krmi. Sprva se živalim predložijo cele butare, ki se šele razvežejo, ko so zunaj že objedene.
Razven grmičja se priporoča obseka-vati drevje ob cestah in mejah ter je uporabljati za napravo vejnika vse vejevje od listnatega drevja, ki se v tem času podere. Pri čiščenju gozdov in zaraslih pašnikov je paziti, da se v vejevnik ne poveže praproti, ki za krmo ni priporočljiva.
Želeti bi bilo, da bi uvidevni gozdni posestniki proti odškodnini letos dovoljevali ubožnejšim živinorejcem napravo vejnika tam, kjer to za gozd ni škodljivo, n. pr. kjer je treba gozd očistiti spodnjega grmičja itd.
K temu razglasu pripomnimo, da se za napravo vejnika v krmske svrhe naj-rajše uporablja vejevje sledečih listovcev: topola, lipa, breza, jesen, lenka, hrast, le-skva; ne priporoča se pa črne jelše.
Kot druge pripomočke proti pomanjkanju krme navajamo še sledeče: Hranite sadneingrozdnetropine,ki preostanejo od jesenskega prešanja, nasolite jih v primernih posodah in uporabljajte jih kot pridatek h krmil
Izrabite vsako pašno priliko, ki se utegne ponuditi, da se več krmo prihrani za zimo!
Sejte na jesen r ž p o.m e š a n o z zimsko grašico, s tem pridobite v spomladi najzgodnejšo zeleno krmo!
Skrbite po zimi za zadostno toploto v hlevu!
Na vsak način naj se napravi vsak živinorejec, predno odproda živino za slepo ceno, natančen načrt za zimsko krmljenje, preračuni naj množino razpoložljive krme in razdeli isto na enake dnevne krmske odmerke (porcije). Drugače se zna zgoditi, da se krmi na jesen potratno, osobito če je krmljenje v rokah tujih ljudij, ter se na štedenje spomnimo šele ob času pomanjkanja.
Gospodarska obvestila,
g Trgovina z usnjem. Položaj na trgu z usnjem se je zadnje dni vnovič poostril. Cene spodnjega kakor tudi gornjega usnja se dvigajo. Vsled občutnega pomanjkanja surovih kož za katere plačujejo tovarne vedno višje cene, ni mogoče reči in določiti, kdaj se doseže vrhunec. Uspešno sredstvo, da se zajezi to neprestano dviganje cen, bi se našlo v tem, da se prepove izvoz surovih kož v inozemstvo. Kajti število kož v državi zaklane živine ne zadošča niti potrebam domačega prebivalstva. Sedanje cene so približno sledeče: kruponi 300 do 310 K; podplati v polovicah 200 do 220 K; noiranjki 200 K; okrajovni (aferin) 140 K; črni gladki kipsi 340 do 360 K; črne gladke teletine 450 do 460 K za 1 kg. Rujavo usnje je za 20 K pri kilogramu dražje. Te cene so le približne in se znajo še dvigniti. Dokler odnaša izvoz v inozemstvo našim potrebam potrebno blago, se s tem nerazumljivim in nezdravim gospodarstvom
donaša posamnlm slojem koristi iii dobičke, večina našega prebivalstva pa trpi in komaj že zmaguje ogromne skrbi in cene za usnjate izdelke. Zato naj se prepove iz« voz surovih kož in razne špekulacije s njimi,
g Obrtna razstava v Celju se vrši vi času od 12. do 22. avgusta t. 1,
g Živinski sejem v Mariboru, Zadnji sejem v Mariboru je že kazal posledica! suše: mnogo živine, malo kupcev, cene noj navzgor, preje navzdol napram zadnjemu sejmu. Da ni bilo to pot nekaj vnanjih iz-* vozničarjev, ki so pokupili boljšo živino* bi bile šle cene še bolj navzdol. Torej žo sedaj tako pomanjkanje krme, kaj šele bo4 Cene so bile sledeče za 1 kg žive teže: De« beli voli 35 do 40 K, poldebeli 30 do 34 K, plemenski 30 K, biki za klanje 20 do 38 K, klavne krave 27 do 31 K, plemenske krav« 20 do 24 K, krave za klob asarje 13 do 17 kron, molzne in breje krave 21 do 24 mlada živina 24 do 30 K, teleta 32 do 38 kron. Zanimivo je, da so cene za kravai klobasarice padle tako daleč nazaj, kot so bile 14. marca in da so padle tudi za brejo in molzne krave pod ceno predzadnjih1 sejmov. Vkijub temu gre cena mesu navzgor,
g Potnolistne in carinske olajSave pri prometa med Jugoslavijo , in Avstrijo. —< Kakor znano, je bil pred daljšim časom uveden na podlagi sporazuma s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev tranzitni promet z direktnimi vagoni in olajšavami glede potnih listov ter policijskih in carniskih predpisov na progah Graz—Maribor—Dravograd—Bleiburg—Klagenfurt. Dalje Zelt-weg—Lavamund—Dra vograd—Bleiburg —< Klagenfurt in Maribor—Spielfeld—Rad-kersburg—Ljutomer. Glede za ta promet potrebnih potnih dokumentov je bil sklenjen sledeč sporazum: Potniki so pri tranzitu na imenovanih progah oproščeni obveznosti potnih listov in vizuma. Zadostuje jim kot potni dokument ,le potrdilo občine ali politične oblasti ali državnega policijskega urada. Tako potrdilo nI potrebno v slučaju, da ima potnik pri sebi veljavni, če tudi ne vidirani potni list ali kako drugo uradno legitimacijo s sliko. Taki potniki ne smejo zapuščati vagonov v tranzitni državi.
Cene danes in pred enim letom. »Jugoslovanski Lloyd« navaja sledeče cene najnujnejših življenjskih potrebščin v Zagrebu lani in letos: Govedina lani 24—28 kron, letos 70—80 kron, svinjsko meso 24 —28 (100—120) kron, slanina 40—46 (120 —140) kron, moka 15—20 (20—30) kron, mleko 6—8 (15—16 kron in drva 1200— 1300 (2500—3000) kron za klaftro. Približno iste cene veljajo tudi za Ljubljano. A koliko so se zvišale plače?
g Borza v Ljubljani. Sporočajo nam, da s v kratkem otvori v Ljubljani borza za blago in vrednote ter menda tudi za valute, Pripravljalna dela so v polnem teku/ Z veseljem beležimo to vest, kajti borza bo za naše trgovstvo, industrijo in za narodno gospodarstvo sploh prevažnega pomena. Začasno tajništvo ljubljanske borze posluje v Ljubljani, v hiši Slovenske banke, Cankarjevo nabrežje, I, nadstropje (vhodi za vodo). Uradne ure vsak dan od 16. do 18. ure.
Italija.
Fašistovski nemiri in poboji se še vedno nadaljujejo, V mnogih mestih so fašisti zažgali delavske domove, tiskarne in druga podjetja. V teh bojih je padlo mnogo ljudi. Novo vlado je zopet sestavil de Fak-S«. vendar je malo verjetno, da bi mogel napraviti mir in red. V nekaterih pokrajinah je vlada vpeljala vojno stanje.
Nemčija.
Radi mnogih atentatov, katerih žrtev je bil tudi minister Rathenau, so v Nemčiji Izdali strog zakon, ki odreja velike kazni ta vse osebe, ki bodo javno ali tajno delale, da bi v Nemčiji zopet vladali cesarji. Proti temu zakonu pa )e protestirala Bavarska, češ, da je prestrog.
Francija.
Radi vojne odškodnine, ki jo mora plačati Nemčija, sta prišli Francija in Anglija navzkriž. Francija zahteva, da mora Nemčija takoj plačati. Če pa tega ne bi storila, naj bi se jo tudi s silo prisililo do tega. Anglija ni za tako oster nastop, O tem vprašanju razpravljajo sedaj na konferenci velikih držav v Londonu.
Katoliški shod za Posavje
te vrši v Brežicah ob Savi v nedeljo, dne 8. septembra 1922.
Spored:
1.	Od 9. do pol 10. ure; Zbiranje udeležencev v bližini kolodvora.
2.	Ob pol 10. uri: Sprejem gostov na kolodvoru, nato svečan sprevod z godbo in prapori v mesto.
3.	Ob pol 11. uri: Na dvorišču grajšči-ne Edm. Attemsa pridiga — g. ravnatelj dr. Frančišek Valland, Ljubljana.
4.	Ob 11. uri: Sveta maša — g. častni kanonik in dekan Jožef Mešiček, Brežice.
Ob pol 12. uri: Slavnostno zborovanje:
a)	Zahteve katoličanov v Jugoslaviji — g. narodni poslanec dr. Anton Korošec, Maribor.
b)	Verska vzgoja otrok — g. profesor Ivan Vesenjak, Maribor.
c)	Katoliški tisk — g. urednik Franc Kremžar, Ljubljana.
č) Mladinska organizacija — g. urednik Smodej, Ljubljana.
5.	Ob Bklepu: Litanije in posvetitev prsv. Srou Jezusovemu; nato razhod.
Katoliško ljudstvo Posavjal Ako ti je ca pravično ureditev vsega javnega življenja, ako ti je za versko vzgojo tvojih ljubih Otrok, ako ti je za poštenost tvoje drage mladine, pridi ta dan v nepreglednih množicah od blizu in daleč v Brežice, da boš tukaj z vso odločnostjo povdarjalo katoliška načela, ki morajo prekvasiti vse naše javno življenje.
Katoliški shod ob severni meji naše države.
Opozarjamo že danes, da se bo vršil na Malo Gospojnico, 8, septembra 1922 na prijaznem homcu znane romarske cerkve Sv. Križu nad Dravogradom veliki katoliški shod za deka-nije: Dravograd, Marenberg, S t a r i t r g in Vuzenica. Obmejni Slovenci! Ta dan bodete na glas izjavili, da si ne pustite krajšati svojih pravic kot katoličani, ampak da jih hočete vsikdar uveljavljati! Poskrbite sami, da bo 8, sept. sijajna manifestacija katoliške misli ob meji Jugoslavije! Zato vsi na delo za čim večjo udeležbo! Natančnejši spored še objavimo. V glavnem velja tole: Od 7. do 8. ure sprejem gostov na postaji Dravograd, Ob 8. uri tiha sv. maša v proštijski cerkvi v Dravogradu nato slovesni sprevod došlih kat. društev in drugih udeležencev z godbo skozi trg k Sv, Križu, Ob pol 10. uri pridiga in slovesna služba božja pri Sv. Križu. Nato javni shod pod milim nebom, pri katerem poročajo znani katoliški voditelji! Za ugodno železniško zvezo je poskrbljeno.
Politične.
p Belgrajska vlada je bila v pondeljek zbrana v Ljubljani. Pri tej priliki se celokupni slovenski narod, izvzemši peščico demokratskih in :> samostojnih« režimov-cev spominja, da je baš ta vlada tista, ki je Ljubljano iz prestolice Slovenije degradirala v sedež ljubljanske oblasti razpar-celirane Slovenije. Ta vlada je tista, ki je slovenskemu narodu kot takemu prizadela največ udarcev in krivic. Gospodje naj bi se dobro počutili v naši sredi, pokloni različnih oseb, ki ho vedno pred vsakim režimom pokorno klečeplazili, pa naj jih ne varajo o tem, da med slovenskim narodom še nobena vlada v državi SHS ni uživala tako malo, pravzaprav nič, simpatij kakor leta.
p Koliko poslancev bomo volili. Odbor za novi volivni zakon je na zadnji svoji seji sklenil, da bo imela Slovenija 26 poslancev Na Štajerskem bodo volivni okraji: 1, Brežice: sodni okraj Brežice in Sevnica; 2. Konjice; 3. Ljutomer; 4. Maribor, levi breg; 5. mesto Maribor, sodni okraj Maribor, levi breg, in sodni okraj Sv. Lenart; Maribor, desni breg, ter sodni okraj Slovenska Bistrica; 6, Mozirje (sodni okraj Gornji grad); 7. Murska Sobota (sodni okraj Murska Sobota); 8. Dolnja Lendava (sodni okraj Dolnja Lendava); 9. Prevalje;
10,	Ptuj (mesto Ptuj in sodni okraj Ptuj);
11.	Slovenjgradec; 12, Celje (mesto Celje, sodna okraja Celje in Vransko); 13, Laško; 14. Ormož; 15. Šmarje, Tukaj bodo volili 15 poslancev. Na Kranjskem, kjer ostanejo okrajna glavarstva kot volivni okraji, pa bodo volili 10 poslancev. Mesto Ljubljana sama ima enega poslanca. Zanimivo je to, da se je število poslancev ravnalo po šte-
vilu prebivalstva iz 1; 1910, ne pa od leto« To zato, da bo več srbskih poslancev.
p Vseh poslancev v naši državi b0 po novem volivnem zakonu 303. Kakor j, navedeno, jih odpade na Slovenijo 26. Na Hrvatsko jih odpade 68. Mesto Zagreb voli dva poslanca. Ravnotoliko tudi Bel. grad,
p Novo stranko ustanavljajo na š^ jerskem in sicer ee bo najbrže imenovala gospodarska stranka. Ustanavljajo jo liberalci in socialdemokrati, ki so zgubili med ljudstvom vsako zaupanje. Zato hočejo sedaj pod novo firmo »v kalnem ribariti« Seveda so se njim pridružili tudi samostoj. neži. Pomagalo to ne bo nobenemu nif, kajti vsakdo gre samo enkrat na led.
p Konkordat med našo državo in Va-tikanom. Posebna komisija, v kateri je lu-di ljubljanski knezoškof g. Jeglič, je pričela v Belgradu razpravljati o konkordatu, to je o pogodbi med sv. očetom in našo državo, s katero se uredi razmerje katoliške cerkve in njenih vernikov v naši državi.
p Novi minister za notranje zadeve. Po dolgem prerekanju so se demokrati in radikalci le pobotali in je imenovan za ministra za notranje zadeve srbski poslanec Timotijevič. Minister je sicer nov, politika bo pa ostala stara.
Domače novice.
d Kar se tiče duhovniških in katehet-skih zadev z ozirom na novi proračun, prinese podrobneje :> Vzajemnost«. — Š.
d V Kamniku je umrla Marija Primat, mati kaplana Ivana Primarja. Pokojni« je bila zavedna katoličanka in dobra mat Naj počiva v miru!
d Umrla je v petek, 4. t. m. v celjski bolnici vdova gospa Frančiška Zdolšek, p, d. Šučova mama, iz Okroga, župnije Ponikva. Istega dne jo je peljal njen sin dr. Josip Zdolšek, odvetnik in župan v Brežicah, v celjsko bolnico. Čez eno uro je pa tam umrla. Njeno truplo se je prepeljalo na Ponikvo, kjer počiva sedaj poleg svojega pokojnega moža. Veličastnega pogreba se jc udeležil tudi kot sorodnik č. g. g, frančiškan Odilo in nešteta množica žalujočih, Pokojna Šučova mama jc bila dobrot-niča cerkva, šole in ubogih. Svetila ji večna luč!
— Z Viča. — Zmaga SLS na celi iSrti, Pretečeni teden so bile na Viču volitve župana" in občinskih svetovalcev. Zmagala je na celi črti SLS. Dobila je župana in vseh 0 svetovalcev. Za župana je bil izvoljen Iv. Gale, za svetovalce pa gg. Knez Franc, Oblak Anton, Sušnik Ivan, Novak Frane, Gutnilc Anton, Škof Alfonz. Z liberalci zvezani socialisti so bili precej poparjeni il so oddajali prazne glasovnice. Enkrat so sicer poskušali z zvijačo in so v nameni) da bi razcepili naše vrste, volili z nekoliko glasovi enega izmed naših. Po volitvi je občinski odbor izrekel udanostno izjavo kralju Aleksandru. Volitvi je prisostvoval tudi vladni zastopnik gospod glavar dr. Fj-šer, ki se je občinskemu odboru zahvalil zti izrečeno zaupnico vladarju ter jo o®" enem pohvalil občinske odbornike za taM lepo in pravilno izvršene volitve. Raz občinske hiše pa plapola trobojnica, ki «5 znanja, da je liberalizmu v občinski 1W
aa Viču v petek zvečer ob 7. uri odklenilo.
d Shod na žalostni Gori pri Mokronogu je v soboto in nedeljo, 19. in 20. avgtista.
d Velik shod kmečkega in delavskega ljudstva se je vršil v nedeljo 6. t. m. v Litiji. Velike množice udeležencev so odločno protestirale proti brezverskemu in Ijud-etvu škodljivemu vladanju.
d Podgrad. Vsi tisti, ki ste sc dali vpisati v Kmetsko zvezo in kdor še hoče vstopiti, se vabite k ustanovnemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo 27. t. m. po sv. maši v župnišču, kjer se bo izvolil odbor. Ob tej priliki poroča o političnem položaju tajnik SLS v Novem mestu gospod Munda.
d Tržič. V soboto, 19. avgusta ob 8. uri zvečer uprizori Ljudski oder iz Ljubljane v Našem domu v Tržiču znano Go-goljevo komedijo v 3 dejanjih >Ženitev<<. Ta igra je žela velike uspehe v Ljubljani, Zagrebu in drugje. Upamo, da bo tudi Trži-čanom jako ugajala. Zato naj nihče ne zamudi prilike posetiti to predstavo,
d Kaj je v Sloveniji pod sedanjim režimom mogoče? V kamniškem okraju se zbira deputacija starišev, da gredo na Bled h kralju, da mu pojasnijo krivico, ki jim jo delajo nekatera šolska vodstva s tem, ia jih kaznujejo po Din 40 za posameznega otroka pod lažnjivo pretvezo, da je otrok ostal od šolskega pouka. To pa ni res, ker otroci kaznovanih starišev niso izostali od šolskega pouka, temveč so se udeležili na dan sv. Rešnjega Telesa slovesne procesije kot slovenska katoliška organizirana mladina v svojem kroju. Zato,ker hoče katol. mladina pokazati javno neustrašeno svoje versko prepričanje, naj bi stariši plačevali kazen. Tega si nikdar ne bomo pustili dopasti, ne od okrajnega rie od deželnega šolskega sveta najmanj pa še od svobodomiselnega učiteljska. — Prizadeti.
4 Radovljica. V nedeljo, 20. t. m, oo 8. Uri zvečer gostuje Ljudski oder iz Ljubljane v Ljudskem domu v Radovljici, Uprizorila se bo Gogoljeva veseloigra »Ženi-tev«, docela neverjeten dogodljaj v treh dejanjih, Vse prijatelje lepe dramatične umetnosti vabimo na ta večer, ki bo nudil lep užitek in prijetno zabavo, Predprodaja vstopnic v Kmetski zadrugi.
d Kako zapostavljajo katolike. Na temelju odredbe agrarne direkcije v Sarajevu se vrši te dni razdelitev veleposestva »Zdralovac« v Livnu v Bosni, Kljub odredbi agrarne direkcije v Sarajevu so od tega izključene tri vasi: Krupnič, Kovačič in Godnji Rujani, Vsled tega je med ljudstvom nastalo veliko nezadovoljstvo in so bili odposlani brzojavni protesti na vlado in na vse parlamentarne klube, da naj intervenirajo in tako preprečijo eventualne izgrede, V imenu Jugoslovanskega kluba je interveniral pri ministrstvu za agrarno reformo poslanec Pulič. Ministrstvo je takoj odredilo potrebno, da se preprečijo izgredi. Nezadovoljstvo med ljudstvom je tem večje, ker ljudstvo vidi, da se zapostavlja samo zato, ker je katoliške vere. Razdelitev veleposestva je končana namreč v vseh pravoslavnih vaseh, pa tudi v.
muslimanskih, da bi na ta način vladni muslimani dobili več glasov. Nasprotno pa so bile zapostavljene vse katoliške vas;, ki nimajo svojih poslancev v vladi.
d Zopet centralističen blagor. V Ljubljani imajo vsi delavci iz Slovenije svojo bolniško blagajno, v katero morajo redno plačevati precej visoke prispevke, da dobe v slučaju bolezni malo plačo. Tekom let so nabrali mnogo milijonov denarja. Da bi svoj denar bolj plodonosno naložili, so sklenili sezidati v Ljubljani svojo palačo, v kateri bi bili vsi uradi in ao že pričeli z zidanjem. Medtem pa je minister dr. Žerjav odredil, da je odslej sedež tega društva v Zagrebu in imenoval za voditelje svoje ljudi. Ti so sedaj zahtevali, da se morajo vsi milijoni poslati v Zagreb, da jih bo :>hranik znani bankir Praprotnik. Obenem so zapovedali, da se takoj vstavi vsako zidanje, kar se jo tudi zgodilo.
d Dva nesramna napada. V Splitu, kjer se govori več italijansko kakor hrvatsko, so seveda najbolj goreči Sokoli, ki kažejo svojo visoko kulturo in vzgojo s tem, da napadajo ljudi, ki niso njihovega prepričanja. Prejšnji teden so najpreje napadli frančiškana o. Kotaraša iz Sinja in poslanca Jugoslovanskega kluba Milanovi-ča. Drugi dan pa so napadli Orle in Orlice, ki so odhajali v Brno. Ker se je policija skrila, so se Orli teh patriotov obvarovali sami in jim dali čutiti svoje krepke pesti, jih podučili in pognali.
d Sokoli in Jogofašisti, V Jugoslaviji so Pribičevič in drugi framazoni ustanovili društvo, katerih člane imenujejo splošno jugofašiste ali belogardiste. Tako jih imenujejo zalo, ker nastopajo ravno tako kakor fašisti v Italiji, kjer požigajo dnevno in streljajo naše ljudi, ne da bi bili kaznovani ali pa kakor belogardisti, ki so izvrševali na Madžarskem in v Rusiji najbolj nečloveške krvoločnosti. Organizacija teh ljudi je v najožji zvezi s Sokoli in je to tudi objavila v svojih glasilih. Ta stvar še bolj potrjuje naše dosedanje dokaze, da je Sokol brezversko društvo in se ga bo vsak pošten človek vsled tega izogibal.
d Po sokolski veselici v Spodnjih Rib-čah so šli fantje Sokoli potem, ko so se že na veselici prav dobro stepli, še v Lov-šetovo gostilno. Tu so pričeli preklinjati Boga in Marijo in grozili gostilničarju, da ga bodo zaklali. Sodišče je dva glavna bogokletneža obsodilo, in sicer Martina Šinkovca iz Zaloga na 14 dni in Jerneja Škarjo na teden dni zapora.
d Stranka narodnih socialistov, privesek liberalcev, je vsled zavednosti našega ljudstva skopnela v Sloveniji kot lanski sneg. Vsled tega je pričela agitirati v Dalmaciji, kjer ji gre pa še dokaj slabše. Za velik shod te stranke v Klisu so na vse mogoče načine delati reklamo — na shod pa so prišli trije demokrati. Brez načel ni mogoče slepariti ljudska nikjer.
— Prepoved izvoza živil. Vlada namerava zabraniti izvoz živil, osobito žita, pšenice, koruze, masti in žive živine. Carinske postavke za uvoz luksuznega blaga in onih izdelkov, ki se izdelujejo pri nas, se znatno povišajo. Izvoz sirovin je svoboden. To baje sklene kronski svet v Ljubljani.
d Umorjen poslanec. Poslanca radikalne stranke Rajko Gavriloviča so prejšnji teden počakali v njegovem rojstnem, mestu v podrinjskem okraju v Srbiji neznani lopovi in ga ubili. Misli se, da gre za politično maščevanje,
d O Vrangloveih nam pišejo iz Cerknice: Tukaj imamo obmejno stražo, sestavljeno iz samih ruskih kapetanov, grofov in baronov, katere se vidi pogosto totalno pijane, vsiljive, rabijatne. V takem stanju se pretepajo kar z velikimi kamni. Sliši cm tukaj vedno o velikih zaplembah toba-lfe, a kam oddajajo zaplenjeni tobak, ni nobenemu znano, znani pa so slučaji, ko se je zaplenjeni tobak prodajal raznim tihotapcem in prijateljem. Čudno se nam zdi, da gospod poveljnik Boštjančik o ten) nič ne ve ali noče vedeti. Dobro bi bilo, če bi bila carinarnica na Rakeku tako prijazna in poslala vsak teden natančen izkaz o oddaji zaplenjenega tobaka na občino Cerknica, ker ljudstvo natančno ve o zaplenjenem tobaku, a o oddaji pa nič.
d Trboveljski rudarji bodo stavkali; Trboveljski rudarji imajo zelo majhne pla če in so zato prosili vlado, da naj posre d nje. Ker pa minister za socialno politiko dr. Žerjav za uboge ljudi nima časa in se zato od strani vlade ni ničesar ukrenilo, da rudarji ne bi živeli s svojimi ženami iq otroci v bedi in pomankanju., bodo rudarji najbrže pričeli stavkati.
d V Celje! V nedeljo 27. avg. priredi Orlovska Podzveza v Celju velik orlovski tabor. Dopoldne ob 9. uri bode sv. maša s cerkvenim govorom na Glavnem tr^u. Po sv. maši se vrši velik ljudski tabor, kjer nastopijo odlični govorniki. Popoldne se vrši na Gloriji javna telovadba, kjer nastop pijo člani in članice s prostimi in orodnimi vajami. Ta prireditve se morajo udeležiti vsi člani in članice cele Štajerske in celega Posavja od najbližjeia do najoddaljenejše-ga. Udeleži se tudi večja: skupina Prefe murcev in Hrvatov. Pri celi prireditvi, tudi pri sv. maši, svira godba dravske divizije pod osebnim vodstvom g. dr. čerina. Pij sprevodu, ki se razvije po mestu, nastopi posebna skupina narodnih nos iz Štajerske, Prekmurja in Hrvatske. Na svidenj© 27. avgusta v Celju 1
d Živinorejska zveza za kamniški okraj v Kamniku vabi svoje člane in druge vnete živinorejce na svoj XIII. redni občni zbor, ki se bo vršil dne 20. avgusta 1923 popoldne ob 3. uri v Kamniku, Živinorejci, pokažite zanimanja za svojo stanovsko organizacijo in se Drez izjeme vsi udeležit« živinorejskega zborovanja, da tu skupno določite program za smotreno in prepo-trebno delo, ki ga od Vas nujno zahteva umna živinoreja. Dajte se prepričati, da j« kmetova rešitev le v močni organizaciji m sice rv taki organizaciji, v kateri se prav. vsak posamezni član popolnoma zaveda svoje obvezne dolžnosti, Ako se sami za* nemarjate, Vas drugi stanovi ne bodo re* ševali. Spoznajte čas in skupno korakajte na neumorno delo.
d Občni zbor živinorejske zadruge % Dobrepoljah, r. z. z o. z, se visi dne 20. avgusta 1922 v prostorih Kmetijskega društva z običajnim dnevnim redom.
d Smisel za kmetske potrebe ob vsaki priliki pokažejo Samostojnih Ko je posl. Skulj v specialni debati ministrstva za socialno politiko risal katastrofalno pomanjkanje mrve v Sloveniji in nujno potrebo pomožne akcije, je zaklical posl. Kular: »Razdelimo škofove travnike, pa bo imela cela Slovenija sena zadosti.« Posl. Škulj mu je dobro zavrnil: »Lepo vas prosim, vsaj temu lepemu predmetu, ki je sedaj v razpravi (pomoč ubogim, revni deci in ob elementarnih nezgodah) prizanesite s svojimi večno neslanimi medklici.« Tudi srbski poslanci so se zgražali nad plitvostjo samostojnežev.«
-— Konjska smrkavost v \ ehkih La-fičah. — Lahkomišljenost ministra Puclja. Prejeli smo: V Velikih Laščah se je pojavila nevarna in kužna bolezeu smrkavosti, ki se od konj prenaša tudi na ljudi. Enemu posestniku so morali zaradi tega pobiti štiri konje.. Ta posestnik in njegova žena sta vsled tega kontumacirana in se morata, tako je napisano na dveh tablicah, držati doma. Zato je pač neodpustljiva lahkomišljenost, da je minister Pucelj tega posestnika z otroci in soprogo postavil v neposredno bližino vladarjevo, ko se je leta zadnjič pripeljal v Velike Lašče in po svoji ljudomili navadi vsakomur podajal roke, tembolj ker je ta bolezen lahko emrtnonevarna. — Ta prenos bolezni na Človeka se je pa tudi že pripetil, kajti županstvo je po zdravnikovi odredbi te dni oddalo v glavno bolnico konjskega hlapca 'Antona Benčina, ker je sumljiv, da je obolel na smrkavosti (maliasmus). Minister Pucelj in ostali merodajni faktorji bi lahko vedeli, da ne gre v vladarjevo bližino spraviti ljudi, ki lahko spravijo njegovo življenje v nevarnost.
d Za uradnike. V Mariboru so trgovci in obrtniki sklicali posebno zborovanje, na katerem so se zavzeli za uradnike in zahtevali, da naj jih vlada za njihovo delo tudi pošteno plača. Ta ljubezen do uradnikov je prav hvalevredna, še lepše bi bilo, če bi trgovci to svojo ljubezen pokazali tudi na bolj socialen način.
d Dobri uradniki v ministrstvu za gozde. Minister za šume je upokojil načelnika Jovanovič zaradi zlorab, ki jih je uganjal z državnim premoženjem. Izročen bo sodišču (če bo, op. ur.). Inšpektorja Antiča je upokojil, ker je osleparil državni gozdni fond za pol milijona dinarjev. Upokojen je bil dalje okrajni gozdar Laza Jovanovič, ki je oskrboval 4 hetarje obsežen slivnjak od tega pa izkazal samo 150 litrov rakije dohodka. — To so krasni zgledi dobre uprave.
d Balkanska uprava v Bosni. V Bosni je sedanji režim uvedel pravo strahovlado. Nedavno so odpustili iz službe večje število pismonošev in sicer same Hrvate in Slovence. Dasiravno imajo mnogi od njih že nad 20 let službe, so odpuščeni brez vsake plače.
d Nov zakon o stanovanjih delajo v Belgradu. Po tem zakonu lastniki hiš Je ne bodo mogli svobodno razpolagati s svojimi hišami.
d Samomor ženske. V št. Petru pri Nov. mestu se je dne 21. jul. sama umorila žena Karolina Dragan, stara 30 let. Zapu-5'
šča moža, ki je pred nedavnim prišel i« Amerike in 8 let staro dekletce. Vzrok samomora ni znan.
d Detomor r Srednjih Gameljnih. V
Srednjih Gameljnih so aretirali Ano Ta-car in njeno mater Heleno. Ana Tacar je nedavno porodila otroka, potem ga pa zakopala na vrtu. Baje jI je pri tem pomagala njena mati. Za ta ostuden zločin prejme nečloveška mati zasluženo plačilo.
d Tatvina v župni cerkvi na Bleda, ffcžupne cerkve na Bledu je bilo z velikega in s strankih oltarjev ukradeno pet belih, platnenih prtov v skupni vrednosti 10.000 kron. Prti so brez čipk, en prt je dolg 5 metrov, ostali štirje so dolgi po 2 metra.
d Oskriunba pokopališča. Čevljarski pomočnik Silvij Knipic je bil pri deželnem sodišču v Ljubljani obsojen na 14 dni zapora, ker je na pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubljani podrl in polomil 19 ka-menitih spomenikov, 18 železnih spomenikov, 2 lesena križa in poškodoval dve kapelici. Brezbožnež je bil član Sokola in bo sedaj, ko je tako dokazal svoje navdušenje, gotovo postal njihov vodja.
d Utonil je v Ljubljani 1. 1897 v Kamniku rojeni delavec Maks Šnabelj.
d Radi žalitve kraljice Marije je bila obsojena Ivana Rabič iz Mojstrane na leto dni zapora.
d Pokvarjenost in nemorala se tudi v Ljubljani širita vedno bolj in ima policija veliko opravka. Skoraj vsak dan izžeticjo iz Ljubljane kako žensko, ki ji pošteno delo ne diši.
d Pomilostitev. Krek Marijana, katero je ljubljanska porota obsodila na smrt, ker je povzročila, da je bil njen mož ustreljen, j je bila pomiloščena na 20 let ječe.	I
d Zrakoplov sta ukradla. Ob prevratu sta dva novosadska meščana ukradla avstrijski zrakoplov in ga imela skoro štiri leta skritega, dokler niso orožniki zrakoplov našli, oba možakarja pa zaprli.
d Za dekliške odre izide nova šestde-janska igra s samo ženskimi vlogami: »Zmaga najsv. Zakramenta-:. Marijine družbe, dekliške zveze in Orliški odseki naj jo nemudoma naroče najmanj po šest izvodov pri tiskarni Panonijk v Gor. Radgoni, da se dožene višina naklade! Cena bo razmeroma zeo nizk%
d Zgubila se je na poti Št. Jernej do razpotja, kjer se odcepi cesta proti Krškem železniška legitimacija z imenom Kari Oberžan. Pošteni najditelj se prosi, da jo vrne v žepnišču Kostanjevica ali Št. Jernej. Legitimacija ne more nikomur nič koristiti, lastniku pa je velike koristi.
Sirom domovine.
mm
ST. JERNEJ.
Preveč učiteljstva tu — premalo tam. Glej »Domoljub« št. 26). Občinski odbor v St. Jerneju na Dolenjskem ie sklenil, da se pritoži na višji šolski svet, ker ie na ondotni uet-razrednici preobilno število učiteljstva. Na tozadevno vlogo županstva je izdal višji šolski svet odlok z dne 14. julija 1922 štev. 8808. v katerem zavrača nritnžho županstva. V tem
odloku se navaja, da I« sklenil i« bivši d* želni šolski svet ustanovitev novih osnovnih Šol v Vrhopolju. Ostroga in Čadrežah. da •■ zniža število otrok na šoli v St. Jerneju. Nov. šole pa da se niso motile otvoritl. češ da t« županstvo v St. Jerneju upira zgraditvi novih šolskih poslopij. Potem pa pravi višji Sol. ski sveti Na št. jerne|skj šoli službuje 10 učnih oseb. ki ima izmed njih vsaka nad 20 tedenskih učnih ur, le šolski voditelj, ki je bii zaradi šolskega vodstva uradno oproščen vsakega razrednega pouka, ima prostovoljno 14 tedenskih učnih ur. Končno konstatira vijjj šolski svet. da bo hodilo 1. 1922-23 v St, Jerneju v vsakdanjo in ponavlialno šolo 657 otrok, da jih pride torei na vsako učno osebo® poprečno 65, in konča tako: Iz teh uradno ugotovljenih podatkov višji šolski svet ne more upoštevati pritožbe županstva v St. Jerneju. — Podpiss Gaugl. .....
Kai hoče s tem višji šolski svet? — S svojim odlokom sam potrjuje to, kar smo pisali mi. Ugotavlja namreč, da poučuje vsaka učna moč tedensko nad 20 ur, recimo torej največ 21. Ker fe nedelja pouka orost dan, pride torei na ttčno moč dnevno natančno do tri ure in pol. A to ie baš tisto, kar smo trdili mi in radi česar fe sklenil pritožbo občinski odbor. — Za oar minut na dan se ne bomo pričkali. Dejstvo ie, da je učite/,siva omli preveč, ker tri ifre i« pol »truda«0l na dan se že prenese brez posebnih težav, ko je treba potem toliko prostega Časa ubiti v brezdelju ali na v »delu«, ki ni delo. Ali vidite sploh še kje v kakem drugem stanu kakršnekoli delavce — duševne ali ročne — da bi delali na danle 3 ure in pol? In 65 otrok na učno moč: ali je to mar preveč? Saj poznamo euorazred-niče z eno učno močjo z nad 100 otroci i" celodnevnim ooukom.
Da 3e upira županstvo zgraditvi kar treh novih šol? Razumljivo: kajti odkod naj oa izkoplje milijone za zgradbe? Da pa šole niti potrebne niso vsled padanja števila otrok, smo dokazali že zadnjič, in sledi nepobitno že ic tega dopisa, ker Dosamezna učna moč niti sedaj ni;aa posla nad tri in pol uce dnevno. Kal bi šele bilo, če bi imeH kar troje novih šol in troje novih učnih moči?
PREČNA PRI NOVEM MESTU.
V	nedeljo, dne 6, t. m. smo imeli v stari šeji zborovanje naše Kmetske Zveze, na katerem sta poročala o polit, položaju in sedanjem državnem gospodarstvu tajnik Munda in železničar Mrak iz Novega mesta. ZborovalcI so se glasno zgražali nad protikmetsko politiko ramostoinežev. Med govorom g. Mraka je prišlo tudi par nasprotnikov. Med najbolj korajžne se ie hotel šteti socialni demokrat Milič iz Podgore. ki je stavil na govornika razna, večinoma prav bedasta vprašanja. Namen tega junaka ie bil, spraviti govornika v zadrego, kar se mu pa še oddaleč ni posrečilo, G, Mrak je tako spretno pariral njegove medklice. da io ie moral idečkar odkuriti s klal-terskim nosom in sicer naravnost v gostilno samostojneža Drenika. da si ohladi pri kozarcu svojo vročo jezO in socialdemokraško kri.
MIRNA NA DOLENJSKEM.
Tukaj smo imeli v nedeljo, 6. t. m. zborovanje za nravni prerod. Gpvorila sta gg- železničar Mrak in tajnik Mtmda iz Novega mesta. — Udeležba ie bila povoljna. vendar bi z ozirom na tako važno vprašanje, kakor i« prerod naroda, pričakovali še večje, posebno več fantov, ki so v prvi vrsti potrebni prero-jenja, — Želimo samo. da bi seme. ki sta g* vrgla govornika v srce naše mladine, padlo na rodovitna tla. prineslo mnogo sadu.
SKOCJAN PRI MOKRONOGU.
V	enem mesecu smo imeli dva požara T fari. Dne 23. julija so v Zagradu pogorele trem gospodarjem hiše in gospodarska cosl«pja. -— Dne 8. avgusta oa Se požar uničil osmero gospodarjem na Hrvaškem brodu vsa poslopij«« enemu pa je zgorelo tudi nar konj. Skoda W cenjena na par milijonov. Ubogi reveži, ravno so spravili žito, a naenkrat izgubili vsej P"' poročajo se dobrim srcem v šentjerneiski ravnini da Um priskočijo na pomoč z lesom io živežem.
IZ KRANJSKE GOR£.
To leto smo Izvršili pri nas veliko potrebnega In blagoslovljenega dela. Imeli smo »v. misijon. Nabavili smo si nove ieklene zvonove za župno cerkev in podružnico Podkoren, — Tudi v Izobr. društvu smo pridno delali: 11 predstav, 3 koncerti, 10 predavani, 1 političen shod in še marsikaj drugega. Orli so pri tekmi na Jesenicah dosegli 2. mesto. Jeseniško okrožie fe dne 23. julija t, I. priredilo tu svojo okrožno prireditev, ki je v vsa-Kem oziru (zborno izpadla. — Zdaj imamo letoviško sezono Letoviščarjev vse polno, predvsem Srbov in Hrvatov, a tudi Slovencev dosti. Neko delniško društvo namerava tu postaviti Parkhotel, zato »ker fe Kranjsko gora planinski kraf v Jugoslaviji 810 m nad morjem ter oh železnici s krasno okolico. — Prejšnji mesec fe Slov. Planinsko Društvo otvorilo dve koči: Rimlovo pod Prisankom in Erfavčevo pod Vršičem. Kranjska gora ima v Jugoslaviji še lepo prihodnost.
Najcenejša narodna jed
bo testenine PEKATETE. Izdelane iz samega zdroba jeklene pšenice, vsebujejo najplemenitejše dele zrnja. Zato bo najbolj redilne pri izvrstnem okusu. Iz Istega Vzroka, ker izdelane iz samega zdroba, se pa najbolj nakuhajo, tako da dosežejo do trikratni volumen nekuhanih. 3015
			
	Listek.		
	oooooqooocx>ooooooo8888ooooqooqoooooooqoo	pum	
Pod krivo jelko.
Povest iz Melemikove dobe.
Spisal t Peter Bohinjec.
(Dalje.)
Bojtarjeva krčma je sfola kokor še dandanes pod hribom Kokom na koncu vosi blizu ceste. Obilno gospodarska poslopja io se razprostirala proti cesti, ki vede iz Kranja v Tržič, slamnala streha se jc videla od daleč nad drugimi hišami in leseni oboji na pročeljih so sc podali nad leseno sleno. V steni so bila vzidana mnogoštevilna okna I železnimi mrežami in kamenitimi oboji, med njimi pa živo barvane slike domačih palronov.
Skozi komenite, lepo izklesane oboje vrat se je prišlo v vežo in iz veže skozi nizke duri v prostrano izbo z lesenim slro-pom, orjaško pečjo in več mizami.
Za mizo pri durih je sedel Človek širokih pleč, kozavih lic, potlačenega nosu in živih oči. Zavit je bil v kralek plašč in se je nemirno ozrl, kolikorkrat je kdo stopil v izbo. Poleg njega je ležal v mrežo zavit sveženj iobaka, zagrnen s koncem plašča.
»Kaj si sam, Blažel« popraša na nov došli gost, velike poslave, širokih pleč, slep na enooko. Slarost ga je razodevala nad trideset let, samozavestno sc je oziral po Izbi in glas mu je donel kakor veliki zvon.
»Sam, kakor vidiš,« odgovori sedeči jpost, vstane in poda prišlecu roko. Tedaj H je videlo, da je bil velik nad seženj. Ko prišlec sede poleg njega, tihotapec Blaž nadaljuje:
»S, tem Luiarčltojn itd nič. Ušel uii |e in
rekel, da ne gre več na Hrvaško po tobak, ta slrahopetecl«
»Le počaki, Blažel Preskrbimo si drugega tovariša in ta bo naše vrste. Je fant, ki se ne ustraši nili samega medveda, kaj šele kakega dolgopelega bričal«
Prišlec z enim očesom polrka s poličem ob mizo in iakoj se pokaže v izbo deklica pri pelindvajsetih letih. Njenih pleč se je oprijemal višnjev moderc in po^hrblu sla ji viseli dolgi kiti rumenih las.
»Se en poliček, kajneda, Polonjek!« reče deklica in seže po poliču.
»Le prinesi ga, dolenjska nevesta!« jo zbode enooki gost.
»Zakaj dolenjska?« odvrne deklica.
Polonjek pa začne peti za odgovor:
'mam rada Oorenjca, ki 'ma lajbič rdeč — Se rajš' 'mam Dolenje«, k" me židanih več.
Dekla Marjana je že zapustila izbo, vendar prisluškuje pri durih, zakaj pesem ji je bila všeč. Njeni ženin je bil rodom Dolenjec.
»Kje je Vranjek?« hitro popraša pevec.
»Morda je šel v farovž na llako, ker je hodil sinoči mežnar Jernejec po hišah in ve leval bajtarjem, da gredo v farovž drva cepit. hfa, hal« se zasmeje Grosov Blaže dobrovoljno.
»No, iisfo pa žel Vranjek je ker rojen za tlako, ha, ha, hal« se smeje enooki gosi. »Kaj misliš, Polonjek. ali bo res dobil Mori-: jano listi dolenjs :tic?«
»Ve, Blaže, jaz bi jo privoščil Vranjeku, pa veš tudi, da mi ne delamo pri ženiivah dosti sile. Naš Groga pravi: Kar priženi jo, pa je) Cez jarek poskoči in je njegova. Duplzanski gospod Tomaž kajpada bolj ceni Malica, ker se doma drži in je kupil tisto Smoletovo podrtijo lam ob cesti. Vranjek pa je štekljačar, pravi gospod Tomaž. No, mu bomo že pokazali, da so šlekljačarji iudi njegovi farani.
Po veži zaropoče. Dva fanlina prestopila vežni prag. Prvi je bil slar kakih 20 let, šibek, gibčen, na licih pa je imel brazgotino podobno kurji laci. Na hrbiu je nosil velik sveženj samih muhalnikov in podpihalnikov, v roki pa polno pesi bica, io je stenja za svetilke, kakršnega ao tedaj rabili namesto sedanjih dušic.
Njegov spremljevalec je bil majhne postave, čokat, gibčen, začrnelega obraza in in lemnih oči. Na hrblu je nosil sveženj krtač, povezanih z molvozom, ob rami pa so mu visele gosli. Bil je dokaj starejšj od prvega in čednega obraza.
»Halo, deklela, muhalnikel Polelje bo kmalu in muhe začno lezli na dan. Pa iudi bica imam še nekaj, če je kaj lanenega olja pri hiši)« kriči prvi prišlec,
»Možje in fantje! Obleko je treba sna-Sili, drugače pride molj vanjo. Krtač imam na izbiro, velike, majhne, trde, mehke, kakršne kdo hočel« vpije drugi prišlec.
Pri kuhinjskih durih se prikaže domača hči Jerica in pravi:
»Le v hišo pojdiia! Kmalu pridejo oče domov.«
Duri se odpro ln fanlina slopiia v izbo.
»Srečne oči, ki te vidijo, Tacmanl« pozdravi Polonjek mlajšega prodajalca. Ta
sitem
»Hibej bonov, da se nihto ne zašma-laš!«1
Starejši podajalec pa vščipne cnooke-ga pivca:
* »Ti bi moral reči: srečno oko, ki.le vidi, ne pa oči, ker imaš samo eno oko celol«
Vsi se posmejajo, le Polonjek godrnja in modruje dalje:
»Eh, Fundežkin Tomaž, ti nisi zastonj godec. No pa kaj, Marjanica, kje si? Ta-, kega vina še ni pridelala kranjska dežela. Alo fanlje, sedite in pijte) Tomaž, pa naredi er.o, da dekleta privabiš)«
»Počaki, da se podpremo,« odvrne To« mož. »Ti postavaš, mi se pa ubijamo po svetu. Morda se da napravili kaj kupčije pri taki hiši kakor je Boltarjeva.«
Goslje so pili, dekla je nosila na mizo, ali drugih domačih ni bilo blizu.
Vino je lezlo v glavo, zakaj bilo je i? leta 1834.
Na pragu se prikaže nov gost, resnega pogleda. Bil je majhne poslave, šibak, črn* kasfe polti, živih oči in vljudnega vedenja!
»Hibejte bonov, ferkelni prvolhajo po. vas.«1	-
Vsi so obmolknili pri lem pozdravu. Po* lonjek, ki je bil najbolj zgovoren, se pofaji in izgine pri durih. Tiholapec Blaže je bil sicer dober znanec in prijatelj rokovnjačev," njihovega jezika pa ni razumel. Zalo se naj* manj zmeni za prišleceve besede in reče?
»Ti imaš kaj besede pri svojih ljudeh, kakor vidim, zato pa reci Funderu, naj nam katero zagode. Cuješ, Gradov Andrejec?« r
Fundež čaka na povelje, a kapitan Via« njek ohrani resnobo in ukazuje:
»Blažel Tobak bomo ves mi vzeli. Denar, zanj dobiš jutri. Ako imai Iudi kaj kave, nesi jo h Krču. Tam dobiš Manjo žifa. Tac« man, tvoja skrb je, da bo drevi tobak y' rokah našega harambaše. Ti, Fundež, po« skrbi do jutri večer sodček letošnjega vinoj ki ga pelje z Dolenjskega v Tržič listi Kle< men z Vinice. Nocoj bo prenočil v Naklem pri čpanu. Savsov Slefan in Kobjar li boj/ pomagala, ker sta tam doma.«
Tiholapec jc poslušal slrme svojegtf sovaščana in molčal. Vranjek pa odpre durf in pokliče deklo. Marjanica takoj priteče U kuhinje in zardi do ušes.
»Fundež, zdaj pa le poslrgaj ob goslil/ veli kapitan in se začne vrteti z deklo pji prostorni izbi. __(Dalje.)
1 »Dobro pazi, da se ne zagovoriš.«
1 »Dobro pazite, kmetje pridejo po vo».«
............
-Kdor uporablja
GAZELA-milO,
štedi perilo in novec!
"......... »'.
Izjava. Podpisana priznam, kar som govorila soper Antonijo Klopčič, za neresnično. Čemienik, 1. avgusta 1922.
Marija Rodna
Sprejmem takoj mlado, dobro vtfojeno
dekle za pospravljanje sob
in k otrokom. Naslov pri meri nad M#r- JJH
T
m
PoroC. prstani Double verižice Stenske ure Budilke Žer.ne ure Uhani na]stare]Sa trgovina ur, zlatnine In
srebrni" F. ČUDEN |
LJUBLJANA 22, Preiornoval
Zahtevajte ponudbel
Suhe GOBE, KOM in Sipovo
PUCT IC	plačuje najbolje	SEVER
UVLIJL & KOMP., LJUBLJANA, Wolfova
ulica štev. 12.
2570
Su nri!ii!
Društvo krovskih mojstrov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja vse cenjene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike itd., da nc dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjcm, kakor se jc to v večji meri dogajalo dosedaj.
Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih še strokovnjaki za njimi popraviti nc morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesioniranc kvaritelje streh za vsak slučaj policijsko zašle- J dovati ter jim takoj na mestu ustaviti delo.
V Ljubljani, dne 25. julija 1922.
J. KRIŽNAR,
predsednik.
GRIL,
tajnik.
Več vinskih SODOV
V ! M A ie n°Pr°da|. —
I in tt niče, Gorenjsko.
in v e c / a množina Hotel POŠTA, Jesc-2970
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi
Metalokemika d. d.
Zagreb,
SfrossotByerova ulica si 6,
Zahtevajte ponudbel
Zaloga;
ioM
Ljubljani!,
Martinova C8M 15.
Pri-
NA VELIKO IN MALO t ^
poročamo najboljše šivalne stroje
sa rodbinsko in obrtno rabo. potrebščine »a Šivilje, krojače in čevljarje. - Edino pri: J 1' PET KLIN C, Ljubljana, Sv. Petra nasip Stev. 7.
Kupujem zmeSane
ŽENSKE LASE
po najvišjih dnevnih cenah. — ŠTEFAN STRMOLI, Ljubijaua, Pod Trančo Stev. (,
preko Bremena, Southamptona, Cher-bourga potom prekrasnih velikih o sobnih parnikov vlade Zjedinjenih držav.
»Georg Washington«, »Amerika«, »President Pierce«, »Presidet Taft«, »President Roosevelt«, in drugih. Krasne sobe, najboljša kuhinja, vsaka udobnost.
UNITED STATES LINES
ZAGREB, Viator Konačište, Mibanovičeva ulica
BERLIN W 8,
Und. d. Lintlen 1.
ter vse večje potovalno pisarne.
Generalno zastopstvo: Horddeutschcr LlGjtl, Bremen
m m m «§> m ® m m m m m •
i
t
•
t
o
/Najboljše in najtrpežneje manufakt. blago kupitepri
Oblačilnici za Slovenijo v Ljubljani
Oglejte si naše skladišče 1 Proi "ilna na drobno je v Ljubljani, Stritarjeva ul.s« Glavno skladišče je v Krcsiji (vhod iz Ungarjeve ul. t/1.)
Zadružno podjelje! - Svoji k svojim!

SLOUEHSKH BHNKH
Centrala V Ljubljani V lastni palači, Stritarjeva ulica štev. 9 (naspr. frančiškanske cerkve) Podružnice: Novi Sad, Dolnja Lendava, Ljutomer. Ekspozitura: Vrhnika.
Plačuje najviSje obresti na vložne knjižice in ni vloge na tekočih računih.
ica: K
II 5,008J
Se priporoča za IzvrJItcv vseli bančnih poslov pod najkulantnejlm! pogoji,
Izdaja konzorcij » Domoljuba c,
41
Odgovorni urednik Anton Sošolk y LjubljanL
Tlaka Jufio»ior«x.«k» ttok*«>*